Музиката во Македонските свадбени обичаи во 21 век

UNIVERZITET "SV.
KIRIL I METODIJ" - SKOPJE

FAKULTET ZA MUZI^KA UMETNOST
MUZIKATA VO MAKEDONSKITE SVADBENI

OBIÂI VO 21 VEK
DOKTORSKA DISERTACIJA
kandidat: mentor:
m-r ALEKSANDAR prof. d-r DIMITRIJE
DIMITRIJEVSKI BU@AROVSKI
Skopje
2008 godina
APSTRAKT
Sovremenata sostojba na makedonskiot muzi~ki folklor pretstavuva

edno od najmalku istraènite podra~ja vo makedonskata etnomuzikologija.
Imaj}i predvid deka svadbenite obi~ai spored obemot i kompleksnosta i
posebno spored upotrebata na muzikata, go zazemaat centralno mesto me|u
trite centralni ìvotni nastani: ra|aweto, svadbata i smrtta, koi
soodvetno se prosledeni so niza obredno-obi~ajni aktivnosti; osnovnata
zada~a na ovoj trud be{e da se definiraat osnovnite karakteristiki na
muzi~kiot repertoar vo svadbeniot ciklus vo sovremeni uslovi kaj
pravoslavnoto naselenie vo Republika Makedonija. Vaka definiranata teza
natamu be{e razrabotena preku problemot na odrùvaweto i
transformacijata na tradicijata.
Metodolo{kata struktura na trudot po~iva vrz empiriskoto
istraùvawe i obrabotkata na 37 makedonski svadbeni ciklusi od
makedonskoto pravoslavno naselenie vo osnovniot primerok i 5 svadbeni
ciklusi vo kontrolniot primerok spored etni~ka i religiska razli~nost.
Digitaliziraniot materijal e katalogiziran vo dve bazi: osnovna i
kontrolna. Bazite sodràt vkupno 44 poliwa od koi: 41 pole e so sekundarni
podatoci za snimeniot repertoar (20 poliwa so op{ti podatoci i 21 pole so
podatoci za muzi~kite edinici), a ostanatite 3 poliwa se so tercijarna,
analiti~ka priroda.
Vo celina obrabotkata na digitaliziraniot korpus nedvosmisleno
ukaà na prisustvoto na golemiot broj na muzi~ki elementi prezemeni od
tradicionalnite formi, odnosno formite od minatoto, i nivnata
transformacija odnosno adaptacija vo sovremenoto opkruùvawe vo
Republika Makedonija. So toa sovremenite svadbeni obi~ai vo Republika
Makedonija se vo kontinuitet so tradicijata, i pokraj ogromnite promeni
koi vo me|uvreme se nastanati vo muzi~kata kultura na regionot.
Svadbeniot obi~ai ostanuvaat edna enklava vo koja avtohtonata muzi~ka
kultura se sprotivstavuva na homogenizacijata {to ja sledi svetskata
muzi~ka kultura.
Blagodarnost
Ovoj trud nema{e da bide sozdaden dokolku ja nemav srde~nata

pomo{ od onie koi bea direktno ili indirektno involvirani vo mojata
istraùva~ka rabota.
Tokmu zatoa, so dol`na po~it bi sakal najprvo da mu iskaàm
osobena blagodarnost na mojot mentor prof. d-r Dimitrije Buàrovski za
po~etnata motivacija da se zanimavam so istraùvaweto na problematikata
povrzana so sovremenite svadbeni obi~ai, no i za sekojdnevnata trpeliva
posvetenost i grià vo tekot na izrabotkata na ovoj trud. Negovata
mentorska stru~nost i profesionalnost mi pretstavuvaa sigurna vodilka
niz celiot period na sozdavaweto na ovoj trud.
Iskreno im blagodaram na site mladoènci ~ii svadbi se vklu~eni
kako primeri vo trudot poradi mo`nosta da gi koristam videomaterijalite
od nivnite svadbeni ciklusi vo moeto istraùvawe, no i poradi mo`nosta
direktno da prisustvuvam na pogolemiot del od tie svadbeni sve~enosti.
Blagodarnost na as. m-r Trena Jordanoska za dragocenata pomo{ pri
digitalizacijata na videomaterijalite i pri pronao|aweto na materijali od
internet.
Isto taka, im iskaùvam osobena blagodarnost na:
- d-r Veselka Ton~eva koja mi pomogna so stru~ni konsultacii,
ohrabruvawe i poddr{ka, i pronao|awe na etnomuzikolo{ka
literatura od stranski izvori,
- prof. d-r Mirjana Mir~evska za nesebi~nata pomo{ pri
pronao|aweto na literatura od etnolo{ki izvori i motivira~kata
razmena na mislewa,
- prof. d-r Sowa Tamar Siman za stru~nata razmena na mislewa i za
otstapuvaweto materijali za moeto istraùvawe,
- d-r Marko Kitevski za iskrenata pomo{ pri pronao|aweto na stru~na
literatura,
- Biljana Ivanovska za stru~nata posvetenost pri jazi~nata redakcija
na ovoj trud,
- Marija Popovska-Velkovska za pomo{ta pri sobirawe na podatoci od
Makedonskoto Radio i za dolgogodi{nata prijatelska motivacija i
razmena na idei,
- m-r Vesna Maljanovska za pomo{ta pri sobiraweto na podatoci od
Makedonskata Televizija,
- Tode Spasovski za pomo{ta pri sobiraweto na podatoci od
Makedonskata Televizija,
- \or|i Donevski za pomo{ta pri sobiraweto na podatoci za del od
tradicionalnite svadbeni obi~ai i za otstapuvaweto materijali za
ovoj trud,
- Dobre Manasievi}, Sa{o Kuzarevski, Tome Dimi{kovski i m-r Darko
Ilievski pri sobiraweto na podatocite za upotrebata na svadbenite
obi~ai vo repertoarot na del od ansamblite za narodni pesni i ora,
- Vase Zlatkov za iskrenata prijatelska pomo{ pri pronao|aweto na
del od primerite na svadbeni ciklusi vklu~eni vo ovoj trud i
- Mojot brat i snaa Qup~o i Jana êdomirski za pomo{ta pri sobirawe
na del od videomaterijalite od svadbeni ciklusi i osobeno va`nata i
motivira~ka poddr{ka pri izrabotkata na ovoj trud.
I na kraj, no sekako ne na posledno mesto, najgolema blagodarnost

im upatuvam na moite roditeli êdomir i Liljana Dimitrijevski za toa {to
mi ovozmoìja da stignam do ovoj stadium na stru~en razvitok, {to me
ohrabruvaa vo site momenti od moeto studirawe, {to sekojdnevno so mene go
preìvuvaa sozrevaweto na ovoj trud i najmnogu poradi toa {to mi
pretstavuvaat potkrepa vo ìvotot.
Sodrìna:
Voved .......1
I SVADBENITE OBIÂI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA .......9
1. Tradicionalnite svadbeni obi~ai vo Republika Makedonija ......10
1.1. Teoriski trudovi, tekstovi i drugi materijali za svadbenite obi~ai vo

minatoto .......10
1.1.1. Knigi .......11
1.1.2. Statii, pomali stru~ni trudovi i novinarski napisi .......24
1.1.3. Internet sajtovi .......36
1.1.4. Dokumentarni filmovi, TV i radioemisii .......39
1.1.5. Materijali vo IRAM .......41
1.1.6. Svadbenite obi~ai vo repertoarot na ansamblite za narodni pesni i ora 44
1.1.6.1. Ansambl "Tanec" .......44
1.1.6.2. Drugi ansambli za narodni pesni i ora i kulturno-umetni~ki dru{tva .....45
1.1.7. Izvori za svadbenite obi~ai kaj sosednite balkanski kulturi .......47
1.2. Op{ta struktura na tradicionalniot svadben ciklus .......55
1.2.1. Svadben ciklus vo Skopska Blatija .......59
1.2.1.1. Predsvadbeni obi~ai .......59
1.2.1.1.1. Podgotovki za svadba .......60
1.2.1.2. Svadbeni obi~ai .......65
1.2.1.3. Post-svadbeni obi~ai .......68
1.3. "Gali~ka svadba" .......69
1.4. Sozdavawe na rekonstrukcii na tradicionalniot svadben ciklus .......71
1.4.1. "Pijane~ko-male{evska svadba" .......71
1.4.2. "Ve{ta~ka romska svadba od Debar" .......72
1.4.3. "Grupna ven~avka na Kole{inskiot vodopad" .......73
2. Sovremenite svadbeni obi~ai vo Republika Makedonija .......74

2.1. Teoriski trudovi, tekstovi i drugi materijali za sovremenite svadbeni
obi~ai .......74
2.2. Op{ta struktura na sovremeniot svadben ciklus .......78
II MUZIKATA VO MAKEDONSKITE SVADBENI OBIÂI VO 21 VEK ......83
1. Analiza na muzi~kiot repertoar vo sovremenite makedonski

svadbeni obi~ai .......84
1.1. Metodolo{ki aspekti .......85
1.1.1. Definicija na parametrite .......85
1.1.2. Odreduvawe na primerokot .......94
1.1.3. Sobirawe na podatocite .......96
1.2. Prikaz i komentar na rezultatite od istraùvaniot primerok .......98
1.2.1. Op{ta distibucija na rezultatite od bazata na podatoci .......98
1.2.1.1. Reden broj .......99
1.2.1.2. Traewe .......99
1.2.1.3. Podatoci za originalnata snimka ......101
1.2.1.4. Podatoci za muzi~kite edinici ......103
1.2.1.4.1. Naslov ......104
1.2.1.4.2. Jazik ......108
1.2.1.4.3. @anr ......110
1.2.1.4.4. Podatoci za avtorstvoto na muzikata ......111
1.2.1.4.5. Podatoci za avtorstvo na tekstot ......117
1.2.1.4.6. Podatoci za izveduva~ite ......119
1.2.1.4.6.1. Mali sostavi ......120
1.2.1.4.6.1.1. Svadbarsko trio ......120
1.2.1.4.6.1.2. Zurli i tapan ......122
1.2.1.4.6.1.3. Zurli i tapani ......123
1.2.1.4.6.1.4. Svadbarski kvartet ......123
1.2.1.4.6.1.5. Svadbarsko duo ......123
1.2.1.4.6.2. Golemi sostavi ......124
1.2.1.4.6.2.1. Muzi~ka grupa ......124
1.2.1.4.6.2.2. Muzi~ka grupa (varijanta 2) ......125
1.2.1.4.6.2.5. Bleh orkestar ......126
1.2.1.5. Muzi~ki karakteristiki ......126
1.2.1.5.1. Metar ......126
1.2.1.5.2. Tonalitet ......130
1.2.1.5.3. Forma ......134
1.2.1.5.3.1. "Spletot" kako forma ......136
1.2.2. Kontingentni tabeli so rezultati od bazata na podatoci ......141
1.2.2.1. Kontingentni tabeli so rezultati od poliwata fazi na obi~ajot i ànr 141
1.2.2.2. Kontingentni tabeli so podatocite za izveduva~ki sostavi ......153
2. Komparativna analiza so kontrolnata grupa na svadbeni ciklusi 161

2.1. Traewe ......162
2.2. Podatoci za obi~ajot ......164
2.3. Podatoci za vremeto na odrùvawe ......165
2.4. Jazik ......166
2.5. Avtorstvo na muzika ......167
2.6. Podatoci za izveduva~ite ......168
2.7. Muzi~ki karakteristiki ......169
2.7.1. Metar ......170
2.7.2. Tonalitet ......171
2.7.3. Forma ......172
Zaklu~ok ......175
Bibiliografija ......181
Prilozi ......193
Prilog br.1:Prvata stranica od internet sajtot "@ivotot vo Skopje 1918-1941" 194
Prilog br.2: Klasifikacija na svadbenite obi~ai na denot na svadbata spored
Tatjana @eèq-Kali~anin ......195
Prilog br.3: Internet sajtovi so upatstvo za snimawe, redosled na svadbenite
obi~ai i izbor na muzika ......197
Prilog br.4: Opis na "Gali~ka svadba" ......199
Prilog br.5: Geografska karta na Republika Makedonija so mestata vo koi
izvr{ivme terenski istraùvawa ......202
Prilog br.6: Tabela na distribucijata na rezultati od poleto "struktura na
izveduva~kiot sostav" od osnovnata baza na podatoci ......203
Registri ......204
Registar br.1: Notni primeri ......205
Registar br.2: Tabeli ......206
Voved
Sovremenata sostojba na makedonskiot muzi~ki folklor

pretstavuva edno od najmalku istraènite podra~ja vo makedonskata
etnomuzikologija. Voobi~aeno makedonskata etnomuzikologija dosega se
zanimava{e so pretstavuvaweto na muzi~kiot folklor od pobliskoto ili
podale~noto minato ostvaruvaj}i i nau~no-teoriski i prezervacisko-
kulturni celi. Od druga strana, zanimavaweto so "sovremeniot muzi~ki
folklor" pred sebe postavuva seriozen problem za definirawe na muzi~ko-
kulturnoto podra~je koe bi se izdvoilo od isklu~itelno kompleksnata
ànrovska struktura na sovremenata muzi~ka kultura. Zatoa nema dilemi
deka nau~noto istraùvawe na taa kompleksnost e neizostavno potrebno i
"predizvikano od nejziniot priroden povik za spas"(Myers 1992).
Edno od re{enijata za podra~jeto od sovremenata muzi~ka kultura
koe }e go pokriva etnomuzikologijata e voveduvaweto na konceptot
kulturni studii. (Myers 1992) Na ovoj na~in se ovozmoùva pro{iruvawe i
navleguvawe vo ànrite koi dosega ne spa|aa vo tesnoto sfa}awe na poimot
"muzi~ki folklor".
Ottamu i na{iot nau~en pristap kon razgleduvaweto na
makedonskiot muzi~ki folklor kako edna kompleksna celina neizostavno go
nametnuva celosnoto elaborirawe na site negovi formi na izrazuvawe,
po~nuvaj}i od najstarata obredno-obi~ajna tradicija, preku sovremenite
formi na izveduvawe na starite obi~ai, do sozdavaweto na novi. Zatoa {to
"sozdavaweto na muzi~ki obrasci vo edna kultura se produkt na nejziniot
koncept i nejzinite osobini" (Blacking 1966).
Vo ovaa niza teoriski problemi posebno mesto zazema i
definicijata, ili podobro re~eno redefinicijata na poimot tradicija
(Coplan 1991) koj voobi~aeno se povrzuva so kontinuitetot na muzi~kiot
folklor vo sovremenata muzi~ka kultura. Soodvetno eden od mo`nite agli
2
na gledawe na sovremenite sostojbi so muzi~kiot folklor e fokusiraweto

na dve centralni kategorii: tradicija i promeni.
Sosema e o~ekuvano i makedonskiot muzi~ki folklor od po~etokot
na 21-iot vek, da sodrì promeni vo odnos na postarata muzi~ka tradicija.
Tie promeni najmnogu se odrazuvaat vo na~inite na negovo prezentirawe,
sodrìnata na izveduvaniot repertoar i negovata funkcionalnost.
Trgnuvaj}i od postarata obredno-obi~ajna tradicija vo koja
postoele pogolem broj kalendarski i nekalendarski obredi i obi~ai so
jasno definirana funkcija, se zabeleùva deka samo mal del od niv se
zadràle i do denes, a vo del od niv e is~eznata prvobitnata funkcija.
Paralelno so ovoj proces, vo sovremenata tradicija se sozdavaat novi i
adaptirani formi na muzi~kiot folklor.
Vo tie novi formi makedonskiot muzi~ki folklor ~esto e
neobjektivno kategoriziran i raspar~uvan na "izvorno" i
"novokomponirano". Prvoto pretstavuva povrzanost so tradicijata, dodeka
vtoroto e del od sovremenata muzi~ka kultura (Bohlman 2003).
Ottamu sleduva i sozdavaweto na noviot muzi~ki ànr, koj be{e
predmet na interesirawe vo na{ata prethodna nau~no - istraùva~ka
rabota, poznat vo po{irokite krugovi pod pove}e neunificirani nazivi, a
koj nie go redefiniravme pod poimot makedonska etnopop muzika
(Dimitrijevski, 2000). Tokmu ovoj muzi~ki ànr ima najsilno vlijanie vrz
formiraweto na repertoarot kaj onie obi~ai pri koi se izveduva i muzika
(se pee ili sviri).
No, od druga strana, i pokraj is~eznuvaweto na golem broj arhai~ni
obi~ai, ne samo vo makedonskata tuku i op{to vo site kulturi postojat
univerzalni formi povrzani so trite klu~ni momenti od ~ovekoviot ìvot:
ra|aweto, stapuvaweto vo brak i smrtta, i vo niv podednakvo u~estvuvaat
site tipovi socijalni sloevi vo edno op{testvo, od najniskite do
najvisokite (Shepherd 2003).
Iako objektivno ne bi moèlo da se napravi rangirawe na ovie tri
univerzalni obi~ai, svadbenite obi~ai ne samo {to zazemaat centralno
3
mesto, tuku i spored obemot i spored svojata kompleksnost i posebno spored

upotrebata na muzikata, se izdvojuvaat od drugite. Zatoa o~ekuvano tie
postojano go privlekuvaat interesot na etnomuzikologijata. Najdobra
ilustracija za ova se rezultatite od prebaruvawata vo elektronskite
katalozi. Taka vo bazata za doktorski disertacii na univerziteti od SAD
pod klu~niot zbor wedding se pojavija 741 disertacija, a pod kombinacijata
od klu~nite zborovi wedding i customs ní se pojavija 34 tezi.
Vo elektronskite katalozi na JSTOR naidovme na 6803 statii pod
klu~nite zborovi wedding i customs, a vo bazata na Ebrary za wedding customs
postojat 5404 naslovi na knigi vo elektronski format.
I vo Makedonija, a po{iroko i na Balkanot, postojat golem broj na
trudovi koi se osvrnuvaat na odredeni aspekti na svadbenite obi~ai od
minatoto, i nie za niv podetaqno }e se osvrneme natamu vo na{iot trud.
Sepak, za àl, dosega ne e izraboten nieden trud koj vo celina bi ja
istraìl upotrebata na muzikata vo svadbenite obi~ai vo Republika
Makedonija. Fragmentarnosta na ovie trudovi koi isklu~ivo se osvrnuvaat
na svadbenite obi~ai od minatoto be{e glavniot motiv koj né pottikna da
pristapime kon izrabotkata na ovaa doktorska disertacija.
Od komparacijata na dosega objavenite materijali za
tradicionalnite svadbeni obi~ai so na{ata prvi~na opservacija na nivnata
sovremena izvedba, zabeleàvme deka:
- tie pretrpele vidna transformacija na segmentite koi sé u{te se
izveduvaat i
- muzi~kiot repertoar koj se izveduva vo tekot na svadbata vlijae vrz
kone~niot muzi~ki izgled na nastanot.
Bi sakale da ukaème i na toa deka postoi razlika me|u postarata
obredno-obi~ajna tradicija i ponovata svadbena tradicija vo odnos na
nejzinite dva najistaknati segmenta: obredot (povrzan so duhovnoto vo
tradicijata) i obi~ajot (povrzan so svetovnite postapki). Svadbata vo 21-
iot vek go sledi obi~ajnoto na~elo, dodeka obrednosta e re~isi kompletno
is~eznata. Obrednosta vo dene{nite svadbi e edinstveno za~uvana vo
4
crkovnite svadbeni obredi, kako edinstveni postapki povrzani so duhovniot

