P. 1
74196649 Analiza Na Trosoci Seminar Ska

74196649 Analiza Na Trosoci Seminar Ska

|Views: 555|Likes:
Published by Nikola Ivanovski

More info:

Published by: Nikola Ivanovski on Apr 04, 2012
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

09/16/2013

pdf

text

original

Univerzitet ″ Goce Del~ev″ [tip

Ekonomski fakultet

Seminarski trud po predmetot Osnovi na ekonomija na tema

″ ANALIZA NA TRO[OCI″
Mentor : Izrabotil :

1 4  Koristena literatura_____________________ str.Tro{oci po mesta i nositeli______________str.Fakti~ki. planski i standardni tro{oci___str.13  Zaklu~ok__________________________________str. varijabilni i polufiksni tro{oci_str.15 2 vo .9  Tro{ocite smetkovodstvoto_____________str.13 .2  [to se tro{oci?__________________________str.11 .3  Po~etoci na tro{ocite i biznisot_________str.7  Ispituvawa za tro{ocite__________________str.4  Poim i zna~ewe na tro{ocite______________str.10 .Prirodni vidovi tro{oci_________________str.12 .Fiksni.6  Vidovi na tro{oci________________________str.2007 SODR@INA :  Voved_____________________________________str.

Tro{ocite se edna granka vo ekonomijata koja pretstavuva stolb na site presmetki na dobivki i zagubi. Postojat mnogu faktori koi se zna~ajni za taa da se izvr{i.Voved Analizata na tro{ocite se vr{i vo site zemji. Tro{ocite gi ima re~isi vo site disciplini na funkcionirawe na edna dr`ava. Vo ovoj trud se opfateni : Tro{oci (op{t del) Po~etoci na tro{ocite i biznisot Poim i zna~ewe na tro{ocite Vidovi na tro{oci Ispituvawa za tro{ocite Tro{ocite vo smetkovodstvoto 3 .

proizvodi ili delovi od niv. Nivoto na cenite direktno vlijae vrz dimenzionirawe na proizvodstvoto i utrduvawe na proizvodniot asortiman. 4 . So analiti~kiot pristap vo sogleduvaweto na vlijanieto na tro{ocite vrz politikata na cenite treba da se ima predvid nastojuvaweto na stopanskiot subjekt so cenata da gi pokrie vkupnite tro{oci na raboteweto.uslugi. Zo{to e problem da se utvrdat cenite? Zatoa {to preku niv firmite treba da ostvarat pokrivawe na svoite tro{oci a isto taka i da ostvarat pro{iruvawe na postojnoto proizvodstvo. Tro{ocite se vrednosno izrazeni tro{ewa na sredstvata i trud {to se sostaven del na cenata na ~ineweto na u~inocite. Za razlika od rashodite. Toa ima za posledica korekcija na nivoto na cenite pri menuvaweto na tro{ocite. nivnoto nastanuvawe e vo vrska so sozdavaweto u~inoci . tro{ocite se izraz na produktivo tro{ewe. poluproizvodi. Isto taka cenata kako izraz na satisfakcija na vlo`enite napori vo proizvodniot proces nesomneno pretstavuva i izraz na kvalitetot na proizvodot posmatran od stojali{te na pazarot. Vkupnite tro{oci napraveni za opredeleno proizvodstvo ja pretstavuvaat cenata na ~ineweto na toa proizvodstvo. {to pretprijatieto gi vr{i za anga`iranite faktori na proizvodstvo vo ekonomijata se vikaat tro{oci! Tro{ocite spa|aat vo grupata na interni faktori i tie se vo golema mera pod kontrola na stopanskiot subjekt. odnosno pla}awa. odnosno.[to se tro{oci? Pari~nite izdatoci. Visinata na tro{ocite e vo zavisnost so nivoto na cenite.

