Univerzitet Goce Del~ev [tip

Ekonomski fakultet

Seminarski trud po predmetot Osnovi na ekonomija na tema

ANALIZA NA TRO[OCI
Mentor : Izrabotil :

2007

SODR@INA :
Voved_____________________________________str.2 [to se tro{oci?__________________________str.3 Po~etoci na tro{ocite i biznisot_________str.4 Poim i zna~ewe na tro{ocite______________str.6 Vidovi na tro{oci________________________str.7 Ispituvawa za tro{ocite__________________str.9 Tro{ocite smetkovodstvoto_____________str.10 - Prirodni vidovi tro{oci_________________str.11 - Tro{oci po mesta i nositeli______________str.12 - Fakti~ki, planski i standardni tro{oci___str.13 - Fiksni, varijabilni i polufiksni tro{oci_str.13 Zaklu~ok__________________________________str.1 4 Koristena literatura_____________________ str.15
2

vo

Voved
Analizata na tro{ocite se vr{i vo site zemji. Postojat mnogu faktori koi se zna~ajni za taa da se izvr{i. Tro{ocite se edna granka vo ekonomijata koja pretstavuva stolb na site presmetki na dobivki i zagubi. Tro{ocite gi ima re~isi vo site disciplini na funkcionirawe na edna dr`ava. Vo ovoj trud se opfateni : Tro{oci (op{t del) Po~etoci na tro{ocite i biznisot Poim i zna~ewe na tro{ocite Vidovi na tro{oci Ispituvawa za tro{ocite Tro{ocite vo smetkovodstvoto

[to se tro{oci?
Pari~nite izdatoci, odnosno pla}awa, {to pretprijatieto gi vr{i za anga`iranite faktori na proizvodstvo vo ekonomijata se vikaat tro{oci!
Tro{ocite spa|aat vo grupata na interni faktori i tie se vo golema mera pod kontrola na stopanskiot subjekt. Visinata na tro{ocite e vo zavisnost so nivoto na cenite. So analiti~kiot pristap vo sogleduvaweto na vlijanieto na tro{ocite vrz politikata na cenite treba da se ima predvid nastojuvaweto na stopanskiot subjekt so cenata da gi pokrie vkupnite tro{oci na raboteweto. Toa ima za posledica korekcija na nivoto na cenite pri menuvaweto na tro{ocite. Zo{to e problem da se utvrdat cenite? Zatoa {to preku niv firmite treba da ostvarat pokrivawe na svoite tro{oci a isto taka i da ostvarat pro{iruvawe na postojnoto proizvodstvo. Nivoto na cenite direktno vlijae vrz dimenzionirawe na proizvodstvoto i utrduvawe na proizvodniot asortiman. Isto taka cenata kako izraz na satisfakcija na vlo`enite napori vo proizvodniot proces nesomneno pretstavuva i izraz na kvalitetot na proizvodot posmatran od stojali{te na pazarot. Tro{ocite se vrednosno izrazeni tro{ewa na sredstvata i trud {to se sostaven del na cenata na ~ineweto na u~inocite. Za razlika od rashodite, tro{ocite se izraz na produktivo tro{ewe, odnosno, nivnoto nastanuvawe e vo vrska so sozdavaweto u~inoci - uslugi, poluproizvodi, proizvodi ili delovi od niv. Vkupnite tro{oci napraveni za opredeleno proizvodstvo ja pretstavuvaat cenata na ~ineweto na toa proizvodstvo,
4

koja e od ogromno zna~ewe za utvrduvawe na finansiskiot rezultat, a isto taka i za vodeweto na delovnata politika. Poniski tro{oci zna~at pogolem finansiski rezultat, podobruvawe na finansiskata polo`ba i konkurentskata sposobnost i zgolemuvawe na materijalnata baza na firmata. Na tro{ocite mnogu ~esto se gleda kako na faktor od sekularno zna~ewe za podobruvawe na celokupnoto rabotewe.