svet. Site drugi postapki kaj svadbata se isklu~ivo povrzani so svetovnata
tradicija. Se zabeleùva deka duri i onie postapki {to li~at na obredi
imaat izrazena svetovna konotacija, odnosno nivnata namena e da im donesat
sre}a na mladoèncite. Ottuka, vo dene{ni uslovi ve}e ne moè da stane
zbor za obredno-obi~ajna svadbena tradicija, tuku pove}e za obi~ajna
tradicija.
Na{eto prvi~no istraùvawe na na~inot na izvedba na muzikata kaj
svadbenite obi~ai vo minatoto i denes ukaà na vidni razliki. Muzikata
koja se izveduvala pri tradicionalnite svadbeni obi~ai sodrì: vokalna,
vokalno-instrumentalna i instrumentalna muzika.
Od druga strana, kaj muzikata vo sovremenite svadbeni obi~ai:
- ne postoi ~ista vokalna muzika - taa re~isi bez isklu~ok se javuva
kako vokalno-instrumentalna i
- instrumentalnata muzika e naj~esto orska, odnosno funkcionalna -
nameneta za prodolùvawe na igraornata tradicija, a poretko
nefunkcionalna - nameneta samo za slu{awe.
Slednata su{tinska razlika se odnesuva na izveduva~kite sostavi.
Muzikata vo sovremenata forma na svadba ja izveduvaat profesionalni
muzi~ki sostavi. Pesni i ora izvedeni od samite u~esnici (svatovi) na
svadbata, {to be{e osnova na tradicionalnata forma, ne se sre}avaat ili
pretstavuvaat odredeni isklu~oci vo sovremenata forma.
Od drugite evidentni razliki u{te pri prvi~niot uvid vo
sovremenite svadbeni obi~ai e ogromnata prisutnost na sovremenite
elektronski i digitalni mediumi, kako za proizvodstvo i reprodukcija na
zvuk (instrumenti, zasiluva~i itn.), taka i za registracija na nastanot
(fotoaparati i kameri). Tokmu poslednite vlijaat vrz prezervacijata na
eden ogromen arhivski materijal za ovie nastani, ne{to {to be{e re~isi
nezamislivo pred nekolku decenii. Ovoj prvi~en uvid vo su{tinskite
promeni na opkruùvaweto na fenomenot od na{iot nau~en interes bea
5
potvrda i pottik da premineme kon definiraweto na temata na na{eto

istraùvawe koja vo sebe sodrì tri segmenti:
- muzikata,
- makedonskite svadbeni obi~ai i
- periodot opfaten so temata.
Svadbenite obi~ai se eden kompleksen sinkreti~en multi-medijalen
nastan sostaven od pove}e komponenti: obi~ajot (obredot), govorniot del,
muzikata, igraweto (tanecot), kostimografijata i scenografijata. Sepak,
imaj}i go predvid ograni~uvaweto na obemot na edna doktorska disertacija
nie se odlu~ivme od ovoj fenomen da ja izdvoime muzikata pri {to na
drugite komponenti bi se osvrnale onolku kolku {to toa }e bide potrebno
za da se razotkrijat karakteristikite na ispituvaniot predmet.
Istite ograni~uvawa na obemot na trudot né prinudija da go
stesnime i ispituvanoto podra~je na makedonskite svadbeni obi~ai, odnosno
na svadbenite obi~ai kaj pravoslavnite etni~ki Makedonci koi ìveat vo
Republika Makedonija. Pokraj ova, izvr{ivme i komparativna analiza na
primeri od albanska, turska, romska, vla{ka i makedonska muslimanska
svadba. Ovie primeri gi iskoristivme za prikaz i sporedba so svadbenite
obi~ai na pravoslavnite etni~ki Makedonci koi ní pretstavuvaa osnovna
cel na istraùvawe.
Vaka definiranata tema upatuva deka }e bidat istraèni samo onie
svadbeni obi~ai {to se izveduvaat so muzi~ka pridru`ba. Iako retko, denes
sre}avame i svadbeni obi~ai kade {to mladoèncite se registriraat vo
mati~nata slu`ba i potoa odat na ru~ek ili ve~era vo restoran, kade {to
nema muzika.
Naslovot na temata, isto taka, upatuva deka istraùvaweto go
ograni~ivme na periodot od po~etokot na 21 vek do denes.
Ovoj periodot ima dovolna vremenska distanca za komparacija so
postarite formi na obredno-obi~ajnata svadbena tradicija. Isto taka
periodot na 21 vek e na{ata neposredna sega{nost i najblisko minato, pa
6
tokmu zatoa i postoi mo`nost za direktno nabquduvawe i elaboracija na

sovremenite svadbeni obi~ai.
Definicijata na temata né vodi i kon definicijata na problemot na
koj e fokusirano na{eto istraùvawe. Vo edna op{ta taksinomija
svadbenite obi~ai se grupirani vo dve kategorii povrzani so tradicijata:
odnosno tradicionalni i sovremeni. Ottamu centralnoto pra{awe na vaka
definiranata tema se odnesuva na problemot na odrùvaweto,
transformacijata ili bri{eweto na tradicijata. Na{ite po~etni
pretpostavki, proizlezeni od na{eto iskustvo i prvi~en uvid vo sostojbite
na fenomenot bea deka vo sovremenite svadbeni obi~ai kaj makedonskata
pravoslavna populacija vo 21 vek, tradicijata delumno e zadràna, a delumno
transformirana vo novi formi.
Soodvetno osnovnata hipoteza bi bila deka postoi odredeno nivo na
transformacija na tradicijata na svadbenite obi~ai vo sovremenite
svadbeni obi~ai.Bidej}i muzikata e sostaven del na ovie svadbeni obi~ai,
identi~na bi bila i formulacijata na osnovnata hipoteza na na{iot trud.
Imaj}i predvid deka poimot muzika moè da pokriva razli~ni
semanti~ki poliwa, formuliraj}i gi natamu pra{awata od na{iot nau~en
interes, nego go prevedovme, odnosno izvedovme vo kategorijata repertoar.
Taka repertoarot na izvedenite dela za vreme na svadbenite obi~ai stanuva
glavniot indikator za muzikata vo niv.
Natamu negovite karakteristiki }e gi dadat osnovnite parametri za
analiza i sporedbi, odnosno zavisnite varijabli. Bidej}i site istraùvani
parametri, podocna se prevedeni vo poliwata vo digitalnata baza na
podatoci, nejzinata struktura ja odrazuva i strukturata na istraùvanite
parametri. Vo nea postojat 5 grupi na poliwa:
- op{ti podatoci,
- podatoci za nastanot (svadbata),
- podatoci za repertoarot,
- podatoci za snimaweto i
- analiti~ki podatoci.
7
So ogled na goleminata na populacijata na svadbi vo ispituvaniot

period, nie nu`no istraùvaweto go svedovme na primerok od 37 svadbi na
pravoslavnoto makedonsko naselenie. Pokraj makedonskite svadbi, vo
istraùvaweto vklu~ivme i 5 svadbi od drugite etni~ki zaednici i religii
koi ìveat vo Republika Makedonija, {to ni ovozmoì dopolnitelni
komparacii za op{tite karakteristiki na upotrebata na muzikata vo
sovremenite svadbeni obi~ai vo Republika Makedonija.
Iskustvata steknati od golemiot broj istraùvawa vo IRAM
(Institutot za istraùvawe i arhivirawe muzika) bea od golema korist pri
odreduvaweto na primerokot, definicijata na poliwata i obrabotkata na
podatocite. Isto taka dolgogodi{noto li~no iskustvo na avtorot na trudot,
kako muzi~ar vo instrumentalnite sostavi koi nastapuvaat vo nastanite od
svadbeniot ciklus, be{e od posebna korist, posebno vo identifikacijata na
muzi~kiot materijal. Na ovoj na~in istraùvaweto ima{e i dvojna
dimenzija, odnosno pristap i od nadvor (outsider) i od vnatre (insider) odnosno
kako {to se narekuva etic i emic.
Ova ovozmoì i dvojna upotreba na kvantitativnite i
kvalitativnite metodi vo finalnata analiza na sobranite podatoci.
So seto ova soodvetno se postignaa pove}e zada~i:
- se dobi zaokruèna pretstava za muzi~kite aspekti na makedonskite
svadbeni obi~ai denes,
- se digitalizira del od kulturnoto nasledstvo i se kreira digitalen
katalog so podatoci za digitaliziraniot materijal i
- se ostvari natamo{en razvoj i dorabotka na metodologijata za
obrabotka na podatocite od etnomuzikolo{kite istraùvawa so
koristewe na digitalnata tehnologija.
Izlagaweto na rezultatite od na{eto istraùvawe go

organiziravme vo dve pogolemi celini.
Vo prvata, odnosno prvata glava, se osvrnavme na svadbenite obi~ai
vo Republika Makedonija. Vtorata glava od trudot, direktno gi donesuva
8
rezultatite od na{eto istraùvawe za muzikata vo makedonskite svadbeni

obi~ai vo dvaeset i prviot vek.
Prvata glava natamu ja podelivme vo dva dela. Vo prviot del }e gi
pretstavime svadbenite obi~ai od minatoto, a vo vtoriot sovremenite
svadbeni obi~ai. Vo ovaa glava nu`no }e napravime i presek na celokupnata
literatura koja gi obrabotuva svadbenite obi~ai vo Republika Makedonija.
9
I Svadbenite obi~ai vo Republika Makedonija

10
Vo ova poglavje }e stane zbor za sli~nostite i razlikite me|u

tradicionalnata forma i sovremenata forma na izveduvawe na svadbenite
obi~ai vo Republika Makedonija. Iako tie vo pomali detali se razlikuvaat
od region do region, sepak generalno sodràt odredeni segmenti koi se
karakteristi~ni za teritorijata na cela Republika Makedonija, pa duri i
po{iroko i kaj sosednite ju`noslovenski kulturi.
Poglavjeto }e sodrì dve pogolemi celini, prvata za svadbenite
obi~ai vo minatoto, a vtorata za sovremenite svadbeni obi~ai.
Slika br.1: Svadba vo s.Drmeni-Gorna Prespa, 1920 god.

(Petreska 2002)
1. Tradicionalnite svadbeni obi~ai vo Republika Makedonija
Svadbenite obi~ai vo Republika Makedonija vo minatoto vo ovoj

del od trudot najnapred }e gi razgledame niz pregledot na teoriskite
trudovi i drugite tekstovi koi se osvrnuvaat na svadbenite obi~ai vo
minatoto, a potoa }e napravime eden presek na najop{tite karakteristiki
na tradicionalnite svadbeni obi~ai.
1.1. Teoriski trudovi, tekstovi i drugi materijali za svadbenite

obi~ai vo minatoto
Iako so ogled na zna~eweto, odnosno mestoto i ulogata na

svadbenite obi~ai op{to vo site obi~ai ne samo vo Republika Makedonija
tuku i globalno vo svetot se o~ekuva da ima golem broj teoriski trudovi i
11
istraùvawa od ovaa oblast, za àl kaj nas vo momentov ovaa problematika e

obrabotena samo parcijalno, osobeno vo makedonskata etnomuzikologija.
Slika br.2: Svadba vo Bitola od krajot na 19 vek,

presnimena od fondot na Milton Manaki
(Petreska 2002)
Vo sledniot del od trudot najnapred }e napravime pregled so
izvadoci od literaturata za tradicionalnite svadbeni obi~ai vo Republika
Makedonija, potoa }e se osvrneme na zastapenosta na ovaa problematika vo
internetot i elektronskite mediumi i zastapenosta na svadbenite obi~ai vo
repertoarot na ansamblite za narodni pesni i ora. Ovoj del od trudot }e go
zavr{ime so pregledot i citiraweto na del od literaturata za svadbenite
obi~ai kaj sosednite balkanski kulturi, imaj}i predvid deka me|usebnite
vlijanija se najizrazeni kaj grani~nite kulturi. Za ova poslednoto sekako
najdobar argument e me|unarodniot simpozium organiziran vo 1972 godina
"Svadbeni obredi, igri i pesni kaj narodite na Balkanot", koj sodrì
pove}e referenci za problemite od na{iot interes, i od kogo }e dademe
pove}e izvadoci vo delot za pomalite stru~ni trudovi.
1.1.1. Knigi
Vo makedonskata etnomuzikologija do denes se objaveni 27 knigi od

etnomuzikolozite: @ivko Firfov, Gan~o Pajtonxiev, Metodija
Simonovski, Aleksandar Linin, Borivoe Ximrevski, Trpko Bicevski, \or|i
12
\or|iev i Mihailo Dimoski. Del od ovie knigi se ~isto teoriski trudovi, a

del se zbirki od pesni i ora, vo koi se nao|aat referenci i za svadbenite
obi~ai.
Ova ja potvrduva konstatacijata deka do denes vo makedonskata
etnomuzikologija ne e izraboten nitu eden pogolem etnomuzikolo{ki trud
koj celosno bi bil posveten na problemot na svadbenite obi~ai i muzikata
{to na niv se izveduva. Vo zbirkite so pesni i ora nao|ame pesni, odnosno
ora povrzani so ovaa problematika koi ne se kategorizirani. Interesen e
primerot na zbirkata na @ivko Firfov "Makedonski muzi~ki folklor,
pesni 2" od 1959 godina vo koja, i pokraj toa {to pri pregledot na zbirkata
pronajdovme 7 primeri na svadbeni pesni, tie vo klasifikacijata na avtorot
ne se posebno izdvoeni, tuku se pretstaveni kako prazni~ni i obi~ajni
pesni. (Firfov 1959:200-203)
Aleksandar Linin vo trudot "Makedonski instrumentalni orski
narodni melodii" (Linin 1978) vklu~uva primeri od svadbarski ora. Za
narodnite instrumenti koi se koristele vo instrumentalnata tradicija
Linin go veli slednovo: "...Vo tekot na vremeto narodnite muzi~ki
instrumenti se razvivale vo dve nasoki: kako pridru`nici na narodnata
pesna i kako samostojni. Vo zavisnost od tehni~kite mo`nosti na
instrumentot, oddelni instrumenti razvivaat svoj samostoen stil. Se
formiraat ~isti instrumentalni melodii, i spored imeto na instrumentot
dobivaat i imiwa: kavalxiski, gajdarski, zurlaxiski, itn. melodii.
Zurlaxiskite sostavi se glavno svadbarsko-sobirski instrumenti. Gajdata e
glavno svadbarsko-sobirski instrument, iako taa se upotrebuvala i kako
pastirski instrument..." (Linin 1978:6-7)
Parcijalno na ovoj problem se osvrnal i Borivoe Ximrevski vo
trudot "âlgiskata tradicija vo Makedonija" (Ximrevski 1985). Vo opisot
na ~algiskite sostavi i nivnata dejnost pomesteni vo ovoj trud e i primerot
na violinistot Alo Ton~o pretstavnik na ~algiskata tradicija od gradot
Veles.
13
Slika br.3: Alo Ton~ov, poznat ~algaxija od Veles, 1977 god.

(Ximrevski 1985)
Ximrevski veli: "...Golemata qubov na Alo Ton~o sprema muzikata
se pojavuva u{te vo negovata 12-ta godina, koga zaedno so svojot tatko Jovan
Ton~ov, poznat grnetaxija, svirat na pove}e svadbi vo Veles i drugi mesta.
Jovan Ton~ov, vo prvo vreme ~ukal na dajre vo ~algiskiot sostav na
poznatiot Arso ]emenxijata, sé dodeka ne oformil svoj sostav. Pred pove}e
od 50 godini koga Alo i tatko mu Jovan svirele zaedno, vo Veles imalo 4 do 5
~algiski sostavi, no nivnata ~algija bila edna od najdobrite i zatoa bila
dosta barana. Vo mnogu slu~ai op{tiot vpe~atok i uspeh na svadbata
zavisela od toa koja ~algija svirela. ôrbaxiite gi barale i skapo gi
pla}ale najdobrite ~algaxii, a so toa tie go udostojuvale svojot ugled i mo}
vo gradot. Pravite ~algaxii, koi egzistirale od ovaa muzika, imale
profesionalen odnos sprema svojot poziv, koj e prisuten vo sekojdnevnata
grià za ispravnosta na instrumentot, ubavinata na tonot, izborot na
lu|eto koi ja so~inuvale ~algijata, zemaweto kapar i podgotovki, odnosno
ve`bi koi im pomagale za kondicionata izdr`livost za vreme na
pove}ednevnoto svirewe na svadbite..." (Ximrevski 1985:17)
Slika br.4: Vele{ka ~algija na svadba, 1924 god.