Re~isi dve tretini od organizaciite ne gi postavile celite za namaluvawe na tro{ocite pogolemi od 3% godi{no. Toa go otkril Roland Berger vo golemoto istra`uvawe "Restruktuirawe na Evropa". pak. sprovedeno vo tekot na 2004ta i 2005ta godina. A sekoj mo`e da otpu{ti rabotnici. naveduva konsultantskata ku}a KPMG. ~ij istra`uva~ki oddel kontaktiral 427-mina menaxeri {irum Evropa. Sega{nata generacija na menaxeri izbegnuva nagli potezi i poradi se odlu~uva na mali i postapni promeni. Vo Romanija toa go pravat 30%. Poslednite istra`uvawa. Toa mo`e da zna~i samo dekadobrite kompanii so godini kontinuirano rabotat na namaluvawe na tro{ocite. razgovorot so niv otkril deka te{ko postignuvaat i takvi ograni~eni za{tedi. no koga go pravat toa se povnimatelni od zapadwacite.koja e od ogromno zna~ewe za utvrduvawe na finansiskiot rezultat. Nekoi stru~waci se iznenadeni od podatokot deka samo 8% od ispitanite organizacii postignuvaat ili nadminuvatt odredenite celi so namaluvawe na tro{ocite. Poniski tro{oci zna~at pogolem finansiski rezultat. Po~etoci na tro{ocite i biznosot Pretprijatijata vo Isto~na Evropa predocna reagiraat na krizite. Osven {to ne iska`ale podgotvenost da se zanimavaat so tro{ocite pove}e otkolku {to e toa nu`no. poka`uvaat deka vo Evropa se javuvaat i novi trendovi vo upravuvaweto so tro{ocite. Tri od ~etiri avstriski pretprijatija na prva seriozna naznaka na kriza reagiraat so otpu{tawe na rabotnici i / ili namaluvawe na platite. a isto taka i za vodeweto na delovnata politika. Za toa ne e potrebno znaewe. a vo Polska 45% od pretprijatijata. Na tro{ocite mnogu ~esto se gleda kako na faktor od sekularno zna~ewe za podobruvawe na celokupnoto rabotewe. pa i nemaat {to da namaluvaat. podobruvawe na finansiskata polo`ba i konkurentskata sposobnost i zgolemuvawe na materijalnata baza na firmata. [to pretstavuva kontinuirano upravuvawe na tro{ocite? 5 .

Vo pogolemi kompanii. a osobeno so tekovnite tro{oci za semejniot biznis. nitu gledaat na tro{ocite. koi toa ne ni morale da go pravat. nova tehnologija. sekoga{ trae dolgo i e potrebno mnogu znaewe. Tie se samo naso~eni na dogovarawe na raboti.Nakuso: Skratuvawe na proizvedenite ciklusi. Ako znaeme dobro da upravuvame so tro{ocite za semejniot `ivot. namaluvawe na gre{kite vo proizvodstvoto. tro{ocite za energija i sli~no. {to bi mo`elo da gi dovede vo situacija na zgolemen rizik od prezemawa na novi aktivnosti”. namaluvawe na reklamaciite. Posebno pretpriema~ite koi se vo po~etna faza na razvoj. Mo`ebi }e bide dovolno da se koncentrirame na organizacijata na proizvodstvoto. podobra organizacija. zad visokata dobivka i prihodite mo`e nepotrebno visoko zgolemuvawe na tro{ocite. namaluvawe na cenata na parite. ne bi trebalo da bide problem vnimatelno da se odnesuvame i so po~etnite. Za tie dru{tva. 6 . Bernd [mit. globalen voditel na uslugi. a pred se u{te na startot na primenata na najnovat tehnologija. a glavno ne gi ni razbiraat. Naprotiv. podobar dizajn. od delovnoto sovetuvawe na firmata KPMG. Seto roa ne e lesno da se sprovede. namaluvawe na tro{ocite za materijal. komentiraj}i gi zaklu~ocite od istra`uvaweto veli: “Menaxerite nasekade vo svetot priznavaat deka dru{tvata {to rastat se pomalku se fokusiraat na upravuvawe so tro{ocite. tro{ocite za materijal. Upravuvaweto so tro{ocite e eden od najva`nite segmenti odnosno preduslovi za uspe{en start na sekoj a osobeno na mal ili semeen biznis. mnogumina neznaat nitu precizno da ja odredat cenata na svojot proizvod. tro{ocite za energija.