Po~etoci na tro{ocite i biznosot

Pretprijatijata vo Isto~na Evropa predocna reagiraat na krizite, no koga go pravat toa se povnimatelni od zapadwacite. Tri od ~etiri avstriski pretprijatija na prva seriozna naznaka na kriza reagiraat so otpu{tawe na rabotnici i / ili namaluvawe na platite. Vo Romanija toa go pravat 30%, a vo Polska 45% od pretprijatijata. Toa go otkril Roland Berger vo golemoto istra`uvawe "Restruktuirawe na Evropa", sprovedeno vo tekot na 2004ta i 2005ta godina. Poslednite istra`uvawa, pak, poka`uvaat deka vo Evropa se javuvaat i novi trendovi vo upravuvaweto so tro{ocite. Sega{nata generacija na menaxeri izbegnuva nagli potezi i poradi se odlu~uva na mali i postapni promeni. Re~isi dve tretini od organizaciite ne gi postavile celite za namaluvawe na tro{ocite pogolemi od 3% godi{no, naveduva konsultantskata ku}a KPMG, ~ij istra`uva~ki oddel kontaktiral 427-mina menaxeri {irum Evropa. Osven {to ne iska`ale podgotvenost da se zanimavaat so tro{ocite pove}e otkolku {to e toa nu`no, razgovorot so niv otkril deka te{ko postignuvaat i takvi ograni~eni za{tedi. Nekoi stru~waci se iznenadeni od podatokot deka samo 8% od ispitanite organizacii postignuvaat ili nadminuvatt odredenite celi so namaluvawe na tro{ocite. Toa mo`e da zna~i samo dekadobrite kompanii so godini kontinuirano rabotat na namaluvawe na tro{ocite, pa i nemaat {to da namaluvaat. A sekoj mo`e da otpu{ti rabotnici. Za toa ne e potrebno znaewe. [to pretstavuva kontinuirano upravuvawe na tro{ocite?
5

Nakuso: Skratuvawe na proizvedenite ciklusi, podobra organizacija, nova tehnologija, namaluvawe na gre{kite vo proizvodstvoto, namaluvawe na reklamaciite, namaluvawe na tro{ocite za materijal, podobar dizajn, namaluvawe na cenata na parite, tro{ocite za energija i sli~no. Seto roa ne e lesno da se sprovede. Naprotiv, sekoga{ trae dolgo i e potrebno mnogu znaewe.

Bernd [mit, globalen voditel na uslugi, od delovnoto sovetuvawe na firmata KPMG, komentiraj}i gi zaklu~ocite od istra`uvaweto veli: Menaxerite nasekade vo svetot priznavaat deka dru{tvata {to rastat se pomalku se fokusiraat na upravuvawe so tro{ocite. Za tie dru{tva, zad visokata dobivka i prihodite mo`e nepotrebno visoko zgolemuvawe na tro{ocite, {to bi mo`elo da gi dovede vo situacija na zgolemen rizik od prezemawa na novi aktivnosti. Posebno pretpriema~ite koi se vo po~etna faza na razvoj, nitu gledaat na tro{ocite, a glavno ne gi ni razbiraat. Tie se samo naso~eni na dogovarawe na raboti. Vo pogolemi kompanii, koi toa ne ni morale da go pravat, mnogumina neznaat nitu precizno da ja odredat cenata na svojot proizvod. Upravuvaweto so tro{ocite e eden od najva`nite segmenti odnosno preduslovi za uspe{en start na sekoj a osobeno na mal ili semeen biznis. Ako znaeme dobro da upravuvame so tro{ocite za semejniot `ivot, ne bi trebalo da bide problem vnimatelno da se odnesuvame i so po~etnite, a osobeno so tekovnite tro{oci za semejniot biznis. Mo`ebi }e bide dovolno da se koncentrirame na organizacijata na proizvodstvoto, tro{ocite za materijal, tro{ocite za energija, a pred se u{te na startot na primenata na najnovat tehnologija.