(Ximrevski 1985)
14
Vo svoeto istraùvawe Ximrevski zabeleàl i podatok deka imalo

i ènski instrumentalisti vo ~algiskata tradicija od gradot Skopje: "...Vo
minatoto dosta poznati vo Skopje bile ènskite ~algii, sostaveni od tri
Ciganki od koi ednata svirela na violina, a drugite dve ~ukale na dajriwa.
Ovie ciganski grupi vo narodot bile poznati kako ~engii, koi glavno
svirele na turski ènski svadbi i drugi prigodi, vo zatvoreni prostorii.
Obi~no edna od ~engiite igrala (se kr{ela), i otkako }e ja zavr{ela igrata
so dajreto go sobirala bak{i{ot od prisutnite èni..." (Ximrevski 1985:37)
Slika br.5: âlgiski sostav od Veles,snimeni me|u dvete svetski vojni, so tri èni-
verojatno ~engii (Ximrevski 2005)
Ximrevski gi zasegnal svadbenite melodii i ora i vo doktorskata
disertacija "Gajdata vo Makedonija" (Ximrevski 1996). Vo ovoj trud avtorot
izrabotil pove}e melogrami me|u koi se nao|aat i slednite svadbeni
melodii i ora: "Nevestinsko oro", "Nevestinsko svadbeno oro", "Koga ja
zaigruvaaat nevestata oro", "Svirka za kanewe na svatovite (svadbarska)",
"Svatoe~ka svirka", "Svirka za nevestata koga se ka~uva na kow".
Od istiot avtor e i trudot "Gradska instrumentalna muzi~ka
tradicija vo Makedonija 1900-1941" (Ximrevski 2005). Ximrevski vo ovoj
trud pravi opis na instrumentalnata tradicija i upotrebata na
instrumentalnite sostavi od poso~eniot period od 21 grad od Makedonija.
Vo site opisi na karakteristikite na gradskata instrumentalna praktika se
istaknati i nastapite na instrumentalnite sostavi na svadbenite veselbi.
Kako ilustracija za instrumentalnata tradicija, pokraj drugite primeri,
dadeni se i pove}e melogrami od svadbeni ora, svirki i mar{evi od pove}e
gradovi od Makedonija.
15
Slika br.6: Svadba vo s.Nièpole, Bitolsko, 1905 god. prisuten e ~algiski sostav
(Ximrevski 1985)
Vo opisite za instrumentalnata tradicija na Ximrevski se
spomenati i pove}e poznati instrumentalisti i sostavi koi svirele na
svadbeni veselbi. Taka, na primer, za gradot Berovo Ximrevski go
zabeleàl slednovo: "...Vo Berovo najstar instrumentalen sostav koj gi
pridruùval site obredi i drugi sve~enosti bile "Ratevskite tapawé",
sostav od 2 zurli i 2 tapana, Romi od s.Ratevo, koi so svoeto svirewe bile
najpoznati ne samo vo Male{evijata tuku i po{iroko. Vo minatoto osobeno
zadovolstvo za berov~anite pretstavuvalo dokolku na nekoja svadba ili
praznik svirele "Ratevskite tapawé"..." (Ximrevski 2005:55)
Slika br.7: Svira~i svadbari-~algija od Berovo, 1935 god.

(Ximrevski 2005)
Od opisot na instrumentalnata tradicija na gradot Peh~evo e
sledniot citat na eden od instrumentalistite na mnogu poznat bleh sostav
od ovoj grad: "...Koga odevme da svirime na svadbi vo Smojmirovo i
Vladimirovo, lu|eto bea voodu{eveni i tamu ni pravea takva ~est {to na
drugo mesto retko se slu~uva{e. Koga }e né ~ueja da svirime, site vo nas
16
gledaa, ní pravea duri i pogolema ~est od nevestata i zetot..." (Ximrevski

2005:253)
Slika br.8: Mal svadbarski duva~ki orkestar od Peh~evo, 1938 god.

(Ximrevski 2005)
Kako primer za lokalnite osobenosti na svadbeniot repertoar
Ximrevski vo opisot na vele{kata instrumentalna tradicija istaknuva:
"...âlgiskite mar{evi pretstavuvale instrumentalni tvorbi so lokalna i
nepromenliva obredna muzi~ka sodrìna, koi se svirele vo odredeni
momenti na svadbenoto dejstvie..." (Ximrevski 2005:83)
Kako {to }e vidime podocna i kaj pregledot na pomalite trudovi,
referenci za makedonskite svadbeni obi~ai od minatoto nao|ame i kaj
stranskite prou~uva~i na makedonskiot muzi~ki folklor. Taka, na primer,
danskiot etnomuzikolog Birte Trerup koj ja obrabotuva muzi~kata
tradicija od Isto~na Makedonija vo trudot "East Macedonian folk songs"
(Traerup 1970) poso~uva dva primera na svadbeni pesni: Mejremo, Mejremo
kadano i Ja trgvaj mome, nazad ne gledaj.
Eden od retkite etnokoreolozi vo makedonskata nau~na misla
Mihailo Dimoski, vo trudot "Makedonski narodni ora (od repertoarot na
ansamblot za narodni igri i pesni "Tanec")" (Dimoski 1977) pravi prikaz na
rabotata i aktivnostite, kako i osnovna etnokoreolo{ka analiza na del od
repertoarot na edinstveniot profesionalen ansambl za narodni pesni i
igri vo Makedonija. Vo analizata Dimoski gi elaborira: formata na orata,
drèweto na igra~ite pri igraweto, podelbata na orata po polot, imiwata
na orata, instrumentalnata i vokalnata pridru`ba na orata, stilskite
karakteristiki, metro-ritmi~kite strukturi, odnosot me|u ritamot na
17
~ekorite i ritamot na melodijata, odnosot me|u muzi~kata i igra~kata

fraza i modifikaciite vo muzi~kata pridru`ba na orata.
Vo delot za stilskite karakteristiki na orata Dimoski, pokraj
drugoto, gi dal i slednive pojasnuvawa: "...Dolìnata na ~ekorite igraat
golema uloga vo odreduvaweto na karakterot na samoto oro i vo izvesna mera
moè da gi odredi lokalitetot i tipot na oroto. Spored toa tie moàt da
bidat sitni, sredni i dolgi... ...Dolgite ~ekori se tipi~ni za bavnite
svadbarski ora i orata so obredna sodrìna koi na krajot se zabrzuvaat
(Lesnoto, Nevestinsko, @ensko ~am~e, Crpi voda Jano)..." (Dimoski
1977:21-22)
Vo zbirkite pesni od Egejska Makedonija na makedonskiot
etnomuzikolog Trpko Bicevski sre}avame i primeri na obredni svadbeni
pesni. Taka, na primer, iako vo zbirkata "Makedonski narodni pesni od
Vodensko" (Bicevski 1989) se vklu~eni i svadbenite pesni, tie ne se
kategorizirani spored ànrovskata pripadnost. Bicevski vo vovedniot
tekst na zbirkata veli: "...Inaku, {to se odnesuva na zvu~nite organizacii
so melodisko linearen, so integralen tip na zvu~ewe, tie ne se
karakteristi~ni samo za odreden ànr pesni. Vo niv vo najgolema mera e
zastapen motivskiot na~in na zvu~ewe {to go objasnuvame, pred sé, so
povrzanosta na pesnata so igrata (svadbarski, boì}ni pesni i sli~no) ili,
pak, so psihofizi~kiot faktor kaj decata (dodolski pesni)..." (Bicevski
1989:10)
Amerikanskiot etnomuzikolog Sowa Tamar Siman vo eden del od
tri-tematskata magisterska teza se zanimava so romskite svadbeni obi~ai od
naselbata [uto Orizari od Skopje. Siman vo trudot nasloven "Music in the
Service of Prestation- The case of the Rom of Skopje, Macedonia" (Seeman 1990),
pokraj drugoto gi elaborira fazite na svadbenata ceremonija na romskata
svadba od Skopje: "...Svadbenata ceremonija e podelena vo tri posebni
nastani: manglariba (dogovor), dvodneven nastan koj prethodi na svadbata za 6
do 12 meseci; angrustik, (svr{uva~ka), ednodnevna proslava {to sleduva po
manglariba za 3 do 6 meseci; i biav, ili svadben ciklus, {to se protega do deset
18
dena. Manglariba i angrustik ja dobivaat nivnata struktura od elementi {to se

nao|aat vo biav iako site tri participiraat vo sozdavaweto na transferot
na nevestata od nejzioniot roden dom vo domot vo koj doa|a. Sekoj nastan e
obeleàn so ritualni akti na pre~ekuvawe i doa|awe me|u doma{nite na
nevestata i mladoènecot. Ovie akti vklu~uvaat gozba, muzika, igra i
davawe podaroci..." (Seeman 1990:4)
Me|u stranskite etnokoreolozi koi go istraùvaat makedonskiot
folklor spa|a i Elzi Ivan~i} Dunin koja vo trudot "Transmission and
Diffusion: Macedonian Dances 1938-1988" (Dunin 1991) ja obrabotuva igraornata
tradicija od Makedonija i nejzinoto prenesuvawe i ra{iruvawe vo tekot na
istraùvaniot period. Taa u{te vo vovedniot del istaknuva deka vo
Republika Makedonija: "...znaeweto da se igraat makedonski ora e zemeno
zdravo za gotovo od mnozinstvoto na naselenieto. Igraweto "na{i
makedonski ora" generalno se slu~uva vo dva koneksta: spontano (so u~estvo)
igrawe vo tekot na svadbite ili na drugi veselbi koga muzi~arite svirat
popularni melodii i planirano (so prezentacija) igrawe-nastapuvawe za
festivali i scenski programi..." (Dunin 1991: 203)
Dunin, vo sorabotka so Stanimir Vi{inski, posebno se zanimava i
so orskata tradicija vo trudot posveten na dejnosta na ansamblot "Tanec"
(Dunin 1995)
Vo Makedonija vo momentov postojat mal broj trudovi koi
zaokruèno go pokrivaat ovoj fenomen. Eden od tie pogolemi trudovi e
izraboten kako doktorska disertacija, a podocna objaven kako "Svadbata
kako obred na premin kaj Makedoncite od brsja~kata etnografska celina"
od Vesna Petreska. Vo ovoj trud avtorot poso~uva deka analizata na svadbata
e napravena vo kontekst na teorijata na obredite na premin spored teorijata
na Van Genep (Van Gennep 1981) so fazite na karakteristi~nata trijadi~na
struktura-separacija, liminalnost (marginalnost) i agregacija. Ovaa
tri~lena struktura ovozmoùva da se istraàt obi~aite vo nivnata
izrazenost, funkcija i zna~ewe vo sekoja od ovie fazi, kako i da se otkrijat
funkciite na samite obredi na nivnoto latentno nivo. Vo kontekst na
19
prethodnoto Petreska veli: "...Teoriskata opravdanost na prvite postulati

na obredite na premin e potvrdena vo podocne`nite teoriski razvivawa,
koi dopu{taat pogolema sloboda na ovaa tri~lena struktura, na koj na~in
moàt da najdat svoe mesto vo edna vakva analiza mnogu obredi kaj razli~ni
etni~ki zaednici i mo`nost za po{iroka primena vo tolkuvaweto i
razbiraweto na razli~ni obredi, kako vo domenot na tradiciskata, taka i vo
domenot na sovremenata kultura..." (Petreska 2002:527)
Vo definiraweto na fazite, Petreska gi dava slednite pojasnuvawa:
"...Obredite na separacija gi so~inuvaat site aktivnosti, {to se vrzani za
odvojuvawe na obredniot subjekt od voobi~aeniot ìvoten kontekt. Ovie
obredi imaat i inicijalna uloga vo procesot na obrednoto preminuvawe od
edna vo druga sostojba. Separacionata faza najdobro zapo~nuva da se
izrazuva po~nuvaj}i od momentot koga mladite se svr{eni, so davawe na
darot od svekrvata (kiska), kako i daruvawe na mom~eto od strana na
devojkata. Toga{ bilo i daruvawe na drugite prisutni (strojnik, svekor,
dever itn.). Od zavr{uvawe na svr{uva~kata do poslednite podgotovki za
svadba, devojkata, idnata nevesta e oslobodena od drugite obvrski vo
ku}ata..." (Petreska 2002:446)
Za slednata faza - liminalna taa veli: "...Ovaa faza zapo~nuva po
separacijata, koja ja razgledavme na nivo na nosija, obredi i pesni, koga
individuite se odvojuvaat od porane{niot profan ìvot i vleguvaat vo eden
nov prostorno-vremenski segment, koj gi poseduva site atributi na
"sveto"..." (Petreska 2002:452)
Za tretata faza Petreska pojasnuva: "...Agregaciskata faza
pretstavuva kraj na ciklusot na svadbeniot obred, a voedno i prifa}awe na
li~nosta vo novata zaednica. Vo ovaa faza spa|a ven~avaweto, vnesuvawe na
nevestata vo ku}a, nosewe na ogni{te i kako kulminacija proslavuvawe na
~esnosta na nevestata. Ponatamo{nata agregacija gi opfa}a obrednite
postapki okolu nosewe na nevestata na voda, nejzinoto zarabotuvawe,
prvi~e, a se zavr{uva do dobivaweto na prvoto dete..." (Petreska 2002:469)
20
Petreska vo ovoj trud vo delot obredi i pesni ja istaknuva osnovnata

poenta za zna~eweto na brakot kako eden od trite bitni momenti vo
op{to~ove~kiot ìvot: ra|awe, stapuvawe vo brak, smrt. Vo kontekst na
prethodnoto taa veli: "...Vrz osnova na deskripciite za svadbenite obredi
vo predelite na Brsja~kata etnografska celina, moème da vidime deka
stapuvaweto vo brak i ovde, kako i na drugi mesta vo Makedonija, a isto taka
i kaj razli~ni kulturi i civilizacii niz celiot svet, pretstavuva eden od
najzna~ajnite momenti za sekoe semejstvo..." (Petreska 2002:440) No, taa
poso~uva i deka: "...Kako osnovni merila za izbor na bra~en drugar na
sopstvenoto dete, se zemale rabotlivosta na mladite i ugledot na nivnite
semejstva..." (Petreska 2002:440)
Slika br.9: Oro so obredniot leb "sva}a" s.Podgorci, Stru{ki Drimkol

(Petreska 2002)
Kiril Penu{liski vo trudot "Makedonski folklor - studii i
prilozi" (Penu{liski 2003), me|u drugoto, pi{uva i za svadbenite obi~ai
od Male{evo. Toj gi klasificira svadbenite pesni i ja istaknuva nivnata
upotreba: "...Vtorata grupa male{evski obredni pesni ja so~inuvaat t.n.
semejno-obredni pesni. Pesnite {to se peele pri ra|awe i kr{tevawe na
decata ve}e se izgubile. Na prvo mesto stojat svadbenite pesni: i spored
ra{irenost, a i spored svoite visoki estetski vrednosti.
21
Kako nasekade vo Makedonija, i vo Male{evo stapuvaweto vo brak se

smeta za neobi~no vaèn akt vo ìvotot na ~ovekot. Ottuka, male{evskata
svadba pretstavuva sloèn, kontinuiran proces {to zapo~nuva so
svr{uva~kata na idnata bra~na dvojka, dostignuva kulminacija na denot na
ven~avaweto i prodolùva da se svetkuva so denovi i po svadbata. Zatoa
svadbenite ceremonii, {to se nejzina nerazdelna pridru`ba, se ispolneti
so raznovidni obi~ai i obredi, a ovie so igri i pesni..." (Penu{liski
2003:511)
Mnogu zna~aen trud koj se zanimava so prikaz na tradicionalnite
svadbeni obi~ai e trudot na Tatjana @eèq-Kali~anin "Makedonski
svadbeni obi~ai i pesni" (@eèq-Kali~anin 2008). Vo ovoj trud e napraven
spoj na svadbeni obi~ai od pove}e regioni na Makedonija vo obid na
univerzalen na~in da bidat prikaàni makedonskata tradicionalna svadba,
i obi~aite i pesnite koi ja pridruùvaat. Taka, avtorot na trudot u{te vo
vovedot }e istakne deka: "...Vo kontekst na prou~uvaweto na ovoj obreden
kompleks, posebnoto prou~uvawe na svadbenite pesni koi vleguvaat vo
negoviot sostav potvrduva deka tie se mnogu bitni za odrùvaweto na
svadbata i deka se del od najstariot sloj na tradicionalnoto makedonsko
obredno peewe..." (@eèq-Kali~anin 2008:5)
@eèq-Kali~anin go istaknuva zna~ewe na obrednite svadbeni
pesni posveteni na odredeni specifi~ni segmenti od svadbeniot kompleks:
"...pokraj ~isto obrednite dejstva, {to uslovno moàt da se tretiraat kako
vizuelen kostur na svadbata, spored svoeto zna~ewe nerazdelno od niv,
doa|aat pesnite {to go sledat dejstvoto vo celina, a osobeno pesnite
nameneti za opredeleni momenti na svadbata. Od niv, spored zna~eweto na
obredniot moment, treba da se spomnat takanare~enite pesni za veli~awe na
mladoèncite, na glavnite protagonisti na svadbata, kako i
humoristi~nite pesni koi go potsiluvaat emocionalnoto ~uvstvo pri
izvesni zna~ajni momenti. Mnogu vpe~atlivi se, na primer, pesnite od
momentite na razdelbata na momata so roditelite, pesnite pri meseweto
na sva}ata i drugi. Spored svojata popularnost, ne otstapuvaat i pesnite
22
{to svadbarite gi ispolnuvaat na trpeza. Toa se takanare~enite kralski

pesni koi se peat ili solo ili, pak, grupno, sekoga{ ednoglasno. Ovie pesni,
vsu{nost i nemaat nekoja direktna vrska so svadbenoto dejstvo, a po nekoi od
niv, spored svojata sodrìna se duri i sprotivni na ambientot vo koj se
ispolnuvaat. Me|utoa, poradi interesnata narativna sodrìna, tie se
mo{ne barani. Niv interpretatorite redovno gi definiraat kako
trpezarski svadbeni pesni ili kako pesni za na svadbi i slavi..." (@eèq-
Kali~anin 2008: 5-6)
Za sostavot na obi~aite vo svadbeniot ciklus @eèq-Kali~anin
veli: "...Kako {to e ve}e prifateno vo etnolo{kata nauka i naukata za
folklorot, sklu~uvaweto na bra~nata zaednica, odnosno vo sostavot na
sloèniot ciklus na svadbata {to po toj povod se odrùva tradicionalno,
vleguvaat nad dvaesetina obredi, obredni dejstva, rituali, veruvawa i pesni,
koi povrzani vo eden sinxir, se izvr{uvaat kontinuirano edno po drugo,
spored ve}e so vekovi utvrden red. Zastapenosta i brojnosta na oddelni
elementi vo svadbata zavisela, pred sé, od materijalnata sostojba na
involviranite semejstva, no isto taka i od za~uvanosta na odnosnite obredi
i obredni dejstva i pesni vo oddelni etni~ki regioni, iako, zemeno vo
celina, svadbata na Makedoncite do denes go za~uvala sopstvenoto jadro
nepromeneto, po koe e prepoznatliva nasekade kade i da se odrùva..."
(@eèq-Kali~anin 2008:8)
@eèq-Kali~anin podrobno go objasnuva i samiot redosled na
obi~aite vo svadbeniot ciklus: "...Razgleduvaj}i ja svadbata kako kompleks
na zaokruèna obredna, obi~ajna, ritualna i poetska celina, vo nea moàt
da se opredelat tri osnovni periodi:
- Predbra~en period, vo koj se vklu~eni site prezemeni aktivnosti i
dejstva od strojnikuvaweto do denot na svadbata;
- Denot na odrùvaweto na svadbata, koj se smeta od momentot na
zapo~nuvaweto na svadbenata ceremonija i kaj mladoènecot i kaj
nevestata, pa sé do soedinuvaweto na mladite na prvata bra~na no};
23
- Posvadbeniot period koj gi vklu~uva site obredi, obredni dejstva,

rituali i pesni {to se ispolnuvaat neposredno po prvata bra~na no},
potoa, prvite gosti, no i obi~aite {to se posveteni na mladite vo
tekot na celata tekovna godina..." (@eèq-Kali~anin 2008:8)
Odredeni referenci za makedonskite tradicionalni svadbeni

obi~ai moème da najdeme i vo istraùvawata za nosiite koi specijalno se
izrabotuvani za ovaa namena (Vidini} 2003). Iako navidum ne bi moèlo da
se izvede nekoja vrska me|u nosiite i muzikata vo svadbeniot ciklus, tokmu
nosiite, osobeno ènskite, upatuvaat i na mestoto i na funkcijata na
nevestata vo celiot obi~aj, i soodvetno mo`nosta za nejzino vklu~uvawe vo
muzi~kiot del od nastanot. Me|u najzna~ajnite promeni {to }e se slu~at vo
strukturata na sovremeniot svadben ciklus e tokmu novoto mesto i funkcija
na navestata, vo {to posebno mesto zazema oblekata.
Slika br.10a: Slika br.10b: Slika br.10v:

Nevestinska nosija od Nevestinska nosija od Nevestinska nosija od
Prilepsko Pole Mariovo Gorni Polog
(Vidini} 2003)
24
1.1.2. Statii, pomali stru~ni trudovi i novinarski napisi
Pokraj vo ovie trudovi, svadbenite obi~ai vo Makedonija i vo

regionot se obraboteni i vo pove}e pomali trudovi koi naj~esto imaat
etnografski ili deskriptiven karakter.
Me|u prvite trudovi koj se odnesuva na svadbeniot kompleks e
trudot na Oliv Lox "Džamutra, or the Bridegroom; Some Marriage Customs in the
Villages around Tetovo in Serbian Macedonia or Southern Serbia" izraboten pred
pove}e od sedumdeset godini (Lodge 1935). Iako trudot izobiluva so mnogu
slabosti: ne se navedeni izvorite; preveduva~ot na tekstot koj bil od srpsko
poteklo dava srpski termini iako o~igledno se raboti za makedonska
populacija; site pesni se prevedeni na angliski i niedna ne e dadena vo
nejziniot original; ~esto se pravat komparacii so gali~kata svadba i pokraj
regionalnata oddale~enost; ovoj trud e od posebno zna~ewe, pred sé poradi
negovata vremenska distanca.
Vo po~etokot na trudot Lox go konstatira slednovo: "...Duri i pred
Balkanskite vojni nekoi od ceremoniite se modificiraa ili is~eznaa. Po
toa vreme, i osobeno po Golemata vojna (se misli na Prvata svetska vojna),
koga lu|eto, bilo kako vojnici ili begalci, vidoa drugi zemji i obi~ai,
nastanaa u{te pogolemi modifikacii. Ova, se razbira, be{e pozabele`livo
vo gradovite, iako u{te vo 1930 godina jas vidov svadba sli~na vo site
elementi kako ovaa opi{ana ovde. No, selata sekade se pokonzervativni od
gradovite i gi odrùvaat starite rituali podolgo..."(Lodge 1935:244)
Za obredno-obi~ajnite pesni koi se peat pri svadbenite obi~ai e
dadeno slednoto objasnuvawe: "...selanite, i vsu{nost celiot narod, se mnogu
muzikalni i gi peat nivnite tradicionalni pesni vo sekoja prigoda, sekoga{
bez pridru`ba..." (Lodge 1935:249)
Vo ovoj trud, pokraj detaqniot opis na obi~aite se dadeni i
terminite povrzani so svadbeniot ciklus i toa prvo vo original, a potoa
prevedeni na angliski jazik.
25
Lox gi poso~uva i segmentite od svadbata i pravi nivna

klasifikacija:"...Svadbenite ceremonii moàt nakratko da se opi{at pod
slednite naslovi:
A. Preliminarni obvrski, povrzani so odbiraweto na nevestata i
ceremonii pri svr{uva~kata.
B. Svadbeni ceremonii, gi vklu~uvaat podgotovkata na mladoènecot,
podgotovkata na nevestata i proslavuvaweto i vo ku}ata na mladoènecot i
vo ku}ata na nevestata i site pridru`ni ceremonii, pesni, daruvawa,
molitvi i blagoslovi.
V. Odewe po nevestata i nejzinoto doa|awe vo ku}ata na svekorot, so
ceremoniite povrzani so toa.
G. Ven~avka izvedena od sve{tenik.
D. Posledovatelni ceremonii, so proslavuvawe, peewe i igrawe,
vklu~uvaj}i gi i onie od prvata bra~na no} i potoa..." (Lodge 1935:250)
Vo zaklu~okot na trudot Lox konstatira deka:"...Vlijanieto na
moderniot duh na promenite, posebno vo ponedostapnite mesta, ve}e zapo~na
da gi modificira detalite na lokalnite obi~ai, koi imaat tendencija vo
podolg ~ekor ponatamu da napravat zabuna okolu dokazite od minatata
istorija. Eden fakt, sepak, proizleguva od studijata na ovie svadbeni obi~ai
deka selanite sami po sebe imaat mnogu malku ideja za zna~eweto na
obredite koi tie tolku verno gi sledat. Tie ednostavno velat:"Toa e obi~aj
i zatoa go pravime" (Lodge 1935:330)
Na problematikata na svadbenite obi~ai e posveten 2-iot
me|unaroden simpozium za balkanski folklor vo 1972 godina nasloven kako
"Svadbeni obredi, igri i pesni kaj narodite na Balkanot". Trudovite od ovoj
simpozium se objaveni vo izdanieto Makedonski folklor god.5, br. 9-10 od
1972 godina. Od ovoj simpozium }e gi izdvoime trudovite posveteni na
makedonskite svadbeni obi~ai.
Taka, trudot na Kole Simit~iev "Makedonskite narodni pesni za
razdelbata na nevestata od tatkoviot dom" se zanimava so ovoj posebno
zna~aen segment od svadbeniot ciklus. Simit~iev istaknuva:"...Svadbenite
26
narodni pesni za razdelbata na nevestata so tatkoviot dom se edni od

najarhai~nite usni narodni umotvorbi. Tie se istkaeni so razni epizodi vo
zavisnost od razvojot na kulturniot ìvot na Makedoncite. Zna~i, moè da
se vidat ovde razni naplastuvawa na epohi. Vo niv se zapazeni mnogu li~ni
preìvuvawa, na prvo mesto na nevestata i na site ~lenovi na nejzinoto
semejstvo. Sekoja tvorba sodrì oddelni estetski i psiholo{ki
problemi..." (Simit~iev 1972:67-68).
Voislav Ja}oski se zafatil so problemot na svadbenite obi~ai za
ma{ki porod vo Debarsko Pole. Za potekloto na ovie interesni obi~ai
Ja}oski poso~uva: "...Tradicijata za ma{ki porod vo novosozdadenoto
semejstvo vo ovoj region e golema, duri dominantna vo svadbata, i sé u{te
pretstavuva vode~ka komponenta. Nema pogolema radot od onoj moment koga
vo ku}ata }e se rodi ma{ki naslednik. Vkoreneti se izrekite: Koga se ra|a
ma{ko i gredite se smeat! Koga se ra|a ènsko i streite pla~at! @enskoto e
tu| kismet, za vo tu|a ku}a rodeno!..." (Ja}oski 1972:89).
Vo panoplijata od trudovi na ovoj simpozium se javuva i tekstot na
Ariton Popovski za svadbenite obi~ai i pesni na Makedoncite muslimani
vo Reka. Pravej}i sporedbi so svadbenite obi~ai na pravoslavnoto
naselenie od ovoj region, Popovski veli:"...Muslimanskoto naselenie vo
svojot ìvot imalo sli~ni uslovi kako i sosednite mija~ki naselbi so
pravoslavno naselenie. Vo minatoto, vo tekot na podolgi ili pokratki
vremenski periodi, orientiraj}i se, glavno, kon pe~albarstvoto, i ova
naselenie bilo zafa}ano od povremeni migracii, no seto toa ne se odrazilo
bitno vo neguvaweto na postojnite tradicii pa i vo obi~aite povrzani so
svadbata..." (Popovski 1972:95)
Ivan Bo{na~ki se osvrnal kon svadbenite obredi, igri i pesni od
Male{evo. Toj istaknuva deka:"...Svadbenite obi~ai vo Male{evo vo
minatoto, pa i denes, imale obreden karakter. I denes vo site naselbi
postoi odreden red spored koj se vr{i celiot obi~aj. Po~nuvaj}i od na~inot
kako se izveduva svr{uva~kata ("uglavata"), pa preku meseweto na
pletenicata, vieweto na venecot za nevestata, do vra}aweto ("povr{~anka")
27
na nevestata vo tatkoviot dom, postoi eden strogo odreden red {to ne smee
da se prekr{i i ne smee ni{to da se zaboravi. Vo ovoj red, vsu{nost, e i
obredniot karakter na ovoj obi~aj... ...Male{evskiot starinski svadben
obred se sostoi od tri etapi: pretsvadbena, svadbena (denot na svadbata) i
postsvadbena..." (Bo{na~ki 1972:142)
Na ovoj simpozium i del od stranskite folkloristi se zanimavaat
so problemite na makedonskite svadbeni obi~ai.
Robert Laibman go obrabotuva problemot na svadbenite obi~ai vo
ohridskoto selo Pe{tani. Toj pravi deskripcija na svadbenite obi~ai od
ova selo i vo nego gi vklu~uva: "podgotvuvaweto", "kaneweto", "strojot",
"svadbata" i "na voda". (Leibman 1972:125-140).
Gizela Suliceanu pravi komparacija na nekoi aspekti na svadbenite
pesni kaj romanskiot i makedonskiot narod. Taa go istaknuva faktot deka
prou~uvaweto na najstarite kategorii na folklorot na romanskiot narod
sekoga{ otkriva niza elementi zaedni~ki so folklorot na nekoi balkanski
narodi. Ova e od osobena va`nost kolku za vostanovuvawe na prirodata na
tie pojavi, tolku i za morfolo{kite podatoci (muzi~ko-poetskite), {to
prou~uvaweto moè da ni gi ponudi vo momentot na sporeduvaweto. Tie
vodat ~esto kon edno dale~no minato, ~ii izvori blikaat u{te i sega vo
nekoi folklorni kategorii. Suliceanu, isto taka, poso~uva:"...Mnogu dobar
folkloren materijal vo taa oblast ni e daden vo pesnite za nevestata od
svadbeniot repertoar na romanskiot i na makedonskiot narod. Niza op{ti
karakteristiki koi se odnesuvaat za muzi~kata tipologija i literaturnata
tematika go privlekuvaat na{eto vnimanie ne samo vrz postoeweto na nekoi
arhai~ni elementi, no isto taka i vrz na~inot na koj moèle tie elementi
da evoluiraat vo sredinata na nekoi razli~ni socijalno-istoriski uslovi.
(Suliteanu 1972:173-182).
Na ovoj simpozium se vklu~eni i trudovite na makedonskite
etnomuzikolozi Borivoe Ximrevski i \or|i \or|iev.
Trudot na Borivoe Ximrevski e posveten na karakteristikite na
svadbenite obredi i pesni od s.Brezno, Tetovsko (Ximrevski 1972:189-200).
28
Vo toj kontekst Ximrevski istaknuva: "...Sitnite ornamentalni melizmi,

{to gi opkruùvaat glavnite tonovi na melodijata, pretstavuvaat svoeviden
zvu~en i dekorativen element na pesnata. No ovie pesni, ako gi sporedime so
svadbenite pesni od drugi podra~ja na Makedonija, kako so male{evskite,
kumanovskite ili so svadbenite pesni od Skopska Crna Gora (tereni od kade
{to sme snimale svadbeni pesni), sogleduvame tekstualna i muzi~ka razlika,
predadena vo sosema drugi varijanti. Op{tite karakteristiki na pesnite od
spomenative podra~ja se: na edna melodija se pee celiot ciklus svadbeni
pesni, ambitusot se dviì do terca ili kvarta, tempoto e rubato, a
melodikata, za razlika od pesnite za koi stanuva zbor, e poednostavna i
posmirena..." (Ximrevski 1972:198-199)
\or|i \or|iev se zafa}a so eden isto taka zna~aen segment na
makedonskata vokalna tradicija, izvikuvawata vo svadbenite pesni od
Makedonija (\or|iev 1972:183-188): "...Izvikuvaweto go sretnuvame vo site
krai{ta na Makedonija i toa: kaj svadbenite, veligdenskite, |ur|ovdenskite,
lazarskite, ètvarskite i drugite pesni od podale~noto minato. Za niv
narodot upotrebuva svoi termini: "ikoe~ki" (Tetovsko), "vjkoe~ki"
(Titovvele{ko), "ukani" (Kostursko-Egejska Makedonija), "izvi~ni"
(Strumi~ko) i sl..." (\or|iev 1972: 183). Vo ovaa smisla toj ja istaknuva
dilemata: "...Dali izvikuvawata kaj makedonskite pesni se preneseni,
odnosno pozajmeni od nekoja druga praktika i vo koj vremenski period toa se
slu~ilo, te{ko e da se odgovori. Vo tikve{kite sela Mreì~ko,
Konopi{te, Gorna i Dolna Bo{ava i êmersko svatovite pred da trgnat i za
vreme na patuvaweto do nevestiniot dom, izvikuvaat sli~no kako i pri
peeweto. Dali ovaa pojava poteknuva u{te od vremeto na plemenskoto
ureduvawe, koga trgnuvaweto po nevestata bilo sli~no kako i pri voenite
pohodi, i dali ova izvikuvawe mu prethodelo na izvikuvaweto kaj pesnite,
ne ni e poznato..." (\or|iev 1972:186)
Odredeni trudovi za ovaa problematika nao|ame i na 19-tiot
kongres na Sojuzot na zdruènijata na folkloristite na Jugoslavija odràn
vo Kru{evo, isto taka vo 1972 godina (podocna objaven kako zbornik vo 1977
29
godina). Od niv bi gi izdvoile trudovite na etnomuzikolozite Mihail

Brzanov i Borivoe Ximrevski.
Vo svojot trud Mihail Brzanov se zanimava so nekoi muzi~ki
karakteristiki na svadbenite pesni od selo Gostira`ni (Prilepsko). Vo
trudot Brzanov istaknal: "...Svadbata kako eden od najva`nite ~inovi vo
~ovekoviot ìvot ja pridruùvaat najgolem broj obredno-obi~ajni
ceremonii vo ~ija osnova stoi apotropejskiot karakter. Najmnogu se
vnimavalo na mladoèncite od vlijanieto na takanare~enite "lo{i o~i, zli
duhovi, magii i sli~no". Zatoa za vreme na svadbata se prisutni mnogu
obi~ai koi se pridruùvani so pesna i svirka. Za sekoj od niv se pee posebna
pesna. Na primer: pesna koga deverot odi vo odajata na nevestata, koga
nevestata se vodi na voda, koga nevestata se prostuva od svoite najbliski,
koga ja pre~ekuvaat svekorot i svekrvata i sli~no..." (Brzanov 1977:43). Toj
konstatiral deka edna od karakteristikite na narodnite pesni od ova selo e
postojanoto varirawe, dodeka vtorata bitna karakteristika e povrzana so
tekstot na pesnite. Imeno, Brzanov zabeleàl prekinuvawe na zborovite po
slogovi, vnesuvawe melodiska cezura pri peeweto na odreden stih i
vklu~uvawe maten vokal vo po~etokot na melostihot kako voved vo peeweto
i intonativen znak.
Borivoe Ximrevski pravi opis na nekoi muzi~ki karakteristiki na
vla{kite svadbeni obi~ai od Kru{evo (Ximrevski 1977). Toj gi analiziza
tonskite nizi i muzi~kata forma i konstatira deka postoi psiholo{ka
povrzanost na tekstot i melodijata. Preku prezentirawe na nekolku
muzi~ki primeri od vla{ki svadbeni pesni, Ximrevski diskutira za
nivnoto poteklo i pripadnost: "...Za da se rasvetli prisutnosta na
specifi~niot prizvuk vo svadbenite pesni na Vlasite od Kru{evsko,
neminovno e da se sledi nivniot nomadski pat, odnosno migracijata koja
odigrala vidna uloga vo nivnata tradicionalna muzi~ka kultura...
...Zaedni~kiot ìvot na Vlasite i Albancite u{te vo starata tatkovina
obuslovil edno prirodno zbliùvawe, so toa {to Vlasite vo svoite pesni
primaat elementi od albanskoto "toska peewe", a toa e specifi~en i
30
tradicionalen muzi~ki stil neguvan od albanskite Toski {to ìveat