Spored toa. mora da anga`iraat inputi t. profitot na pretprijatieto }e go dobieme koga od vkupniot prihod }e gi odbieme vkupnite tro{oci moralo da gi 7 . napravilo raznovidni tro{oci za kupuvawe na drvo. Zna~i. za da ja vr{at svojata ekonomska aktivnost. proizveduvaj}i mebel. boja. Profitot na sekoja firma se poka`uva kako razlika me|u vkupniot prihod i vkupnite tro{oci.Poim i zna~ewe na tro{ocite Site firmi vo edna zemja. bez ogled na formata na organizacija. kapital. lepilo itn. vkupniot prihod na firmata }e go presmeta koga sekoe par~e mebel prodadeno vo tekot na godinata }e go pomno`i so pazarnata cena. Me|utoa. pretprijatieto {to proizveduva mebel za doma}instva pravi pari~ni izdatoci. kako i brojni drugi pla}awa vrzani za normalno odvivawe na rabotata na firmata.e faktori na proizvodstvo: trud. lepilo itn. Taka na primer. anga`iraweto na faktori na proizvodstvo e vrzano so pari~ni izdatoci {to pretprijatieto mora da gi napravi. zna~i so uspe{nosta na raboteweto na pretprijatieto. pretpriemni{tvo. boja. zemja. vkupniot prihod nemo`e da se svede na dobivka. zaradi faktot {to pretprijatieto. No. Firmata {to proizveduva mebel za doma{}instva svojot vkupen prihod glavno go realizira so proda`ba na svoite proizvodi. pla}aj}i gi svoite fiksni obvrski kon bankite za porano dobienite krediti. Tro{ocite se mnogu zna~ajna ekonomska kategorija koja{to direktno e vrzana so profitot na pretprijatieto. pla}aj}i opredeleni iznosi za osiguruvawe na kompanijata i imotot na pretprijatieto. pla}aj}i im naemnini na vrabotenite. pla}aj}i im na dobavuva~ite za ispora~anoto drvo.

sekoe zgolemuvawe na tro{ocite na firmata. odnosno na promenite na autputot na pretprijatieto. Eden del od ovie tro{oci ima dogovoren karakter. bez ogled na toa dali proizvodstvoto na pretprijatieto se zgolemilo ili namalilo. Pretprijatieto proizveduvali ili ne. prose~ni. bidej}i tie se fiksna obvrska. pred se osnovnite plati za menaxerite i sli~no. bankata } e go tu`i pretprijatieto. kako fiksen mese~en ili godi{en tro{ok. seedno dali proizvidstvoto raste. vo zavisnost od promenite na obemot na 8 . Spored ova. Varijabilnite tro{oci (VC) se vid na tro{oci koi reagiraat. Zatoa. ja smaluva razlikata pome|u vkupniot prihod na firmata i vkupnite tro{oci. Istoto se odnesuva i za iznajmena ma{ina. oprema ili sli~no. a {to e mo`no pomali tro{oci. ma{oni i druga oprema. oddelnite vidovi na tro{oci za trud. Vkupnite fiksni tro{oci vo masa ostanuvaat postojani. amortizacijata. Takvi tro{oci se: zakupnini za iznajmeni zgradi. opa|a ili pretprijatieto voop{to ne raboti. zna~i go smaluva profitot na samata firma. Vidovi na tro{oci Fiksni. Vo sprotivno. se menuvaat. pri drugi nepromeneti uslovi. pla}awata za osiguruvawe. sekoe pretprijatie so pomo{ na smetkovodstvo gi evidentira site tro{oci vrzani za raboteweto. Ako pretprijatieto ne raspolaga so dovolen sopstven deloven prostor mo`e da zakupi delovna zgrada za koja }e mora da pla}a odnapred dogovorena zakupnina. Ovie tro{oci realno postojat i se ispla}aat duri i koga pretprijatieto voop{to ne raboti i ne proizveduva. mora da gi isplatuva kamatite kon bankata za porano mobiliziranite krediti. gi analizira i nastojuva da postigne {to e mo`no pogolem prihod. marginalni Fiksnite tro{oci (FC) se vid na tro{oci koi ne reagiraat na promenite na obemot na proizvodstvoto. pla}awata na kamati za porano dobienite krediti. nepromeneti. varijabilni.napravi za da go proizvede mebelot.