Poim i zna~ewe na tro{ocite

Site firmi vo edna zemja, bez ogled na formata na organizacija, za da ja vr{at svojata ekonomska aktivnost, mora da anga`iraat inputi t.e faktori na proizvodstvo: trud, kapital, zemja, pretpriemni{tvo. Me|utoa, anga`iraweto na faktori na proizvodstvo e vrzano so pari~ni izdatoci {to pretprijatieto mora da gi napravi. Taka na primer, pretprijatieto {to proizveduva mebel za doma}instva pravi pari~ni izdatoci, pla}aj}i im naemnini na vrabotenite, pla}aj}i im na dobavuva~ite za ispora~anoto drvo, boja, lepilo itn, pla}aj}i gi svoite fiksni obvrski kon bankite za porano dobienite krediti, pla}aj}i opredeleni iznosi za osiguruvawe na kompanijata i imotot na pretprijatieto, kako i brojni drugi pla}awa vrzani za normalno odvivawe na rabotata na firmata. Tro{ocite se mnogu zna~ajna ekonomska kategorija koja{to direktno e vrzana so profitot na pretprijatieto, zna~i so uspe{nosta na raboteweto na pretprijatieto. Profitot na sekoja firma se poka`uva kako razlika me|u vkupniot prihod i vkupnite tro{oci. Firmata {to proizveduva mebel za doma{}instva svojot vkupen prihod glavno go realizira so proda`ba na svoite proizvodi. Zna~i, vkupniot prihod na firmata }e go presmeta koga sekoe par~e mebel prodadeno vo tekot na godinata }e go pomno`i so pazarnata cena. No, vkupniot prihod nemo`e da se svede na dobivka, zaradi faktot {to pretprijatieto, proizveduvaj}i mebel, napravilo raznovidni tro{oci za kupuvawe na drvo, boja, lepilo itn. Spored toa, profitot na pretprijatieto }e go dobieme koga od vkupniot prihod }e gi odbieme vkupnite tro{oci moralo da gi
7

napravi za da go proizvede mebelot. Spored ova, sekoe zgolemuvawe na tro{ocite na firmata, pri drugi nepromeneti uslovi, ja smaluva razlikata pome|u vkupniot prihod na firmata i vkupnite tro{oci, zna~i go smaluva profitot na samata firma. Zatoa, sekoe pretprijatie so pomo{ na smetkovodstvo gi evidentira site tro{oci vrzani za raboteweto, gi analizira i nastojuva da postigne {to e mo`no pogolem prihod, a {to e mo`no pomali tro{oci.

Vidovi na tro{oci Fiksni, varijabilni, prose~ni, marginalni

Fiksnite tro{oci (FC) se vid na tro{oci koi ne reagiraat na promenite na obemot na proizvodstvoto, odnosno na promenite na autputot na pretprijatieto. Vkupnite fiksni tro{oci vo masa ostanuvaat postojani, nepromeneti, bez ogled na toa dali proizvodstvoto na pretprijatieto se zgolemilo ili namalilo. Ovie tro{oci realno postojat i se ispla}aat duri i koga pretprijatieto voop{to ne raboti i ne proizveduva. Takvi tro{oci se: zakupnini za iznajmeni zgradi, ma{oni i druga oprema; amortizacijata; pla}awata na kamati za porano dobienite krediti; pla}awata za osiguruvawe; oddelnite vidovi na tro{oci za trud, pred se osnovnite plati za menaxerite i sli~no. Eden del od ovie tro{oci ima dogovoren karakter. Ako pretprijatieto ne raspolaga so dovolen sopstven deloven prostor mo`e da zakupi delovna zgrada za koja }e mora da pla}a odnapred dogovorena zakupnina, kako fiksen mese~en ili godi{en tro{ok, seedno dali proizvidstvoto raste, opa|a ili pretprijatieto voop{to ne raboti. Istoto se odnesuva i za iznajmena ma{ina, oprema ili sli~no. Pretprijatieto proizveduvali ili ne, mora da gi isplatuva kamatite kon bankata za porano mobiliziranite krediti, bidej}i tie se fiksna obvrska. Vo sprotivno, bankata } e go tu`i pretprijatieto. Varijabilnite tro{oci (VC) se vid na tro{oci koi reagiraat, se menuvaat, vo zavisnost od promenite na obemot na
8