glavno vo ju`na Albanija..." (Ximrevski 1977:55)
Za svadbenite obi~ai i pesni pi{uval i Mihalis Raptis vo trudot
"Folklorot na janovenskite sela vo Kostursko". Toj u{te vo po~etokot na
opisot na svadbenite obi~ai veli: "...Svadbata vo na{ite sela traela po
nekolku denovi. Zapo~nuvala obi~no vo ~etvrtokot, a zavr{uvala vo
ponedelnikot. No, vo pove}eto slu~ai prodolùvala i do ~etvrtokot. Vo
ovoj period se ~uvstvuvala edna treskava podgotovka, kako vo ku}ata na
mom~eto, taka i vo ku}ata na devojkata..." (Raptis 1977:61)
Raptis izvedbata na sekoja svadbena pesna ja opi{uva so zborovite:
"...Sekoja pesna pretstavuva celosna scena. Ako nekoj moèl da ja sledi
svadbata od po~etokot do krajot, }e si pomislel deka gleda edno filmuvano
delo: negovoto sozdavawe i komponirawe, dramskata tehnika, organskata
kompozicija i me|usebnata zavisnost na trite spomenati elementi..."
(Raptis 1977:61)
Od trudovite koi se javuvaat vo 80-tite godini na 20-tiot vek
posebno se izdvojuva zbornikot "Folklorot i etnologijata na Bitola i
Bitolsko". Vo nego se sodràni pove}e trudovi koi pravat prikaz na
svadbenite obi~ai od ovoj region.
Taka, Petar Ba~anov vo trudot "Za nekoi karakteristiki na edna
varijanta na krivoga{tanska ma{ka i ènska svadba" gi determinira
razlikite i sli~nostite me|u obi~aite od "ma{kata strana" i "ènskata
strana" (Ba~anov 1981:355-368). Vo lociraweto na obi~aite toj veli:
"...krivoga{tanskata ma{ka i ènska svadba, vo osnova, gi neguvala istite
etapi na svadbeniot ceremonijal kako i makedonskata selska svadba vo
Zapadna Makedonija od periodot na triesettite godini na ovoj vek..."
(Ba~anov 1981:355) Za karakteristikite na vokalnata svadbena tradicija
istaknuva: "...posebno karakteristi~no, {to se noselo vo ovaa varijanta na
svadbata, kako zasebno i svoe, toa e bogatstvoto na tipi~ni pesni koi gi
sledat obi~aite i obredite od zapo~nuvaweto pa sé do zavr{uvaweto na
svadbata. Ovie pesni niz svojot razvoen tek, usloveni od faktorite koi
31
vlijaele i vrz drugite formi na op{testvenoto ìveewe, se javuvaat vo

specifi~ni varijanti, a osobeno se zabele`livi tendencii vo menuvaweto
na strukturata na mesniot govor, prisposobuvawe na obredite i obi~aite so
vremeto i sli~no..." (Ba~anov 1981:355-356)
Sevim \uraj vo trudot "Sporedba vo pogled na svadbenite obi~ai vo
Bitola i Konja (Karaman)" gi istaknuva sli~nostite i razlikite na
obi~aite vo dvete oblasti (\uraj 1981:369-372) Taa sli~nostite gi nao|a vo:
obi~ajot na davawe pari na nevestata, postoeweto na dràvno ven~avawe
(registracija) i religiozno ven~avawe, obi~ajot nad glavata na nevestata da
se frlaat bonboni i leblebija {to se narekuva "caru carmak", obi~ajot da se
udira mladoènecot po grbot na svadbenata no}, izloùvaweto na "~eizot"
(mirazot) i jadewe na turski vidovi baklavi i slatki vo svadbenata no}.
(\uraj 1981:369)
Ismail Kajnak vo trudot "Svadbeni obi~ai kaj Turcite od bitolska
okolina" vr{i sporedba me|u obi~aite na turskoto naselenie so poteklo od
bitolskata okolina koe ostanalo tamu da ìvee i ona tursko naselenie koe
se otselilo vo Turcija (Kajnak 1981:383-386) Za obi~aite pri izborot na
nevestata Kajnak naveduva interesni podatoci deka: "...Koga doa|a vremeto
za ènidba na mom~eto, mom~eto i negovoto semejstvo bendisuvaat tri
devojki. Se bendisuvaat tri devojki bidej}i ako prvata devojka ne se
soglasuva ili ne ja davaat roditelite, toga{ strojnicite se pra}aat po
vtorata. Ako i nea ne ja davaat, toga{ po strojniklak se odi po tretata
devojka..." (Kajnak 1981:383)
Petar Kolevski vo trudot "Svadbarskite obi~ai vo Mala Prespa"
(Kolevski 1981: 387-405) se obiduva da dade podetaqna slika za svadbenite
obi~ai od 18 sela od koi nekoi denes se nao|aat vo Albanija i Grcija.
Avtorot posebno se osvrnuva na svadbenite obi~ai od najgolemoto i
centralno selo vo Mala Prespa - German. Obi~aite vo seloto se re~isi isti
kako i kaj drugite sela. No, so ogled na faktot {to "...Prespa otsekoga{
pretstavuvala edinstvena celina vo pogled na etni~kiot makedonski
32
element i vo pogled na religijata na nejzinite makedonski ìteli, i

obi~aite na selata vo cela Prespa se re~isi isti..." (Kolevski, 1981:387)
Trudot so etnografski karakter "Makedonski obredi i obredni
pesni od Mariovo i Prilepsko" od Milan Risteski (Risteski 1985)
svadbenite obi~ai gi opi{uva vo ramkite na pogolem broj obi~ai koi se
izveduvale vo minatoto vo poso~enite regioni. Risteski vo opisot na
svadbenite obi~ai veli: "...Od pove}eto veselbi kako kruna ostanuva
svadbata so nejzinite obi~ai. Svadbenata radost trae pove}e denovi.
Obi~aite {to se pravele na svadbata trebalo da go odrùvaat brakot i vo
najte{kite denovi... ...Vo seloto ne moèlo da se napravi svadba bez svodnik.
Toa bilo usloveno od samiot moral. Devojkite bile pod golema kontrola na
roditelite.Taa bila prenesena i na ma{kiot pol. Ergenite ne moèle da
dojdat vo poblizok kontakt so devojkite... Devojkata ne smeela da gi poniì
roditelite i da se omaì bez nivna soglasnost, zatoa {to toa se smetalo za
najgolem prestap sprema roditelite i bilo osuduvano od javnoto mislewe.
Poradi toa, glaven zbor na svadbata imale roditelite, a ne mladoèncite. A
za da se napravela svadba, trebalo odnapred da se pogodat dvajcata svatovi.
Pogodbata ja pravele so pomo{ta na posrednik-svodnik (strojnik)..."
(Risteski 1985:121)
Vasil Ikonomov vo trudot "Staronarodni pesni i obi~ai od
Zapadna Makedonija" od prvata polovina na 20-tiot vek (podocna preizdaden
od Institutot za folklor "Marko Cepenkov"-Skopje) pokraj drugite obi~ai
pravi deskripcija i na svadbenite obi~ai od ki~evskiot kraj i od
malorekanskite sela vo Zapadna Makedonija: "...Vo na{ite malorekanski
sela se godat na Sveti apostol Petar i na Sveti prorok Ilija, to~no i
svadbi se pravat vo tie denovi..." (Ikonomov 1988:99).
Marko Kitevski se zanimava so "Promenite i kontinuitetot vo
svadbenite obi~ai od Debarca (Ohridsko) na 31-iot kongres na Sojuzot na
zdruènijata na folkloristite na Jugoslavija (Kitevski 1989). Kitevski go
istaknuva is~eznuvaweto na golem broj od obi~aite i pesnite koi se
praktikuvale vo ovoj region vo minatoto: "...moème da zaklu~ime deka od
33
bogatite svadbeni obi~ai i pesni {to se izveduvale vo Debarca vo minatoto

nekoi se zadràle do denes, pove}eto is~eznale, kako {to e slu~ajot i so
drugite obi~ai i obredni pesni, a ne samo so svadbenite... ...Na krajot treba
da go spomeneme i toa deka i onie malku ostanati obi~ai se izveduvaat
glavno poradi nastojuvaweto na postarite lica koi ne samo {to gi pametat
vo nivnata izvorna forma tuku i veruvaat vo nivnata funkcija." (Kitevski
1989:212)
Od trudovite koi se pojavuvat vo tekot na 90-tite godini na 20-tiot
vek }e go izdvoime trudot na Mirjana Mir~evska "Svadbenite obi~ai kaj
Makedoncite vo seloto Podgorci-Stru{ko" (Mir~evska 1993) za
tradicijata vo Stru{ki Drimkol. Mir~evska vo trudot dava istoriska
retrospektiva od etnolo{ki aspekt na svadbenite obi~ai na pravoslavnoto
makedonsko naselenie od navedenoto selo.
Slika br.11: Obredno bri~ewe na mladoènec, s.Podgorci, Stru{ki Drimkol

(Petreska 2002)
Me|u drugoto, taa veli: "...So ogled na toa deka Stru{ki Drimkol e
pe~albarski kraj, pove}eto svadbi se pravele vo docna esen i zima, bidej}i
site pe~albari vo ovoj period od godinata se vra}ale doma. Svadbenata
veselba traela tri dena - sabota popladne, nedela i ponedelnik. Porano
po~esto, a denes poretko, svadbi se pravele i vo sreda, ~etvrtok i petok..."
(Mir~evska 1993:146)
34
Slika br.12: Nièwe prsten, s.Podgorci, Stru{ki Drimkol

(Petreska 2002)
Na krajot od pregledot na trudovite koi gi obrabotuvaat

tradicionalnite svadbeni obi~ai vo 90-tite godini }e go navedeme i trudot
na Xejn [ugerman "Engendering Song: Singing and Subjectivity at Prespa Albanian
Weddings" (Sugarman 1997). Taa koristi analiza na videosnimki za da sozdade
prikaz na ulogata na svadbenata muzika vo sozdavaweto na albanskata
kultura vo dijasporata od Toronto i Detroit koja poteknuva od Zapadna
Makedonija.
Vo hronolo{kiot prikaz na pomalite teoriski trudovi nastanati
vo noviot milenium najnapred kratko bi se osvrnale na trudot
"Svadbarskite pesni i obi~ai vo Kumanovsko" od Blagoj Stoi~ovski,
objaven vo zbornikot "Folklorot vo Kumanovo i Kumanovsko" (Stoi~ovski
2000). Vo ovoj trud Stoi~ovski pravi redosleden pregled na obi~ai koi se
izveduvale vo minatoto vo kumanovskiot region, no komparativno gi
poso~uva i razlikite so na~inot na izvedba na svadbite vo sovremeni uslovi
na ìveewe: "...Sovremenite ènidbi se slu~uvaat po slobodna volja i qubov
na mladite (ponekoga{ nekoi od roditelite se protivat na izborot na
mladite, no re{enieto za nivnata sudbina isklu~ivo go donesuvaat mom~eto
i momata). No, sepak i vo dene{no vreme ostanalo od minatoto mom~eto da
35
bara moma so miraz i ~eiz ili, pak, da e vrabotena i {koluvana..."

(Stoi~ovski 2000:92-93)
Interesna e i konstatacijata deka: "...Dene{nite svadbi se
razlikuvaat od onie vo minatoto. Tie se pravat vo hotel, bez razlika dali se
tie od selo ili poteknuvaat od gradot. Isto taka, golem del od obi~aite ne
se po~ituvaat, tuku svadbite se pravat na mnogu posovremen na~in..."
(Stoi~ovski 2000:97)
Mirjana Mir~evska se osvrnuva na svadbenite obi~ai i pri
obrabotkata na edna poinakva tema vo trudot "The status and role of the village
woman and family relations in the Republic of Macedonia (19th – 20th centuries)"
baziran na primer od selata na Makedonsko-albanskata pograni~na zona
(Mirchevska 2006). Za statusot na ènata pri doa|aweto vo domot na maòt
Mir~evska istaknuva: "...Nevestite vleguvaat vo semejnite zadrugi preku
brakot i ne nosat so niv ~eiz osven sopstveni predmeti od folklornata
nosija, leneni predmeti i podaroci za soprugot i ~lenovite na zadrugata
(citat od: Vujacic 1974). Duri ni nevestata koja bila edinstveno dete i
nemala nitu bra}a nitu sestri ne nosela ~eiz so nea... ...Se smetalo deka
~eizot }e predizvika neednakvi kategorii me|u nevestite..." (Mirchevska
2006:475-476)
Slika br.13: Svadbena ceremonija od s.Bogdevo, region Gorna Reka

(Makedonsko-albanska grani~na zona), 1961 godina
(Mirchevska 2006)
O~ekuvano, za ovaa problematika moème da najdeme i golem broj

novinarski tekstovi vo dnevniot pe~at.
36
1.1.3. Internet sajtovi
O~ekuvano, golem broj materijali moè da se najdat i vo

najzna~ajniot medium koj mre`no povrza milioni lu|e niz cela planeta i
donese civilizaciski presvrt vo kulturata na noviot milenium - internet.
[irokiot spektar na sajtovi koi moàt da bidat referentni za na{iot
teoriski problem, opfa}a od onakvi koi davaat informacii za svadbenite
obi~ai od minatoto i sega{nosta, vklu~uvaj}i i mnogubrojni primeri vo
audio, video, midi, grafi~ki i tekstualen format, preku sajtovi so
funkcija da ponudat gotovi re{enija i soveti za izvedba na svadbeniot
ciklus, sajtovi so marketin{ka funkcija, odnosno reklama i proda`ba, do
sajtovi so teoriski celi (vklu~uvaj}i gi site formi na elektronski bazi so
mo`nost za simnuvawe na nivnite materijali).
Me|u ovie sajtovi razbirlivo najdovme i takvi koi se posveteni na
tradicionalnite svadbeni obi~ai od Republika Makedonija.
Kako primer }e go navedeme sajtot posveten na starata skopska
tradicija (vidi prilog 1): http://www.staroskopje.vestel.com.mk/sites/c39/c3922.html
Me|u drugoto, vo nego e vklu~en i primer na svadba odràna vo
prvata polovina na 20-tiot vek. Vo opisot na svadbenite obi~ai se veli:
"...Oбично девојките се мажеле со помош на наводаџии. Многу важна улога на
самата свадба играле кумот и деверот…"
Slika br.14: Zet i nevesta so dever i deveru{a, Dimi{kovi

(http://www.staroskopje.vestel.com.mk/sites/c39/c3922.html)
37
Tekstot ponatamu prodolùva: "...Деверот ги “плаќал” чевлите на

невестата во нејзиниот дом кога ја земале за венчавање. Таа пред него ги пробувала
и велела дека не се точни, а деверот ги земал, ги вртел трипати во рака, божем не i
влегуваат и откако ќе ги “плател”, односно ќе ги наполнел со пари, таа ги облекува.
Побогатите семејства до црквата на венчавка оделе со пајтон, а посиромашните
пеш.
Slika br.15: Ganka i Stefan Cvetanovi na izlez od crkvata po ven~avkata

На чело на колоната до црквата оделе свирачи. Кумот бил многу ценет од
младоженците и го сметале за нивен духовен татко. На самата венчавка кумот им
ставал на младоженците платно преку рацете кои им се вкрстени, со симболика
вечно да останат “врзани” заедно. Тие, пак, кумот и кумата ги дарувале со
бовчалaци. По вртењето околу олтарот над младоженците се фрлале бонбони и
леблебии, со симболика да имаат плоден брак. Свадбата продолжува со веселба
која најчесто била дома кај младоженецот..."
Za pretsvadbenite obi~ai i podgotovkite za svadbata pokazatel se i
slednite podatoci: "...Често младите брачни двојки се запознавале на баловите во
Офицерскиот дом. Во салата на една страна седеле девојките облечени во долги
свечени фустани, а на другата момчињата во фракови. Ако некое момче сакало да
игра со некоја девојка, морал да го замоли за дозвола нејзиниот татко..."
38
Slika br.16: @ermen i Milorad Dimitrijevi}, grupna fotografija so svatovi

"...Елена го запознала својот сопруг на излет, а средбата била со
стројници. Svr{uva~kata ја прославиле дома, иако многу граѓани ја славеле во
Офицерскиот дом. Нa svr{uva~kata Елена ги дарувала сватовите со бовчалaци, а
неа сопругот со злато. Пред свадбата девојката одела на бања со другарките, каде
што ги послужувала со погача и кашкавал. Свадбата на Елена со Атанасие
Атанасиевиќ била во хотел Бристол. Фустанот на Елена бил изработен од кипер
tantela и капче изработено од познатите скопски шапкарки Лујза и Јелена.
Свадбените слики ги направиле кај познатиот фотограф Ковалски.
Slika br.17: Lula, }erka na \or|i Kranto so decata na sestrata Antigona kako deveru{i
За свадбата на Елена, татко í изнајмил автомобил, украсен со вештачки
цвеќиња, со кој се возеле од црквата до хотелоt..."
39
Slika br.18: Tome Kratovaliev vozi mladoènci so pajton, 1930 god.