tie se zbir na fiksnite i varijabilnite tro{oci. fiksnite tro{oci po edinica proizvod opa|aat. Ovie tro{oci naj~esto se vrzani za potro{okot na surovini. Tie vo po~etokot imaat opa|a~ka tendencija. Toj gi 9 . Marginalniot tro{ok pretstavuva neophoden tro{ok za proizvodstvo na sekoja dopolnitelna edinica proizvod. autputot na pretprijatieto.sovr{ena konkurencija.proizvodstvo t. AVC = VC / Q Marginalnite (grani~ni) tro{oci (MC) vleguvaat vo redot na na nalzna~ajnite ekonomski kategorii. plati za vrabotenite i sli~no. oligopol ili monopol.e. Prose~nite tro{oci fakti~ki se tro{oci na edinica proizvod. Vkupnite tro{oci (TC) se zbir na site tro{oci vrzani za obemot na pretprijatieto t. Prose~nite fiksni tro{oci (AFC) permanentno opa|aat so porastot na obemot na proizvodstvo. So zgolemuvawe na brojot na proizvodite. Varijabilnite tro{oci rastat so porastot na obemot na proizvodstvo. Ova go poeftinuva proizvodstvoto poradi {to imaat i potro{uva~ite. }e se podelat so koli~inata na proizvedeni edinici. Tie se dobivaat koga varijabilnite tro{oci. a potoa poka`uvaat tendencija na rast. Vkupnite prose~ni tro{oci (ATC) }e se presmetaat dokolku vkupnite tro{oci }e gi podelime so brojot na proizvedenite edinici. bidej}i so nivna pomo{ se utvrduva optimalniot obem na proizvodstvo na pretprijatieto. Pretprijatijata {to se vo mo`nost da organiziraat masovno serisko proizvodstvo imaat korist od ekonomiite na obem. ATC = TC / Q. a so toa i vkupnite prose~ni tro{oci. Prose~nite varijabilni tro{oci (AVC) na po~etokot opa| aat. bidej}i so silniot porast na brojot na proizvodi opa|aat fiksnite tro{oci po edinica proizvod.e. bez ogled na toa vo kakva pazarna struktura toa raboti . a potoa manifestiraat tendencija na blag porast. pomo{ni materijali. AFC = FC / Q. TC = FC + VC Prose~nite tro{oci (AC) se dobivaat koga oddelnite vidovi vkupni tro{oci se podelat so brojot na proizvedeni edinici.