proizvodstvo t.e. autputot na pretprijatieto. Ovie tro{oci naj~esto se vrzani za potro{okot na surovini, pomo{ni materijali, plati za vrabotenite i sli~no. Varijabilnite tro{oci rastat so porastot na obemot na proizvodstvo. Vkupnite tro{oci (TC) se zbir na site tro{oci vrzani za obemot na pretprijatieto t.e. tie se zbir na fiksnite i varijabilnite tro{oci. TC = FC + VC

Prose~nite tro{oci (AC) se dobivaat koga oddelnite vidovi vkupni tro{oci se podelat so brojot na proizvedeni edinici. Vkupnite prose~ni tro{oci (ATC) }e se presmetaat dokolku vkupnite tro{oci }e gi podelime so brojot na proizvedenite edinici. ATC = TC / Q. Prose~nite tro{oci fakti~ki se tro{oci na edinica proizvod. Tie vo po~etokot imaat opa|a~ka tendencija, a potoa manifestiraat tendencija na blag porast. Prose~nite fiksni tro{oci (AFC) permanentno opa|aat so porastot na obemot na proizvodstvo. So zgolemuvawe na brojot na proizvodite, fiksnite tro{oci po edinica proizvod opa|aat. AFC = FC / Q. Pretprijatijata {to se vo mo`nost da organiziraat masovno serisko proizvodstvo imaat korist od ekonomiite na obem, bidej}i so silniot porast na brojot na proizvodi opa|aat fiksnite tro{oci po edinica proizvod, a so toa i vkupnite prose~ni tro{oci. Ova go poeftinuva proizvodstvoto poradi {to imaat i potro{uva~ite. Prose~nite varijabilni tro{oci (AVC) na po~etokot opa| aat, a potoa poka`uvaat tendencija na rast. Tie se dobivaat koga varijabilnite tro{oci, }e se podelat so koli~inata na proizvedeni edinici. AVC = VC / Q Marginalnite (grani~ni) tro{oci (MC) vleguvaat vo redot na na nalzna~ajnite ekonomski kategorii, bidej}i so nivna pomo{ se utvrduva optimalniot obem na proizvodstvo na pretprijatieto, bez ogled na toa vo kakva pazarna struktura toa raboti - sovr{ena konkurencija, oligopol ili monopol. Marginalniot tro{ok pretstavuva neophoden tro{ok za proizvodstvo na sekoja dopolnitelna edinica proizvod. Toj gi
9

meri promenite vo vkupnite tro{oci, kako rezultat na dopolnitelno proizvedena edinica proizvod. Marginalnite tro{oci vo po~etokot poka`uvaat tendencija na opa|awe, a potoa po~nuvaat naglo da rastat.

Ispituvawa za tro{ocite
Spored Creation Sayens Monitor, tro{ocite gi pravat mali i golemi raboti pomno`eni po nekolku pati. Letot na bombarderot vo zavisnost od modelot ~ini od 10 - 15 iljadi dolari. Hranata na vojnikot na frontot, eden obrok ~ini 6.77 dolari, a tomahavkite imaat po milion sekoja. Dnevnoto koristewe na nosa~ot na avionite se procenuva na 3 milioni...Na platite, hranata, transportot i druga logistika odat 80% od tro{ocite za sudirot. Ostatokot od 20% se tro{at na municija, raketi i drugi tro{oci vo vrska so vooru`uvaweto, procenuvaat na univerzitetot Xorx Va{ington. Edna procenka na Kongresot izgleda vaka: anga`irawe na trupite - 14 milijardi dolari; prviot mesec od vojnata - ne{to pove}e od 10 milijardi; ako sudirot se prodol`i - u{te 8 milijardi mese~no; koga bagdadskiot re`im }e se urne i vojskata }e po~ne da se povlekuva - u{te 9 milijardi dolari. Ne bile presmetani tro{ocite na okupacijata 1 - 4 milijardi mese~no...Nema na~in da se presmetat tro{ocite za obnova, humanitarna pomo{, nadomest za kolateralni {teti itn... Ekonomistot od univerzitetot Jeil, Vilijam Nordhaus imal svoja presmetka: taa se dvi`ela od 99 milijardi vo periodot do 2012 godina, ako vojnata se zavr{i brgu i SAD pobedat, do 19 milijardi ako rabotite trgnat na lo{o. Vakov fakti~en iznos bi bil posledica na visokata cena na naftata (778 milijardi ako se uni{tat naftenite poliwa) i u{te okolu 400 milijardi poradi predizvikana recesija na SAD... Nordhaus gi
10