1.1.4. Dokumentarni filmovi, TV i radioemisii
Pri prebaruvaweto na podatoci za prezentacijata na

tradicionalnite makedonski svadbeni obi~ai vo elektronskite
audiovizuelni mediumi kako izvor ja iskoristivme MRT (Makedonskata
Radio i Televizija). So ogled na faktot deka Makedonskoto radio i
Televizija bea edinstveniot medium preku koj se emituva{e programa sé do
90-tite godini od minatiot vek, razbirlivo deka na{iot pat prvo ne odvede
tamu. Na{ite iskustva od sledeweto na programata na MRT i li~nite
iskustva i kontakti so urednicite ukaùvaa deka vo arhivite na ovaa
nacionalna institucija se nao|aat golem broj materijali povrzani so
svadbenite tradicii vo Republika Makedonija. Kon ova posebno pridonesla
dolgogodi{nata ureduva~ka politika da se snimaat materijali so
dokumentaren karakter i voedno preku emisii, posebno so sodrìni od
makedonskiot muzi~ki folklor, da se neguva i da se prodolùva tradicijata.
Vo ova posebna uloga odigral i doajenot na makedonskata etnomuzikologija
@ivko Firfov, koj mnogu godini rabotel vo muzi~kata produkcija na
Makedonskoto Radio, pritoa snimaj}i i obnovuvaj}i repertoar koj inaku
kompletno bi se izgubil. Vsu{nost, del od Kolekcijata Firfov koja se
nao|a vo IRAM poteknuva tokmu od vakvata dejnost na @ivko Firfov.
Zabeleàvme deka takviot pristap otsustvuva kaj privatnite nacionalni i
lokalni elektronski mediumi.
40
Iako nemavme mo`nost za celosen pristap vo arhivata na radioto

poradi zatvoreniot karakter na institucijata, sepak preku intervjuata so
muzi~kiot urednik vo makedonskoto radio Marija Popovska-Velkovska
odràni vo periodot od avgust 2008 godina uspeavme da dobieme uvid vo 6
primeri od emisii posveteni na makedonskite svadbeni obi~ai:
- Obredi i obi~ai (svadbarski rituali) od 1980 godina,
- "Vo Bro{tica poblizu do sonceto" (Svadba svr{uva~ka na dvajca
mladi od s.Bro{tica, Ki~evsko) od 1983 godina,
- "Od na{ata folklorna riznica" (ìvotot i obi~aite vo Gostivar) od
1997 godina,
- "Gali~ka svadba" od 199? godina (godinata na emituvawe ne e
navedena),
- "Gali~ka svadba" od 2002 godina,
- "Gali~ka svadba vo 1956 godina" od 2004 godina.
Vo sobiraweto na podatocite za arhiviranite materijali vo
Makedonskata televizija dopolnitelno ní pomogna i intervjuto so
muzi~kiot urednik vo makedonskata televizija Tode Spasovski. Spored
negovite kaùvawa, site emisii posveteni na makedonskite svadbeni obi~ai
se snimeni na teren vo lokalen ambient so rekonstrukcija na nastanite vo
koja u~estvuvaat lokalni folklorni grupi. Ottamu se realizirani slednite
emisii:
- Dra~evska svadba vo 1981 godina,
- Radovi{ka svadba vo 1984 godina,
- Misle{evska svadba (Stru{ko) vo 1985 godina,
- Nemawi~ka svadba (ov~epolska) vo 1985 godina,
- Ciklus Muzi~ko gumno (svadbarski obi~ai) "Preku pragot" (s.Capari
so ~lenovi od KUD"Dame Gruev" Bitola),
- Ciklus Muzi~ko gumno (svadbarski obi~ai) "Zasevka" (svadba vo
s.[turovo, Radovi{ko).
Vo minatoto MRT preku televiziska snimka redovno ja
prosleduva{e i manifestacijata "Gali~ka svadba" od koja postojat
41
arhivirani materijali, no poradi nepostoewe na katalog na podatoci i

celosnata politika na zatvorenost na MRT ne uspeavme da gi
identificirame.
1.1.5. Materijali vo IRAM
Za istraùvanata problematika sretnuvame podatoci i vo data

bazite na IRAM - Skopje (Institutot za istraùvawe i arhivirawe na
muzika). Taka, vo bazata na "Kolekcijata Vidoeski" ima 15 vnesa koi se
odnesuvaat na "pesni i razgovori za svadbenite obi~ai vo [tip" (spored
kolektorot Vidoeski).
Mnogu e zna~ajno {to materijalite od "Kolekcijata Vidoeski" se
snimeni vo 1953 godina so informatori koi se rodeni vo 19-tiot vek so {to
tie dobivaat i isklu~itelno istorisko zna~ewe.
I vo kolekcijata na melogrami od "Kolekcijata Firfov" najdovme 4
vnesa: Do{ol vojvoda na selo, Kinisala Gina, Delina platno bele{e i
svadbarskata humoristi~na pesna Neli ne si kadar devere. Me|utoa, ovaa
brojka ne e kone~na bidej}i od vkupno 383 melogrami samo 51 se
kategorizirani spored tipot na pesnata.
Prebaruvaweto vo bazata na "Kolekcijata Firfov" gi donese
slednite naslovi koi o~igledno se odnesuvaat na pesni povrzani so
svadbenite obi~ai: Mojata svadba, Svadba pravi mlad Todor, Svadba pravi
mladi Todor u nedela, Svadba pravi vesel, Svadba pravi mlad Ordan~o,
Kinisala Gina, Gido Gido, Ej Kocano krkmajlijo.
Me|utoa, isto kako i kaj zbirkite od narodni pesni, i ovde
kolektorot ne gi indeksiral pesnite, taka {to i ovde pretstoi
dopolnitelna rabota. Imaj}i predvid deka vo me|uvreme vo IRAM se
digitaliziraat novi kolekcii (me|u niv, sekako, najzna~ajna e onaa na Kiril
Penu{liski) koi u{te ne se obraboteni, moè da se pretpostavi deka vo
IRAM postoi bogat izvoren materijal koj moè da posluì kako osnova za
rekonstrukcija na svadbenite obi~ai od minatoto. Taka na primer, avtorot
42
na ovoj trud be{e prisuten vo prostoriite na IRAM koga na krajot od avgust

2008 godina se digitalizira{e dopolnitelen materijal od "Kolekcijata
Vidoeski". Vo nego se nao|a{e opis na svadbenite obi~ai vo Kru{evo vo
1950-tite godini.
Vo arhivata na IRAM-Skopje (Institutot za istraùvawe i
arhivirawe muzika) se vklu~eni i dva filma od sopstvena produkcija vo
sorabotka so proektot Tempus. Prviot od tie filmovi e posveten na \or|i
Donevski, istaknat kulturno-umetni~ki deec i borec za prezervacija na
folklorot od Egejska Makedonija, a vtoriot film e posveten na vokalnata
grupa "Bap~orki".
Slika br.19: Leta Barxieva i Dosta Donevska

(od filmot "Bap~orki")
I vo dvata filma me|u opisot na drugite obi~ai od Egejska
Makedonija stanuva zbor i za svadbenite obi~ai kako edni od naj~esto
izveduvanite obi~ai koi ostanale najzadràni i do dene{en den.
Slika br.20: Svadba od s.Bap~or, Egejska Makedonija

(Donevski 1996)
43
Vo filmot "Bap~orki" se vklu~eni ~lenkite na ovaa vokalna grupa:

Leta Barxieva i Dosta Donevska. Tie, me|u drugoto, detaqno ja opi{uvaat
izvedbata na svadbenite obi~ai vo minatoto vo nivnoto rodno selo Bap~or,
Egejska Makedonija, koe denes ne postoi. Vo ovie opisi se vklu~eni i fazite
na svadbeniot ciklus i svadbenite izveduva~ki sostavi.
Slika br.21: Svadba na sred selo vo s.Bap~or, Egejska Makedonija

(Donevski 1996)
Slika br.22: "Odewe" po nevestata,

Slika br.21: "Prosvaweto" na nevestata,
s.Bap~or, Egejska Makedonija
s.Bap~or, Egejska Makedonija
(Donevski 1996)
(Donevski 1996)
Informacii za svadbenata tradicija od ova selo se nao|aat i vo

monografijata "Bap~or" od \or|i Donevski, vo koja avtorot narativno,
koristej}i egejski dijalekt, ja opi{uva vo celost tradicionalnata
bap~orska svadba (Donevski 1996:56-62)
Isto taka, od ovaa problematika se izraboteni pove}e seminarski
trudovi od studenti od Oddelot po etnomuzikologija na Fakultetot za
muzi~ka umetnost vo Skopje vo periodot od 1995 do 2008 godina.
44
1.1.6. Svadbenite obi~ai vo repertoarot na ansamblite za narodni pesni i

ora
Ansamblite za narodni pesni i ora, koi imaa osobeno intenzivna

aktivnost vo periodot po Vtorata svetska vojna, poradi proklamiranata
politika za razvitok na amaterizmot, vklu~uvaat pogolem broj pesni i ora
koi bile, a nekoi sé u{te se del od repertoarot na svadbenite obi~ai. Vo
istata nasoka be{e i iskaùvaweto na Elzi Dunin deka pri video
snimaweto na ovie ansambli vo 80-tite godini, tie gi pra{uvale koi ora gi
igraat na svadbite, so {to se pojavuvale varijanti na repertoarot, koj, kako
{to }e vidime podocna, e odràn do denes, pa duri moè i da go nare~eme
"èlezen svadbarski repertoar" (vo nasoka na "èlezniot operski ili
koncerten repertoar").
Vo na{iot uvid vo ovoj aspekt na tradicionalnite svadbeni obi~ai
nas pove}e né interesira{e, dali postojat rekonstrukcii na "svadbarskiot
repertoar" vo vid na koreografii na celi svadbi, i toa najnapred vo
repertoarot na edinstveniot profesionalen ansambl "Tanec", a potoa i vo
repertoarot na kulturno-umetni~kite dru{tva.
1.1.6.1. Ansambl "Tanec"
Koreografijata "Svadba" e postavena na repertoarot vo 1970-tite

godini (odnosno vo tekot na 1975-1976 godina, a pove}e za koreografijata od
ovoj period vidi Dimoski 1977).
Slika br.23: Od spletot "Svadba"

(Dimoski 1977)
45
Ottoga{ bila izveduvana ~esto, no poradi nemo`nosta da

pronajdeme konkretni podatoci od arhivata na ansamblot "Tanec" }e go
iskoristime intervjuto so direktorot Bo{ko Treneski (izvr{eno na
3.09.2008 godina). Spored kaùvawata na Treneski, vo arhivata na ansamblot
dosega ne se vnesuvale podatocite za repertoarot ili izvedenite nastapi i
koncerti na ansamblot. So digitalno arhivirawe zapo~nale vo tekovnata
godina (se misli na 2008 godina). Sepak, spored Treneski, koreografijata
"Svadba" na repertoarot posleden pat bila postavena vo 2001 godina za
potrebite na TV snimawe koe bilo izvr{eno vo Markoviot manastir (vo
Skopsko).Ottoga{ ovaa koreografija ne e povtorno izvedena vo "Tanec".
Snimki od ovaa koreografija postojat vo audio-video arhivite na MRT
(Makedonskata Radio i Televizija).
Intervju izvr{ivme i so eden od porane{nite direktori na
ansamblot "Tanec" i poznat igraorec Tome Dimi{kovski od kogo gi dobivme
informaciite deka otkako koreografijata bila postavena na repertoarot, a
podocna prestanala da se izveduva, nejzinata povtorna izvedba bila na
festivalot "Ohridsko leto" vo 1988 godina.
1.1.6.2. Drugi ansambli za narodni pesni i ora i kulturno-umetni~ki

dru{tva
Edinstvenite pi{ani podatoci i audiovizuelni materijali za

postavuvawe na koreografijata "Svadba" kaj drugite KUD od Makedonija
koi gi pronajdovme se povrzani so dejnosta na KUD "Goce Del~ev".
Inicijativata za postavuvawe, odnosno rekonstrukcija na svadba od
Egejskiot del na Makedonija ja dal \or|i Donevski, koj e i osnova~ot na ova
kulturno umetni~ko dru{tvo (Donevski 1996). Ova usno i go obrazlaga
Donevski vo filmot "\orgi Donevski", snimen vo produkcija na IRAM.
Iako spored Donevski postoel snimen materijal od samata izvedba na
koreografija za produkcijata na MRT, nie toj materijal ne uspeavme da go
46
pronajdeme bidej}i, za àl, poradi tehni~ka gre{ka materijalot e celosno

izbri{an od arhivskite lenti na MRT.
Slika br.24: Koreografija "Egejska svadba"

(Donevski 1996)
Bidej}i za postavuvaweto koreografija so svadbeni obi~ai vo
drugite ansambli i kulturno-umetni~ki dru{tva ne najdovme pi{ani
podatoci, isto kako i za ansamblot "Tanec", podatocite gi sobiravme preku
intervjua so nivnite rakovoditeli.
Od intervju na 5.09.2008 godina so rakovoditelot na ansamblot
"Orce Nikolov" Sa{o Kuzarevski dobivme podatoci deka na repertoarot od
ovoj ansambl vo 2004 godina e postavena i ottoga{ redovno se izveduva
koreografijata "Svadbeni obi~ai od skopskiot region" vo koreografija na
Blagoja Filipovski i muzika na \or|i Dim~evski. Spored zborovite na
Kuzarevski: "...preku ovaa izvedba ansamblot gi prikaùva svadbenite
obi~ai, igri, pesni "vrzani" za najsve~eniot moment na edna devojka i
mom~e, podgotovkite kaj nevestata, ulogite na kumot, svekorot, svekrvata,
deverot i veselbata {to ja "krasi" sekoja svadba...". Ovaa koreografija e
prezemena od ansamblot "Tanec" i pretstavuva replika na prvi~nata
postanovka na istoimenata koreografija.
Kuzarevski, isto taka né informira{e deka ovaa koreografija ja
izveduvaat i ansamblite "Kitka" od Dra~evo, Skopsko (spored Kuzarevski
vo vidoizmeneta forma i so novi elementi), "Cvetan Dimov" od Skopje
(izvedba so detska grupa) i "Pionerski dom- Karpo{" od Skopje kade {to
posledno e postavena koreografijata.
47
Na 1.09.2008 godina vo intervju so rakovoditelot na orkestarot na

AKUD "Mir~e Acev" od Skopje Darko Ilievski dobivme soznanie deka
svadbenite obi~ai dosega ne se izveduvani vo niedna koregrafska
postanovka vo ovoj ansambl.
Na intervjuto odràno na 4.09.2008 godina so rakovoditelot na
ansamblot "Ko~o Racin" od Skopje Dobre Manasievi} dobivme informacija
deka ovoj ansambl ne izveduval koreografija so svadbeni obi~ai, so
isklu~ok na postojanoto u~estvo na ansamblot na manifestacijata "Gali~ka
svadba" na koja gi izveduvaat poznatite ora "Te{koto" i "Nevestinsko".
1.1.7. Izvori za svadbenite obi~ai kaj sosednite balkanski kulturi
Na krajot od ovoj pregled na stru~ni trudovi i drugi materijali za

tradicionalnite svadbeni obi~ai }e se osvrneme i na del od stru~nata
literatura {to se odnesuva na ovaa praktika kaj sosednite balkanski
kulturi. Se razbira, ovie referenci gi izdvoivme vo obem soodveten na
celinata na na{iot trud i posebno temata koja sepak vo centarot na svojot
interes gi ima sovremenite svadbeni obi~ai, nivnata povrzanost so
svadbenite obi~ai vo Republika Makedonija i nivnoto zna~ewe za
razbiraweto na tradicijata i nejzinata povrzanost so sovremenosta.
Taka, na primer, vo bugarskata etnomuzikologija i folkloristika
pronajdovme pogolem broj trudovi posveteni na tradicionalnite svadbeni
obi~ai.
Najnapred }e go navedeme trudot na Nikolaj Kaufman "BÍlgarskata
svatbena pesen" (Kaufman 1976) vo koj avtorot, me|u drugoto, istaknuva:
"...Edna od osobenostite na obi~ajnata pesna e nejzinoto strogo opredeleno
mesto vo obi~ajot. Slu~ai na premestuvawe na pesnata od eden del na
obi~ajot vo drug ili na preminuvawe od eden obi~aj vo drug zabeleùvame
toga{ koga muzi~kiot folklor e vo upadok..." (Kaufman 1976:21)
Todor Ivanov @ivkov vo "Obrednost i obredno izkustvo" (@ivkov
1981) govori za odredeni klu~ni problemi vo teorijata na folklorot.
48
Trudot e, pred sé, obid da se razgrani~at odredeni koncepcii koi se

fundamentalni ne samo vo foklorot tuku, isto taka, i vo etnografijata i vo
teorijata na kulturata: tradicijata, obi~aite, obredite i proslavite. Tie se
prvi~no potcrtani na osnoven filozofski plan, a posledovatelno, isto
taka, i zacvrsteni na folkloristi~ki plan. Tradicijata, obi~aite, obredite
i proslavite ne se tretirani kako koncepcii od odreden tip i forma, tuku
kako nezavisni fenomeni koi postojano se isprepletuvaat edni so drugi.
Tradicijata e definirana kako obligatorna i neodvojna od kulturata.
Obi~aite i obredite se prikaàni na, vo osnova kulturolo{ko nivo i
posebno, folkloristi~ko nivo. Mnogubrojni konkretni opservacii se
napraveni vo odnos na specifi~nite karakteristiki na ritualizmot:
negovata uloga kako socijalen regulator vo vrskata individua- op{testvo,
zabeleàn preku negoviot simboli~ki karakter, vremeto i mestoto se
analizirani preku osnovnite dimenzii.
Vo tretiraweto na nabeleànite bazi~ni problemi avtorot dopira
do mnogubrojni metodolo{ki pra{awa, aktuelni vo folkloristikata. Me|u
drugoto @ivkov veli: "...obrednosta naj~esto se razgleduva vo vrskata so
takvi poimi kako tradicija, obi~aj i praznik. I toa ne e slu~ajno. Stanuva
zbor za pojavi koi sodràt op{ti formi i karakteristiki. Svadbata, na
primer, se opredeluva kako obi~aj, kako obred i kako praznik. Od druga
strana, govorime za tradiciona svadba i za sovremena svadba. Ponatamu
govorime za obreden i obi~aen sistem, za prazni~en sistem , za folklornata
tradicija kako sistem i t.n..." (@ivkov 1981:7)
Ilija Manolov del od trudot "Tradicionnata instrumentalna
muzika od Jugozapadna BÍlgarija" go posvetuva na svadbenite ora:
"...Umerenite orovodni melodii vo svadbeniot ciklus se povrzani, glavno,
so zaigruvawe na svekrvata, kumata i nevestata. Tipologizacijata na toj vid
melodii ne e vozmo`na, zatoa {to za taa cel vo razli~nite regioni na
oblasta se iskoristuvaat raznorodni melodii, pri koi glavno e da ne bidat
brzi..." (Manolov 1987:122)
49
Svetlana Zaharieva vo trudot "Svira~Ít vÍv folklornata kultura"

gi determinira mestoto i ulogata na muzi~kiot izveduva~ vo
instrumentalnata tradicija (Zaharieva 1987) Spored nea: "...Najsloèna za
pojasnuvawe e ritualnata uloga na svira~ot na svadbata, kade {to osven
svojot prazni~en pridones toj u~estvuva kako personal so to~no opredelena
uloga i zna~ewe vo semantikata i strukturata na obredot. Vo kontekst na
rodovo-semejnata struktura - osnoven socioorganizira~ki faktor na
svadbata, svira~ot se nao|a vo vnatre{na pozicija: ne e lice, obvrzano so
rodovo-semejni vrski, stranec e, a ne e svoj. Taa negova povrzanost so
stranskoto e semanti~no obuslovena i nao|a izraz na razli~ni ramni{ta na
realizacija- socijalno (toj e semejno-rodov autsajder), etni~ko (moè da
bide na primer, cigan - Severozapadna Bugarija, Pirinski kraj) i ne na
posledno mesto mitsko (posrednik so nadvore{noto preku magi~nata mo} na
muzi~kiot instrument). Seto toa pravi od svira~ot sloèna figura so
grani~na (marginalna) pozicija ne samo vo svadbenata obrednost, no i
voop{to vo folklornata kultura..." (Zaharieva 1987:123)
Trudot na Radost Ivanova "BÍlgarskata folklorna svatba"
(Ivanova 1984) pretstavuva prv obid za pretstavuvawe na celosen pregled na
bugarskata folklorna svadba. Trudot sodrì bogat empiriski materijal, go
pretstavuva vo celost svadbeniot obreden proces i negovata varijantnost.
Ivanova pravi semanti~ka analiza na osnovnite kategorii, koi ja
pretstavuvaat svadbata kako socijalen, mitsko-religiozen i kulturen
fenomen. Taa istaknuva deka: "...Na golemata va`nost koja{to narodot mu ja
oddaval vo minatoto na brakot, soodvetstvuva "te{kata" bugarska svadba so
mnogu "adeti", so dlaboka sodràjnost i bogata izrazna forma. I ako
op{to~ove~kata prirodna funkcija na ènidbata e prodolùvawe na rodot,
toga{ sistemot od svadbeni obredi i nivnoto odrùvawe se zalog za
za~uvuvawe i prodolùvawe na etnosot..." (Ivanova 1984:8)
Me|u stranskite etnomuzikolozi koi posebno se zanimavaat so
istraùvaweto na bugarskiot i po{iroko balkanskiot muzi~ki folklor se
izdvojuvaat Dona Bjukenan i Timoti Rajs. Vo nivnite trudovi nao|ame dosta
50
referenci koi gi nadminuvaat lokalnite granici na bugarskata kultura i se