Ekonomistot od univerzitetot Jeil. eden obrok ~ini 6. kako rezultat na dopolnitelno proizvedena edinica proizvod. Letot na bombarderot vo zavisnost od modelot ~ini od 10 . Vakov fakti~en iznos bi bil posledica na visokata cena na naftata (778 milijardi ako se uni{tat naftenite poliwa) i u{te okolu 400 milijardi poradi predizvikana recesija na SAD... nadomest za kolateralni {teti itn. Vilijam Nordhaus imal svoja presmetka: taa se dvi`ela od 99 milijardi vo periodot do 2012 godina. Ispituvawa za tro{ocite Spored “Creation Sayens Monitor”..u{te 9 milijardi dolari. transportot i druga logistika odat 80% od tro{ocite za sudirot..ne{to pove}e od 10 milijardi.Nema na~in da se presmetat tro{ocite za obnova. Ne bile presmetani tro{ocite na okupacijata 1 . a potoa po~nuvaat naglo da rastat.Na platite. tro{ocite gi pravat mali i golemi raboti pomno`eni po nekolku pati. Ostatokot od 20% se tro{at na municija.4 milijardi mese~no.15 iljadi dolari. hranata. humanitarna pomo{.meri promenite vo vkupnite tro{oci. Hranata na vojnikot na frontot. Edna procenka na Kongresot izgleda vaka: anga`irawe na trupite . ako vojnata se zavr{i brgu i SAD pobedat.. Dnevnoto koristewe na nosa~ot na avionite se procenuva na 3 milioni.u{te 8 milijardi mese~no.14 milijardi dolari. a tomahavkite imaat po milion sekoja..77 dolari. raketi i drugi tro{oci vo vrska so vooru`uvaweto. Nordhaus gi 10 . koga bagdadskiot re`im }e se urne i vojskata }e po~ne da se povlekuva . Marginalnite tro{oci vo po~etokot poka`uvaat tendencija na opa|awe. procenuvaat na univerzitetot ″Xorx Va{ington″. ako sudirot se prodol`i .. prviot mesec od vojnata .. do 19 milijardi ako rabotite trgnat na lo{o.

Tro{ocite vo smetkovodstvoto Smetkovodstveniot tretman na tro{ocite im posvetuva posebno vnimanie pri evidentiraweto i tie se grupiraat od razli~ni aspekti so cel da se vidi nivnoto razli~no reagirawe. vojnata vo Koreja (1950-1953) ispora~ala ceh od 335. nastanuvaweto na tro{ocite se kni`i sekoga{ na nivnata dolgovna (leva) strana.zabele`al amerikanskite vojski vo istorija i im ja presmetal cenata vo dene{nite dolari: revolucijata (1775-1783) . so cel da se vlijae na nivnoto namaluvawe.62 milijardi.Raspredelba na prirodnite vidovi na tro{oci po mesta i nositeli (u~inoci) na tro{oci . Opfa}aweto na tro{ocite vo smetkovodstvoto minuva niz slednive fazi: . ~etiri godini vo Vtora svetska vojna . se sporeduvaat so tro{ocite od minatite periodi. se analiziraat preku prilo`uvawe na razli~ni metodi i se prevzemaat merki tie da se stavat pod kontrola.2.6 milijardi.2.2 milijardi dolari. osven na krajot na periodot.Opfa}awe na prirodnite vidovi na tro{oci za pretprijatieto kako celina . Smetkite (kontata) na koi se evidentiraat tro{ocite se tro{o~ni konta.896 milijardi dolari. So 11 . koga site tro{o~ni smetki se zatvoraat so zadol`uvawe na smetkata za raspored na tro{ocite za prenesuvawe na presmetka na cenata na proizvodstvo. ili na smetkata za prenesuvawe na tro{ocite direktno na vkupniot prihod.9 milijardi dolari. edna godina u~estvo vo Prvata svetska vojna 190. vojnata vo Meksiko (1846-1848) .Interna presmetka pome|u mestata na tro{ocite i kone~na presmetka na tro{ocite po nositeli na tro{ocite. Vo tekot na presmetkovniot period.

Od smetkovodstvena gledna to~ka najzna~ajna e slednava podelba na tro{ocite: Prirodni vidovi tro{oci Tro{oci po mesta Tro{oci po nositeli Fakti~ki. varijabilni i polufiksni tro{oci Prirodni vidovi tro{oci 12 .navedenite kni`ewa na krajot na presmetkovniot period tro{o~nite smetki (konta) nemaat saldo. planski i standardni tro{oci Fiksni.