zabele`al amerikanskite vojski vo istorija i im ja presmetal cenata vo dene{nite dolari: revolucijata (1775-1783) - 2.2 milijardi dolari, vojnata vo Meksiko (1846-1848) - 62 milijardi, edna godina u~estvo vo Prvata svetska vojna 190.6 milijardi, ~etiri godini vo Vtora svetska vojna - 2.896 milijardi dolari, vojnata vo Koreja (1950-1953) ispora~ala ceh od 335.9 milijardi dolari.

Tro{ocite vo smetkovodstvoto
Smetkovodstveniot tretman na tro{ocite im posvetuva posebno vnimanie pri evidentiraweto i tie se grupiraat od razli~ni aspekti so cel da se vidi nivnoto razli~no reagirawe, se sporeduvaat so tro{ocite od minatite periodi, se analiziraat preku prilo`uvawe na razli~ni metodi i se prevzemaat merki tie da se stavat pod kontrola, so cel da se vlijae na nivnoto namaluvawe. Opfa}aweto na tro{ocite vo smetkovodstvoto minuva niz slednive fazi: - Opfa}awe na prirodnite vidovi na tro{oci za pretprijatieto kako celina - Raspredelba na prirodnite vidovi na tro{oci po mesta i nositeli (u~inoci) na tro{oci - Interna presmetka pome|u mestata na tro{ocite i kone~na presmetka na tro{ocite po nositeli na tro{ocite. Smetkite (kontata) na koi se evidentiraat tro{ocite se tro{o~ni konta. Vo tekot na presmetkovniot period, nastanuvaweto na tro{ocite se kni`i sekoga{ na nivnata dolgovna (leva) strana, osven na krajot na periodot, koga site tro{o~ni smetki se zatvoraat so zadol`uvawe na smetkata za raspored na tro{ocite za prenesuvawe na presmetka na cenata na proizvodstvo, ili na smetkata za prenesuvawe na tro{ocite direktno na vkupniot prihod. So
11

navedenite kni`ewa na krajot na presmetkovniot period tro{o~nite smetki (konta) nemaat saldo. Od smetkovodstvena gledna to~ka najzna~ajna e slednava podelba na tro{ocite: Prirodni vidovi tro{oci Tro{oci po mesta Tro{oci po nositeli Fakti~ki, planski i standardni tro{oci Fiksni, varijabilni i polufiksni tro{oci