odnesuvaat na balkanskata i vo taa smisla i na makedonskata muzi~ka
kultura od tradicionalen i sovremen tip.
Vo trudot "Metaphors of Power, Metaphors of Truth: The Politics of Music
Professionalism in Bulgarian Folk Orchestras" (Buchanan 1995) Dona Bjukenan se
zanimava so ulogata na muzi~arite koi izveduvale muzika za svadbi i
veselbi. Taa go prikaùva op{testveniot status na "estradnite" i
svadbarskite muzi~ari vo Bugarija vo minatoto. Bjukenan go istaknuva
slednoto:"...Da se zanimava{ so kariera kako izveduva~ na narodna muzika
be{e, vsu{nost, smetano negativno vo bugarskata kultura pred dvaesettiot
vek (vidi isto i Buchanan 1991:314-18). Vo ramkite na bugarskoto selo ovoj
tip na ìvoten stil simboliziral moralna i finansiska siroma{tija i
asociral direktno na ciganskite, turskite ili vla{kite muzi~ari
angaìrani da izveduvaat narodna muzika na svadbite i na festivalite.
Iako bugarskite selani gi cenele muzi~kite talenti na ovie izveduva~i i gi
najmuvale poradi slednoto - faktot {to muzi~arite pripa|ale na etni~ki
grupi koi ìveat na rabot na bugarskoto op{testvo i, se razbira, barem {to
se odnesuva na etni~kite Turci, ~esto bile fizi~ki locirani na granicite
na Bugarija (vidi Poulton 1991:106), stigmatiziraj}i ja potragata po muzikata
kako profesija, asociraj}i ja so stranskite na~ini. Ova bilo "ciganska
rabota"- fraza upotrebuvana sekojdnevno duri i denes da se opi{e rabota
ili zada~a zavr{ena nepropisno ili so nedovolno trud - nasproti faktot
{to sposobnosta na selanecot da najmi nekolku muzi~ari za svadbena
proslava vo nekoi slu~ai ozna~uvala status vo zaednicata. (Buchanan
1995:386)
Vo kontekst na prethodnoto Bjukenan u{te i veli:
"...Kontradikcijata me|u diskriminatorskata percepcija na malcinskite
muzi~ari kako mrzlivi, nerabotnici i neodgovorni, i vrednosta povrzana so
nivnoto sozdavawe muzika e demonstrirana od golem broj raznovidni izrazi
kako "violinistot ne moè da narani doma}instvo" ili u{te poizrazenata
varijanta "violinistot ne moè da narani doma}instvo, no ta`na e ku}ata
51
vo koja nedostiga" (Buchanan 1991:334). Takvite idiomi koi moàt da se

najdat niz celata zemja vo sekojdneven diskurs, ilustriraat deka od gledna
to~ka na tradicionalniot bugarski selanec, muzi~kata profesija ne e na~in
da se izdrùva semejstvo i deka samo stranec so èlba da gi izbegne
sekojdnevnite zemjodelski raboti bi probal takvo ne{to..." (Buchanan
1995:386)
Vo ovaa selekcija na trudovi od stranski avtori povrzani so
bugarskiot folklor bi ja izdvoile i doktorskata disertacija na Majkl
Roulet "The clarinet in Bulgarian wedding music: an investigation of the relationship
between musical style and concepts of ethnicity" (Rowlett 2001). Taa e posvetena na
ulogata na klarinetot vo bugarskata svadbena muzika, muzi~ki stil koj
stanuva popularen vo Bugarija na krajot na socijalisti~kata era. Celta na
trudot, spored avtorot, e da istraì osobeni elementi na klarinetskata
tehnika i muzi~kiot stil vo bugarskata svadbena muzika i da ja istraì
nivnata povrzanost so muzi~kite etni~ki konotacii. Pokraj osnovnite
informacii za istoriskiot razvitok na svadbeniot stil, ovoj trud dava
informacii za izveduva~kata praktika na klarinetistite vo svadbenite
ansambli i go analizira stilot na ~etvorica pro~ueni izveduva~i: Petko
Radev, Ivo Papazov, Nikola Iliev i Juri Junakov. Preku intervjuata so
Bugari koi emigrirale vo SAD, ovaa studija, isto taka, gi sporeduva
stilisti~kite elementi na svadbenata muzika so sopstvenoto estetsko
mislewe na Bugarite, istraùvaj}i kako muzi~kiot izbor í pomaga na
populacijata vo dijasporata da se definira sebesi kako etni~ka grupa.
Ovoj trud go izdvoivme poradi posebno zna~ajnata uloga na
klarinetot i vo tradicionalnite i vo sovremenite svadbeni obi~ai i vo
Makedonija i, se razbira, kaj drugite balkanski narodi, {to }e se potvrdi
natamu i vo rezultatite od na{eto istraùvawe.
Od istraùvawata na Timoti Rajs bi go izdvoile trudot "Time, Place,
and Metaphor in Musical Experience and Ethnography" koj se zanimava so
problemot na ènskite instrumentalisti vo sovremenata praktika na
narodnata muzika vo Bugarija (Rice 2003). Rajs go poso~uva primerot na
52
Marija, solist na gajda:"...Taa kone~no stana prviot u~itel po gajda vo

nacionalniot konzervatorium posvetena na narodnata muzika i nadvore{en
~len-solist na mnogu svadbeni orkestri..." (Rice 2003:169).
Dona Bjukenan vo trudot "Performing democracy - Bulgarian music and
musicians in transition" (Buchanan 2006) ja analizira muzikata i muzi~kata
kultura niz prizmata na ekonomskata i politi~kata tranzicija na zemjite od
biv{iot socijalisti~ki blok. O~igledno e deka i ovde, kako i vo
prethodniot trud, akcentot na nejzinite istraùvawa e postaven na socio-
ekonomski plan.
Pokraj pogolemiot broj pra{awa na koi se osvrnuva Bjukenan vo
ovoj trud, taa pravi kategorizacija na orkestrite koi se javuvaat na scenata
po 1944 godina. Bjukenan veli: "...Po 1944 godina, bugarskata kulturna
administracija napravi razlika me|u dve bliski kategorii na
instrumentalni ansambli za tradicionalna muzi~ka izvedba: orkestrite za
"narodna muzika" i "narodniot orkestar". Prvite gi obedinuvaat onie
grupi {to koristat simfoniski instrumenti ili instrumenti koi se
povrzani so popularnata kultura, no koi moàt, isto taka, da vklu~at eden
ili dva narodni instrumenta. Tie vklu~uvaat duva~ki orkestri i moderni
orkestri, kako {to bea narekuvani restoranskite i salonskite grupi od
"gradskata kultura" poradi upotrebata na "modernite" instrumenti
(osobeno harmonikata, violinata i klarinetot). Sledstveno, "svadbarskite
orkestri" koi "procvetaa" vo tekot na 1980-tite godini i etnopop grupite
od 1990-tite godini, i dvata moàt da kombiniraat elektronski (elektri~na
gitara, elektri~en bas, sintesajzer, elektronski tapani), "modernite", i
simfoniskite instrumenti, isto taka, spa|aat vo ovaa kategorija..."
(Buchanan 2006:130)
Bjukenan pojasnuva i deka:"...Kako kontrast, vtorata kategorija gi
sodrì onie grupi {to koristat instrumenti povrzani so selskiot ìvot,
duri i vo modificirana ili rekonstruirana forma. Primerite gi
vklu~uvaat relativno golemite narodni orkestri povrzani so
53
profesionalnite i amaterskite folklorni ansambli, i bitovite grupi.

Ovie bea orkestrite od narodnata kultura..." (Buchanan 2006:130)
I srpskata etnomuzikologija i folkloristika izobiluva so trudovi
posveteni na svadbenite obi~ai. Od niv }e izdvoime samo nekolku.
Vo trudot na Milivoj Popov "Svadba u severnom Banatu" (Popov
1983) e napravena deskripcija na regionalnite svadbeni obi~ai. Spored
opisot na Popov, moè da se uo~i sovpa|awe na svadbenite obi~ai na
sosednite slovenski narodi od po{irokoto balkansko podra~je. Popov veli:
"...Zaprosuvaweto, prstenuvaweto, "jabolko" i dr. se kako uvoden del na
svatovi, a site zaedno ja so~inuvaat "svadbata".
Svatovite se vrv na gozbata i veselbata i na niv ima najmogu
pokaneti. Tie traat i najdolgo: kaj nekogo dva i pove}e denovi, {to zavisi od
imotnata sostojba na |uvegiinata ku}a (|uvegija-nevesta). Pomalku
imotnite ku}i ne pravat mnogu obemni svatovi. êsto site obi~ai koi im
prethodat na svatovite se zanemareni, a samite svatovi traat eden den.
Taka materijalnite uslovi za ìveewe, kako i vo site drugi prigodi, go
odreduvaat i obemot na veselbata. Taka bilo otsekoga{.
Vo svatovite ulogite na oddelni svatovi se podeleni i odredeni so
razni funkcii. To~no e odredeno koj {to ima da raboti, kakvi prava ima i
{to sé moè da bara..." (Popov 1983:45)
Srpskiot etnokoreolog Olivera Vasi} vo trudot "Narodne igre i
zabave u Titovouì~kom kraju" za svadbenite obi~ai od ovoj region
poso~uva:"...Naesen, koga }e se zavr{i pogolemiot del od rabotite se
izvr{uvani svadbite. Postoi izreka: "Koja }e gi pre~ekori Vra~i" ostanuva
nemaèna taa godina ("Vra~i" se na 14 noemvri). Svadbenata veselba bila
mo`nost site da se zabavuvaat. Vo sklopot na celokupniot svadben
ceremonijal sekomu mu bila dadena mo`nost da se iskaè. Devojkite - kako
dobri peja~ki vo uloga na "jen|a" ili svadbarka, lu|eto - vo ~itawe
zdravici, izvikuvawe dosetki i {egi, momcite - vo natprevaruvawe,
turkaj}i ni{an, trkaj}i se, mladite lu|e - kako "~esnici" na svadbata
(svatovi so posebni ulogi: zetovi, ~au{i...), ènite da se naigraat, a i decata
54
moèle, na vtoriot den na svadbata, da se fatat na oro so postarite..."

(VasiÊ 1990:12)
Od istiot avtor e i trudot "Trotaktniot obrazec za igrawe vo
orskoto nasledstvo na Ju`nite Sloveni" (Vasi} 2000) ja istaknuva
univerzalnata upotreblivost na istraùvaniot igra~ki obrazec koj se
sre}ava i kaj tradicionalnite svadbeni obi~ai vo Makedonija i Srbija. Taa
go istaknuva slednovo: "...[to se slu~uva so ovoj obrazec za igrawe denes?
Moàm da odgovoram vrz osnova na poznavawata na igra~kiot repertoar na
Srbija i Makedonija. Se igra vo sekoja prigoda (rodendeni, svadbi, slavi,
vseluvawe vo nova ku}a ili stan, ispra}awe vo vojska, Nova Godina,
proslava na matura, na selski igranki, gradski zabavi...), site go igraat,
site go znaat, a go pridruùva cela plejada sovremeni narodni pesni,
poznati pod imeto "novokomponirana narodna muzika"..." (Vasi} 2000: 472)
Etnomuzikologot Dimitrije O. Golemovi} koj se zanimava so
refrenot vo narodnoto peewe (GolemoviÊ 2000) i, me|u drugoto, gi locira i
tradicionalnite svadbeni pesni koi sodràt refren. Golemovi} istaknuva:
"... Kaj pesnite od ponovata vokalna praktika, isto taka, se sretnuva sli~en
na~in na imenuvawe, na pr. ona na "xanam" karakteristi~no za svatovskite
pesni od jugoisto~na Srbija, kako i ve}e spomenatoto na "voj" od
severozapadna Srbija..." (GolemoviÊ 2000:75)
Etnomuzikologot Jelena Jovanovi} vo trudot "Starinske svadbene
pesme i obi~aji u Gorwoj Jasenici (u [umadiji)" me|u drugoto, go istaknuva
opstojuvaweto na tradicionalnite elementi vo sovremenite svadbeni
obi~ai: "...pogolem del od obi~aite pri dene{nite svadbi gi prifa}aat i
pripadnicite na pomladata generacija, {to zna~i deka e za~uvan
kontinuitetot na odrùvawe na obi~aite do dene{no vreme. Sé u{te e
prisutna potrebata da se po~ituva tradicijata, a avtenti~niot odnos na
u~esnicite sprema obrednite dejstvija bitno ne se izmenil. Odràni se
glavnite elementi na stariot naroden obred, kako i oddelni detali, iako
tie ve}e nemaat zna~ewe i teìna kakva {to morale da imaat vo minatoto.
Od nekoi obi~ai denes se izveduva samo po eden detaq, koj ima simboli~no
55
zna~ewe, ili dava navesuvawe za nekoga{nata celina. Pokraj toa, vo nekoi

detali na narodniot svadben obred se prepoznatlivi novini..." (JovanoviÊ
2002:33-34)
Za karakteristikite na svadbenite pesni Jovanovi} veli:
"...Svadbenite pesni od postariot muzi~ki sloj se odlikuvaat so
silabi~nost, heterofona struktura, netemperirani tonski nizi koi se
sostojat od tesni intervali i kadenci i polukadenci vo sozvu~je na golema
sekunda ili prima.
Za postarite pesni e karakteristi~na pojavata na izvikuvawe,
odnosno, kako {to velat na{ite peja~ki, vriskawe na kraevite na
melostihovite, odnosno melostrofite..." (JovanoviÊ 2002:63)
Sostojbata so svadbenite obi~ai na albanskoto naselenie vo Kosovo
ja opi{uva Leontina Gega-Musa vo trudot "Svadbenite pesni vo tranzicija"
(Gega-Musa 2000). Vo zaklu~okot taa istaknuva: "...moème da zaklu~ime deka
celiot svadben ceremonijal, kako kaj Albancite, taka i kaj drugite
balkanski narodi, ne samo {to pretstavuva edno golemo bogatstvo od
domenot na narodnata lirika, tuku preku fazite na ovoj ceremonijal,
vpro~em kako {to se i nevestinskata poga~a i bri~eweto na
mladoènecot, se potvrduva ne samo nivnoto odamne{no pagansko poteklo,
odnosno nivnoto prethristijansko i predislamsko poteklo, tuku mnogu ~esto
i nivnoto magisko zna~ewe..." (Musa-Gega 2000:147)
1.2. Op{ta struktura na tradicionalniot svadben ciklus
Kako {to ve}e istaknavme, razbiraweto i analizata na muzikata vo

sovremenite svadbeni obi~ai ne moè da se izvede bez poznavawe na
tradicionalniot svadben ciklus i konsekventno pozicijata na muzikata vo
nego. Vo ovaa funkcija be{e i pregledot na trudovite i drugi artefakti koi
se odnesuvaa na ovaa problematika vo prethodniot del na trudot. Sepak,
zaradi gradewe taksinomija, koja natamu }e ja koristime kako osnova i
orientir, se odlu~ivme da se osvrneme, odnosno da gi sumirame prethodnite
56
soznanija za op{tata struktura na tradicionalniot svadben ciklus i da ja

potkrepime so primeri od na{eto li~no iskustvo i sovremeni primeri koi
vo celost gi sledat tradicionalnite svadbeni obi~ai.
Vo ovaa smisla povtorno }e gi iskoristime klasifikaciite koi
smetavme deka se najblisku i do na{eto sfa}awe na strukturata na
tradicionalniot svadben ciklus. Taka, najnapred bi ja navele
klasifikacijata na Vesna Petrevska, od nejzinata doktorska disertacija
(Petreska 2002) vo koja svadbeniot ciklus sodrì ~etiri fazi:
- pretsvadbeni obi~ai,
- podgotovki za svadba,
- svadbeni obi~ai i
- postsvadbeni obi~ai.
Sli~na podelba, upotrebena vo kontekst na svadbenite pesni,
sre}avame i kaj Kiril Penu{liski vo studijata za male{evskiot folklor.
Toj veli: "...To~no e opredeleno koga, kade i od kogo se peat oddelni pesni.
Tie ne se samo integralen del od obi~aite na obredite, tuku i nivno
osmisluvawe. Moàt da se podelat na tri grupi: pretsvadbeni, svadbeni i
posvadbeni..." (Penu{liski 2003:511)
Ovaa klasifikacija ja sre}avame i kaj drugi avtori od sosednite
kulturi. Taka, na primer, bugarskiot etnomuzikolog Nikolaj Kaufman
(Kaufman, 1976) govori za: pretsvadbeni obi~ai, obi~ai vo denot na
svadbata, postsvadbeni obi~ai.
O~igledno e deka kaj ovie primeri se javuva varirawe me|u tri i
~etiri op{ti fazi.
Edna podetaqna klasifikacija na site elementi na svadbeniot
ciklus ima izraboteno Tatjana @eèq Kali~anin, koja nego, sepak, go deli
vo ~etiri fazi:
- svr{uva~ka, stroj, armas i podgotovki za svadbata
- denot na svadbata
- zaedni~ki obredi i
- posvadbeni obredi. (@eèq-Kali~anin 2008)
57
So ogled na zna~eweto i seopfatnosta na nejzinata razrabotka na