cena. site tro{oci za materijalite se karakteriziraat so istoveten na~in na kni`ewe. s/ka Potro{eni materijali. liceto koe gi izdalo itn. Spored prirodnite vidovi. spa|aat potro{enite surovini. s/ka Zaliha na mazivo itn. Osven tro{ocite za sitniot inventar. tuku se istite tro{oci. koi otkako }e bidat identifikuvani se reklasificiraat (prestruktuiraat) za rali~ni celi. s/ka Zaliha na materijali. Pri davaweto vo upotreba materijali od bilo koj vid na zaliha. pomo{en materijal. tro{ocite mo`e da se podelat vo slednive pet grupi: Potro{eni materijali Vkalkulirani plati Uslugi Amortizacija Pridonesi i drugi sli~ni izdatoci na tovar na cenata na ~inewe. spored potrebite vo konkretni uslovi.) Od smetkovodstvena gledna to~ka izdadeni materijali od magacinot se identifikuvaat so potro{eni materijali. s/ka Potro{eno mazivo itn. kancelariski materijal. iznosot na izdadeniot proizvod se kni`i na pozitivnata strana na tro{o~nata smetka (na pr. s/ka Zaliha na gorivo. Osnoven dokument za kni`ewe na tro{ocite za materijalite e trebuvaweto. Ovoj dokument ima koloni za koli~ina. Tro{oci po mesta i nositeli 13 . iznos. za potpis na liceto koe gi trebuvalo materijalite. mazivo.) so ednovremeno kni`ewe na negativnata strana na soodvetnata smetka za zaliha na materijalite (na pr. s/ka Potro{eno gorivo. Vo grupata potro{eni materijali. siten inventar i drugi.Podelbata na tro{ocite spored nivnite prirodni vidovi e po~etna podelba koja poka`uva od koj vid na tro{oci se napraveni tro{ewata na sredstva i trud i za kakov vid na potrebi se tie napraveni. {to se odlikuvaat so pospecifi~ni kni`ewa. gorivo. Tro{ocite od ostanatite podelbi ne se tro{oci nadvor od prirodnite vidovi.

duri i edno rabotno mesto.proda`nata re`ija na tro{o~ni mesta za op{tata uprava. }e se tretiraat kako posebni tro{o~ni mesta zavisi od `elbata da se dobijat smetkovodstveni podatoci za tro{ocite razgrani~eni na pomali ili pogolemi organizacioni delovi. Vo smetkovodstvoto nema nikakvi pre~ki tro{ocite spored tro{o~nite mesta. tie se raspredeluvaat po nositeli. se regrupiraat po pat na kni`ewa spored mestata na nivnoto nastanuvawe. del od edno oddelenie. po {to pogonite se ras~lenuvaat na tro{o~nite mesta za pooddelni oddelenija. Kako nositeli na tro{ocite se tretiraat poodelnite dobra ili uslugi.Edna{ evidentirani tro{oci spored nivniot priroden vid. Kni`eweto na tro{ocite spored mestat kade {to nastanale se vr{i so cel da se dobie odgovor na pra{aweto koe mesto kolku tro{oci predizvikalo. planski i standardni tro{oci 14 . pove}ekratno da bidat grupirani i regrupirani. Toa mo`e da bide cel pogon. smetkovodstvoto. Voobi~aeno e tro{ocite da bidat grupirani vo dve grupi: a) pogonska re`ija b) upravno . Kolku i koi organizacioni delovi na firmata. nabavnoto oddelenie. odnosno raspredelbata na tro{ocite po nositeli zna~i grupirawe na tro{ocite po u~inoci. Otkako }e se raspredelat tro{ocite po tro{o~ni mesta. Pogonskata re`ija se ras~lenuva spored pooddelni pogoni za proizvodstvo. Fakti~ki. taka {to sekoj pogon pretstavuva posebno tro{o~no mesto. Na ist na~in se ras~lenuvaat tro{ocite na upravno . Ova evidentitawe e zna~ajno za lokalizirawe na ovlastenosta i odgovornosta na napravenite tro{oci spored tro{o~nite mesta.proda`na re`ija. Vo praksata sekoja firma vr{i natamo{no ras~lenuvawe na tro{ocite spored tro{o~nite mesta. Tro{o~nite mesta pretstavuvaat najmal segment od organizacionata postavenost na edna firma ovlasteno i odgovorno za nastanuvawe na tro{ocite. proda`noto oddelenie.