Prirodni vidovi tro{oci

12

Podelbata na tro{ocite spored nivnite prirodni vidovi e po~etna podelba koja poka`uva od koj vid na tro{oci se napraveni tro{ewata na sredstva i trud i za kakov vid na potrebi se tie napraveni. Tro{ocite od ostanatite podelbi ne se tro{oci nadvor od prirodnite vidovi, tuku se istite tro{oci, koi otkako }e bidat identifikuvani se reklasificiraat (prestruktuiraat) za rali~ni celi, spored potrebite vo konkretni uslovi. Spored prirodnite vidovi, tro{ocite mo`e da se podelat vo slednive pet grupi: Potro{eni materijali Vkalkulirani plati Uslugi Amortizacija Pridonesi i drugi sli~ni izdatoci na tovar na cenata na ~inewe. Vo grupata potro{eni materijali, spa|aat potro{enite surovini, gorivo, mazivo, pomo{en materijal, kancelariski materijal, siten inventar i drugi. Osven tro{ocite za sitniot inventar, {to se odlikuvaat so pospecifi~ni kni`ewa, site tro{oci za materijalite se karakteriziraat so istoveten na~in na kni`ewe. Pri davaweto vo upotreba materijali od bilo koj vid na zaliha, iznosot na izdadeniot proizvod se kni`i na pozitivnata strana na tro{o~nata smetka (na pr. s/ka Potro{eni materijali, s/ka Potro{eno gorivo, s/ka Potro{eno mazivo itn.) so ednovremeno kni`ewe na negativnata strana na soodvetnata smetka za zaliha na materijalite (na pr. s/ka Zaliha na materijali, s/ka Zaliha na gorivo, s/ka Zaliha na mazivo itn.) Od smetkovodstvena gledna to~ka izdadeni materijali od magacinot se identifikuvaat so potro{eni materijali. Osnoven dokument za kni`ewe na tro{ocite za materijalite e trebuvaweto. Ovoj dokument ima koloni za koli~ina, cena, iznos, za potpis na liceto koe gi trebuvalo materijalite, liceto koe gi izdalo itn.

Tro{oci po mesta i nositeli

13

Edna{ evidentirani tro{oci spored nivniot priroden vid, se regrupiraat po pat na kni`ewa spored mestata na nivnoto nastanuvawe. Kni`eweto na tro{ocite spored mestat kade {to nastanale se vr{i so cel da se dobie odgovor na pra{aweto koe mesto kolku tro{oci predizvikalo. Ova evidentitawe e zna~ajno za lokalizirawe na ovlastenosta i odgovornosta na napravenite tro{oci spored tro{o~nite mesta. Tro{o~nite mesta pretstavuvaat najmal segment od organizacionata postavenost na edna firma ovlasteno i odgovorno za nastanuvawe na tro{ocite. Toa mo`e da bide cel pogon, del od edno oddelenie, duri i edno rabotno mesto. Kolku i koi organizacioni delovi na firmata, }e se tretiraat kako posebni tro{o~ni mesta zavisi od `elbata da se dobijat smetkovodstveni podatoci za tro{ocite razgrani~eni na pomali ili pogolemi organizacioni delovi. Vo smetkovodstvoto nema nikakvi pre~ki tro{ocite spored tro{o~nite mesta, pove}ekratno da bidat grupirani i regrupirani. Voobi~aeno e tro{ocite da bidat grupirani vo dve grupi: a) pogonska re`ija b) upravno - proda`na re`ija. Vo praksata sekoja firma vr{i natamo{no ras~lenuvawe na tro{ocite spored tro{o~nite mesta. Pogonskata re`ija se ras~lenuva spored pooddelni pogoni za proizvodstvo, taka {to sekoj pogon pretstavuva posebno tro{o~no mesto, po {to pogonite se ras~lenuvaat na tro{o~nite mesta za pooddelni oddelenija. Na ist na~in se ras~lenuvaat tro{ocite na upravno - proda`nata re`ija na tro{o~ni mesta za op{tata uprava, nabavnoto oddelenie, proda`noto oddelenie, smetkovodstvoto. Otkako }e se raspredelat tro{ocite po tro{o~ni mesta, tie se raspredeluvaat po nositeli. Kako nositeli na tro{ocite se tretiraat poodelnite dobra ili uslugi, odnosno raspredelbata na tro{ocite po nositeli zna~i grupirawe na tro{ocite po u~inoci.

Fakti~ki, planski i standardni tro{oci

14

Fiksni, varijabilni i polufiksni tro{oci

Fakti~kite tro{oci se izraz na fakti~ki nastanati tro{ewa na sredstva i trud. Tie se neophodni za da se vidi kolku vo opredelen period vistinski tro{oci se napraveni i kolku iznesuva fakti~kiot finansiski rezultata. Koga }e se sporedat so fakti~kite tro{oci od izminatiot period, mo`e da se utvrdi dali se napraveni pove}e ili pomalku fakti~ki vo odnos na predvidenite tro{oci. Planskite tro{oci se odnapred predvideni tro{oci vrz osnova na iskustvoto vo nastanuvaweto na tro{ocite vo izminatite godini, zemaj}i gi i predviduvawata za dvi`eweto na cenite. Planskite tro{oci slu`at za predviduvawe na tro{ocite i finansiskiot rezultat za narednata godina. Vo otsustvo na standardni tro{oci, planskite tro{oci slu`at kako eden vid normala, {to zna~i deka tie poka`uvaat kolku treba da iznesuvaat fakti~kite tro{oci. Standardnite tro{oci se utvrduvaat vrz osnova na sestrani nau~ni ispituvawa za nastanuvaweto i dvi`eweto na tro{ocite. Tie se utvrduvaat vrz baza na primena na nau~ni metodi za organizacijata na raboteweto i na precizni merewa na potrebniot potro{ok na elementite na proizvodstvoto. Fiksnite tro{oci vo nivniot vkupen iznos za opredelen period ostanuvaat nepromeneti bez ogled na obemot na proizvodstvoto. Amortizacijata, pridonesite i nekoi drugi tro{oci se tretiraat kako fiksni tro{oci. Varijabilnite tro{oci se menuvaat vo zavisnost od promenata na obemot na proizvodstvoto. Tie se zgolemuvaat koga raste obemot, i obratno. Potro{enite surovini, vkalkuliranite plati za izrabotka se primer za varijabilni tro{oci. Polufiksnite tro{oci vo nivniot vkupen iznos ostanuvaat nepromeneti vo ramkite na edna zona na proizvodstvo. Pri preminot vo slednata, povisoka zonatie naglo se zgolemuvaat za da ostanat nepromeneti do krajot na taa zona (smena).

15

Zaklu~ok
Tro{ocite se edna od najva`nite kategorii vo kako vo ekonomijata taka i vo drugite ekonomski granki i nauki vo site zemji vo svetot. Analizata na samite tro{oci e bitna za dr`avata, za da se uvidi vo koja nasoka se odviva ekonomskata politika i dali taa nasoka e pravilna. Vo sekoja ekonomski razviena zemja postoi edna vrska pome|u tro{ocite i proizvodstvoto. Taa e direktna vrska. Za edno pretprijatie da otpo~ne proces na proizvodstvo, mora da obezbedi nekoi faktori na proizvodstvo, odnosno da napravi pari~ni izdatoci t.e tro{oci za nivnoto kupuvawe. Razli~ni proizvodni tehniki dozvoluvaat razli~na kombinacija na faktorite za proizvodstvo pri produkcija na ist vid proizvod. Racionalniot proizvoditel, vo uslovi na pazarna konkurencija, }e nastojuva da izvr{ optimalna kombinacija na faktorite, koja{to na dolg rok, }e mu ovozmo`i maksimalno proizvodstvo so minimum tro{oci. Toa e glavniot streme` za dobivka odnosno profit na sekoe pretprijatie, dr`ava. Maksimalno proizvodstvo so {to emo`no pomalku tro{oci.

16

Koristena literatura
- Guide to understanding money & investing - Kenneth M. Morris, 2004 -

Ekonomski enciklopedija - Grupa autora, Beograd, 1985 Menaxment na mal biznis - [uklev B. ; Drakuleski Q., 2004 Osnovi na ekonomijata - Fiti T., Skopje, 2006 Smetkovodstvo - Ko`uharov S. ; Ko~oska M., 2007 www.ekonomist.com.mk www.google.com Implication of the growth of institutional investitors for the financial sectors - Davis E. Philip, London, 1999

17

18

19