15 . mo`e da se utvrdi dali se napraveni pove}e ili pomalku fakti~ki vo odnos na predvidenite tro{oci. Amortizacijata. Vo otsustvo na standardni tro{oci. i obratno. Tie se utvrduvaat vrz baza na primena na nau~ni metodi za organizacijata na raboteweto i na precizni merewa na potrebniot potro{ok na elementite na proizvodstvoto. Planskite tro{oci slu`at za predviduvawe na tro{ocite i finansiskiot rezultat za narednata godina. zemaj}i gi i predviduvawata za dvi`eweto na cenite. planskite tro{oci slu`at kako eden vid normala. Tie se zgolemuvaat koga raste obemot. Planskite tro{oci se odnapred predvideni tro{oci vrz osnova na iskustvoto vo nastanuvaweto na tro{ocite vo izminatite godini. Pri preminot vo slednata. pridonesite i nekoi drugi tro{oci se tretiraat kako fiksni tro{oci. varijabilni i polufiksni tro{oci Fakti~kite tro{oci se izraz na fakti~ki nastanati tro{ewa na sredstva i trud. vkalkuliranite plati za izrabotka se primer za varijabilni tro{oci. Polufiksnite tro{oci vo nivniot vkupen iznos ostanuvaat nepromeneti vo ramkite na edna zona na proizvodstvo.Fiksni. Potro{enite surovini. Standardnite tro{oci se utvrduvaat vrz osnova na sestrani nau~ni ispituvawa za nastanuvaweto i dvi`eweto na tro{ocite. {to zna~i deka tie poka`uvaat kolku treba da iznesuvaat fakti~kite tro{oci. povisoka zonatie naglo se zgolemuvaat za da ostanat nepromeneti do krajot na taa zona (smena). Tie se neophodni za da se vidi kolku vo opredelen period vistinski tro{oci se napraveni i kolku iznesuva fakti~kiot finansiski rezultata. Fiksnite tro{oci vo nivniot vkupen iznos za opredelen period ostanuvaat nepromeneti bez ogled na obemot na proizvodstvoto. Varijabilnite tro{oci se menuvaat vo zavisnost od promenata na obemot na proizvodstvoto. Koga }e se sporedat so fakti~kite tro{oci od izminatiot period.

e tro{oci za nivnoto kupuvawe. Maksimalno proizvodstvo so {to emo`no pomalku tro{oci. }e nastojuva da izvr{ optimalna kombinacija na faktorite. Analizata na samite tro{oci e bitna za dr`avata.Zaklu~ok Tro{ocite se edna od najva`nite kategorii vo kako vo ekonomijata taka i vo drugite ekonomski granki i nauki vo site zemji vo svetot. Za edno pretprijatie da otpo~ne proces na proizvodstvo. Racionalniot proizvoditel. Vo sekoja ekonomski razviena zemja postoi edna vrska pome|u tro{ocite i proizvodstvoto. koja{to na dolg rok. vo uslovi na pazarna konkurencija. Taa e direktna vrska. }e mu ovozmo`i maksimalno proizvodstvo so minimum tro{oci. odnosno da napravi pari~ni izdatoci t. Toa e glavniot streme` za dobivka odnosno profit na sekoe pretprijatie. dr`ava. Razli~ni proizvodni tehniki dozvoluvaat razli~na kombinacija na faktorite za proizvodstvo pri produkcija na ist vid proizvod. za da se uvidi vo koja nasoka se odviva ekonomskata politika i dali taa nasoka e pravilna. 16 . mora da obezbedi nekoi faktori na proizvodstvo.

2004 - Ekonomski enciklopedija . Skopje. Ko~oska M.mk www.Grupa autora. 2004 Osnovi na ekonomijata ..google. 2006 Smetkovodstvo . Morris.Davis E. 2007 www. Philip.. London. 1999 - 17 .ekonomist.com Implication of the growth of institutional investitors for the financial sectors .[uklev B.com.Ko`uharov S. ..Koristena literatura .Kenneth M. 1985 Menaxment na mal biznis . Drakuleski Q. Beograd. .Fiti T.Guide to understanding money & investing .

18 .

19 .

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->