strukturata na tradicionalnite svadbeni obi~ai ovde }e ja prikaème vo
celost.
Svr{uva~ka, stroj, armas i podgotovki za svadbata:
a) ispra}awe na strojnikot;
b) strojnikuvaweto vo domot na momata;
v) mal stroj (davawe zbor);
g) golem stroj, svr{uva~ka, (dogovor na roditelite);
d) oficijalizirawe na svr{uva~kata, gozba, daruvawe od obete strani (pari ili obleka
za nevestata ili za najbliskite);
|) mnogubrojni dosvadbeni obi~ai, obredi, magiski dejstva, razmenuvawe darovi i
sli~no (razli~no vo razli~nite etni~ki predeli vo Makedonija);
e) intenzivni podgotovki poslednata nedela pred svadbata vo domot na mom~eto i vo
domot na devojkata (podgotvuvawe na drvata, ìtoto, kitewe na bajrakot, mesewe na
poga~ata-sva}a (pletenicata), pletewe na roguzinata, viewe na vencite i drugi
podgotovki.
Denot na svadbata:
-kaj mom~eto (takanare~enata ma{ka svadba):
a) podgotovkite na mladoènecot, kaneweto na kumot i starejkoto, sobiraweto na
svatovite, doa|aweto na nevestata; i
b) po doa|aweto na nevestata vo nivniot dom;
-kaj momata (takanare~enata ènska svadba):
a) podgotovkite na nevestata i na doma{nite do doa|aweto na svatovite;
b) oblekuvawe na nevestata;
v) za{titnite magiski dejstva za uspeh na brakot;
g) obredite za ispolnuvawe na obrednata funkcija na svadbata;
d) otkupot na nevestata kako obred;
|) pretstavuvawe la`na nevesta (vo nekoi sredini) i dr.
Zaedni~ki obredi:
a) doa|awe na nevestata;
b) izveduvawe na nevestata od nejziniot dom;
v) ven~avaweto na mladencite;
g) voveduvawe na nevestata vo noviot dom (preku pragot, do ku}noto ogni{te, potoa do
prostorijata nameneta za nea toj den, odbuluvawe na nevestata, daruvawe na nevestata,
podgotovki i zatvorawe na mladite vo posebna prostorija za prvata bra~na no} i sl.)
58
Posvadbeni obredi:
a) budewe na mladite;
b) utvrduvawe na ~esnosta na nevestata;
v) izvestuvawe na prisutnite najbliski rodnini i na roditelite za ~esnosta na
nevestata;
g) vodewe na nevestata na voda;
d) veselba na svatovite, kraj na svadbata;
|) prvata poseta na mladencite kaj roditelite na nevestata (prvi~e);
e) vra}awe na posetata od strana na nejzinite roditeli.
@eèq-Kali~anin, isto taka, ja istaknuva i varijantnosta na
poso~enite obi~ai i obredi: "...Pri analiziraweto na svadbenite obredi na
celata teritorija na Makedonija, sekoga{ se imaat predvid i mnogubrojnite
varijanti {to se karakteristi~ni za sekoj region, kako vo redosledot na
obrednite dejstva, taka i vo brojot, koi vo razli~nite sredini moàt da
bidat pro{ireni ili reducirani so namalen broj, ili da se prelevaat ili
spojuvaat eden vo drug..." (@eèq-Kali~anin 2008:10)
Vo kontekst na prethodnoto @eèq-Kali~anin pravi i komparacija
so sovremenata sostojba na svadbenite obi~ai: "...O~igledno e deka ova
poslednovo e poprisutno vo sovremenite svadbi, bidej}i poradi pomalata
atraktivnost izvesni obredni dejstva sosema se zaboravile i otpadnale,
makar {to ~esto ima i slu~ai koga na mestoto na starite obredi se
vmetnuvaat izvesen broj elementi od ponov datum..." (@eèq-Kali~anin
2008:10)
êtirite osnovni fazi na svadbenite obi~ai se samo generalizacija
koja vo praktikata ra|a bezbroj regionalni, lokalni, pa i individualni
varijanti. Od svoja strana, tie moè da doìveat i odredena standardizacija
preku obid da se petrificiraat obi~aite, kako vo slu~ajot so Gali~kata
svadba koja kako poseben kulturen fenomen, kako {to }e vidime na krajot od
ovoj pregled, ve}e rezultira vo sli~ni obidi i vo drugi delovi od Republika
Makedonija.
Zatoa so cel da gi ilustrirame i da gi prevedeme vo prakti~en
primer soznanijata za fazite na svadbeniot ciklus, vo natamo{niot tekst
59
podetaqno }e obrabotime dva regiona, odnosno svadbi od Skopska Blatija i

Gali~nik. Se razbira, pritoa povtorno }e go imame predvid obemot na
trudot i mestoto i relacijata na ovoj problem so centralnata tema na
na{ata disertacija.
1.2.1. Svadben ciklus vo Skopska Blatija
Skopska Blatija spored postari izvori (VasiqeviÊ 1930), go opfa}a

regionot od Agino Selo do selata Katlanovo i Taor, od selo Axalari do
rekata Vardar i od mestoto Kajnak (nad Skopje), pa do selata Taor i Blace,
do rekata Vardar. Skopska Blatija, so mali isklu~oci, ja ~ini celata
Skopska Kotlina. Bidej}i vo 1995 i 1996 godina go istraùvavme ovoj
region, ovde }e izdvoime nekoi soznanija koi }e gi operacionaliziraat pred
malku navedenite klasifikacii i }e gi potkrepat so muzi~ki primeri.
Primerite se snimeni vo selata Gorno Lisi~e, Dra~evo, Jurumleri.
1.2.1.1.Pretsvadbeni obi~ai
Strojnik, stroj i svr{uva~ka
Pretsvadbenite obi~ai koi voop{to ne vklu~uvale ili malku

vklu~uvale muzika vo celost gi otslikuvaat relaciite koi vo minatoto
postoele vo semejstvoto i vo socijalno-kulturnoto opkruùvawe (odlukite
na postarite, pozicijata na mladite, pozicijata na ènata, predbra~nata
vrska me|u mladite itn.). Ovie obi~ai bile neminoven del od svadbeniot
ciklus, i vo odredena mera se prisutni do denes preku "svr{uva~kata" ili
"davawe zbor" (opis na pretsvadbenite obi~ai dava i Mirjana Mir~evska vo
svojot trud za svadbenite obi~ai od s.Podgorci, Stru{ko, kade {to vo ovoj
kompleks obi~ai go vlu~uva i obi~ajot davawe zbor (Mir~evska 1993)).
60
1.2.1.1.1.Podgotovki za svadba
Zavivawe na vencite, Mesewe na poga~ata, Odewe po nevestata
Taka, vo skopskata oblast podgotovkite za svadbata zapo~nuvale

u{te vo sreda. Toga{ se "zavivale vencite". Naredniot den vo ~etvrtokot se
"mesela poga~ata". Vo petokot se podgotvuvale za veselbata vo narednite
denovi. Sabotata bila den za "odewe po nevestata".
Slika br.25: Mladoènci od s.Gorno Lisi~e, 1930 godina

(VasiqeviÊ 1935)
Prv od svadbenite obi~ai, prosleden so obredno-obi~ajni pesni e
zavivawe na vencite. Toj obi~aj se odviva vo ku}ata na mladoènecot i se
izveduval vo sredata pred ven~avaweto. Samiot obi~aj se sostoi vo zavivawe
na tri venci (eden od vinova loza, eden od ìto i eden od bosilok). Ovoj
obi~aj, kako i site drugi ponatamu, gi izveduvaat èni. Pri izveduvaweto se
peela pesnata "Vila moma tri zeleni venca". Ovaa pesna ja snimivme vo pet
varijanti. Prvite dve varijanti se od na{eto terensko istraùvawe vo
s.Gorno Lisi~e, Skopsko.
Spored iskaùvawata na informatorite, ovie pesni se izveduvale
vo unisono grupno, a bilo zastapeno i antifonoto peewe.
Melodiskata linija na slednata pesna e karakteristi~na za obredno-
obi~ajnite pesni: tonskata niza sodrì polustepen me|u prviot i vtoriot
ton. Karakteristi~no za site svadbeni obredno-obi~ajni pesni e toa {to
61
ovie pesni se peat vo sloboden metar Rubato. Toj fakt sam po sebe ni
pokaùva deka ovie pesni ne se orovodni (odnosno, pri nivna izvedba ne se
praktikuva i igrawe).
Noten primer br.1:
Noten primer br.2:
Isto taka, pri izvedbata ovie pesni ne se pridruùvaat so muzi~ki

instrumenti. Bidej}i porano svira~i bile naj~esto maìte, a obredno-
obi~ajnite pesni gi izveduvale ènite, sleduva deka prenesuva~i na
tradicijata na obredno-obi~ajnite pesni bile ènite.
Sosema sli~ni se varijantite {to gi snimivme vo s.Dra~evo,
Skopsko.
62
Noten primer br.3:
Noten primer br.4:
Spored kaùvawata na site informatori, vo ovie sela ne se pee

"kako vo Crnogorijata" (se misli na Skopska Crna Gora), odnosno ne se
koristi pove}eglasnoto peewe vo bordunski stil, tuku izvedbata e unisono i
vo grupi. Takvoto grupno peewe e so "prezemawe", {to zna~i vedna{ {tom
ednata grupa }e prestane so prviot melostih, prezema da pee vtorata grupa, i
t.n. vo zavisnost od toa kolku grupi ima.
Deka navistina postojat razliki vo melodiskite osobenosti na
obredno-obi~ajnite pesni od edno do drugo selo vo skopskata oblast ni
pokaùva sledniot primer br.5. Toa e pesna so sli~na tekstualna sodrìna
kako i prethodnata, no e snimena vo s.Jurumleri, Skopsko.
63
Noten primer br.5:
Sleden obi~aj po red od svadbenite obi~ai pri koi se izveduvaat

obredno-obi~ajni pesni e zamesuvawe na lebot (poga~ata). Lebot go
zamesuva "mesarijata", odnosno mlada i nemaèna devojka koja e rodnina na
mladoènecot, a drugite èni i devojki okolu nea gledaat i peat pesni.
Obi~ajot se odviva vo ~etvrtokot vo domot na mladoènecot. Postojat
nekolku pesni koi se peat pri ovoj obi~aj i tie se so mnogu sli~na sodrìna
i melodija, poradi {to oddavaat vpe~atok na varijanti od edna ista pesna.
Me|u pesnite povrzani so ovoj obi~aj se pesnite "Zavrataj Velo" i "Zasej mi
Velo" (prvata snimena vo s.Dra~evo, a vtorata vo s.Gorno Lisi~e). Ovie
pesni se odnesuvaat na "mesarijata", a se ispeani unisono (odnosno vo
monodiski stil).
Noten primer br.6:
64
Melodiskite osobenosti na slednata pesna ne se razlikuvaat bitno

od onie na prethodnite pesni. Melodiskata linija e vo istite ramki, a i
metarot ostanuva Rubato. Me|utoa, ona {to e interesno vo ovaa, a isto taka
vaì i za drugite pesni oddelno, e toa {to razlikata koja postoi me|u ovaa i
drugite pesni e vo na~inot na formirawe na melodiskite motivi. Imeno,
iako ambitusot na site obredno-obi~ajni pesni e dosta mal, sepak poradi
inventivnosta na narodniot tvorec toj uspeva i vo eden vakov ambitus
melodiski da sozdade mno{tvo od motivi koi }e gi diferenciraat pesnite
edna od druga.
Noten primer br.6a:
Sleden od svadbenite obi~ai pri koj se izveduvaat obredno-

obi~ajni pesni e odewe po nevestata. Obi~ajot se odviva vo domot na
roditelite na nevestata, vo sabotata nave~er (odnosno ve~erta pred
ven~avkata).
Noten primer br.7:
65
Koga svatovite so mladoènecot pristignuvaat vo ku}ata na

nevestata se peat pesni za nevestata. Edna od tie pesni e i pesnata "Dali
grmi, il se zemja trese", (snimena vo s.Gorno Lisi~e, Skopsko, pr.7).
Ovoj obi~aj prodolùva so veselba. Na taa veselba im se zapejuva i
na kumata i na starosvaticata (odnosno kako {to dijalektno se narekuva
starej~icata ili starejkovicata) so istata melodiska linija (primer 7a).
Noten primer br.7a:
1.2.1.2.Svadbeni obi~ai
Zabri~uvawe na mladoènecot, Doa|awe na nevestata vo domot na
mladoènecot
]e ja upotrebime klasifikacijata na svadbenite obi~ai koi se

odvivaat na denot na svadbata koja ja sretnavme kaj Tatjana @eèq-
Kali~anin (@eèq-Kali~anin 2008:11). Taa podelbata ja pravi vrz osnova
na kompleksi od obi~ai vo odnos na tematskata podelba na svadbata.
Ottamu, i nie go izvlekovme slednoto pojasnuvawe i podelba:
"...Najmarkantni vo svadbenata ceremonija se momentite koga se izvr{uvaat
dejstva povrzani so ìvotniot presvrt vo dvete semejstva, a osobeno
promenite vo ìvotot na mladoènecot i nevestata. So napraveniot
redosled na tekot na svadbata, }e moè da se dojde do nivno grupirawe vo
66
oddelni kompleksi i toa kako vo domot na nevestata taka i vo domot na

mladoènecot...".
Sledniot opis na svadbenite obi~ai na denot na svadbata go
prezentirame od sopstvenite terenski istraùvawa vo skopskiot region.
Nedelata bila den za ven~avkata i glavnata veselba vo domot na
mladoènecot. Ovoj den sodrì i pove}e drugi pridru`ni obi~ai vo
zavisnost od regionot vo koj se izveduva svadbata.
Prv od obi~aite vo nedelata e zabri~uvawe (bri~ewe) na
mladoènecot. Edna od pesnite koja se pee dodeka sekoj od ma{kite svatovi
go bri~i mladoènecot e "Ne se davaj ludo na berbera".
Noten primer br.8:
Se zabeleùva deka ovaa pesna ima isti melodiski osobenosti kako

pesnata pr.3.
Noten primer br.9:

67
So prethodnoto se potvrduva faktot deka na~inot na izvedba i

melodiskite osobenosti na edna pesna vo najgolem del zavisat od
izveduva~ot na pesnata. Vo ovoj slu~aj izveduvaweto na dve pesni na ista
melodija, spored peja~kata od s.Dra~evo, e voobi~aena pojava zaradi toa {to
stanuva zbor za obredno- obi~ajni pesni.
Istata pojava }e ja zabeleìme i me|u pesnata "Bri~il mi se mladi

mladoèwa"(vidi pr. br.9) i pesnata pr.4 (i dvete pesni se izvedeni od
istite peja~ki od s.Dra~evo).
Noten primer br.10:
Noten primer br.11:
Otkako mladoènecot e izbri~en, vo negoviot dom doa|aat

svatovite so nevestata. Koga nevestata vleguva vo dvorot gi daruva
68
"svekorot i svekrvata", a pritoa se pee pesnata "Glejte, glejte, malo em

golemo" (pr.br.10), ili pak pesnata "Otvor'te se vrata samogradski"(pr.
br.11) kako edna varijanta na istiot tekst so pesnata "Oj ubava, ubava
devojko"(pr. br.12).
Noten primer br.12:
Po izveduvaweto i na ovoj obi~aj, se odi vo crkva na ven~avawe. Po

ven~avaweto prodolùva veselbata vo domot na mladoènecot. Na taa
veselba, spored zborovite na informatorite, se peat "obi~ni stari
svadbarski pesni" ili, pak, "koj koja pesna si ja znae".
1.2.1.3.Post-svadbeni obi~ai
Ponedelnikot bil den za "blaga rakija". Na taa veselba posebno i

pove}e se veselat ènite. Vo tekot na narednite nekolku nedeli novite
svatovi si odele na "prvi~e" (denot koga novite svatovi za prvpat }e si odat
na gosti, na ru~ek ili ve~era edni kaj drugi).
Vo ponedelnikot vo domot na mladoènecot se odviva interesen
obi~aj. Pri ovoj obi~aj, koj se narekuva blaga rakija spored kaùvawata na
informatorite, ne se izveduvaat obredno-obi~ajni pesni, no
karakteristi~no e toa {to e ova "den koga se veselat ènite".
69
1.3."Gali~ka svadba"
Fenomenot Gali~ka svadba, koj kontinuirano se odrùva ve}e

~etiri decenii, pretstavuva unikaten obid da se za~uva i da se prodolì
avtenti~nata tradicija od Zapadna Makedonija.
Slika br.26: Gali~ka svadba

(Kli~kova 1977)
Gali~kata svadba, isto taka, pretstavuva i svoevidna turisti~ka
manifestacija koja e edinstvena od vakov vid ne samo vo Makedonija tuku i
po{iroko na Balkanot. Taa se odrùva na Petrovden (po hristijanskiot
kalendar) na 12 i 13 juli ili prviot vikend okolu ovie denovi. U~esnicite
vo svadbata se oble~eni vo izvornite mija~ki nosii, a muzi~arite zadolèni
za svadbenata veselba i obi~ai se od poznatoto muzi~ko semejstvo (i
zurlaxiska tajfa) Majovci so {to e zadràn tradicionalniot na~in na
izvedba na svadbenata intrumentalna praktika od ovoj kraj.
"...Me|u najbogatite i najzna~ajnite narodni obi~ai spa|aat i
obi~aite okolu svadbata {to pretstavuvaat vistinska semejna sve~enost
prosledena so mnogubrojni sodràjni pesni, ora, pridru`na muzika so
simbolika i rituali. Na toj na~in sekoj moment od svadbata na Mijacite,
osobeno vo s.Gali~nik, e povrzan so nekoj obi~aj ili obred {to ima za cel da
gi za{titi mladencite i nivnoto novoosnovano semejstvo od razni nezgodi,
70
te{kotii, osobeno od vlijanieto na lo{i o~i, zli duhovi, magii, ~uma i sl.,
i da se obezbedi vo nivniot ìvot sre}a, blagosostojba i plodnost..."
(Kli~kova 1977:9)
Za potekloto na Gali~kata svadba Kli~kova veli:"...ovie obi~ai se
povrzani i so mo{ne stari slovenski obi~ai, a ima i postari: praslovenski,
paganski, pa duri i anemisti~ki elementi, na primer, ima ostatoci od
inicijacijata-ceremonijal so koj se odbeleùvalo preo|aweto od edno doba
vo drugo, od ergenstvo vo zrelo doba na maòt, odnosno od mominstvo vo
zrelo doba na ènata. Ima traga od patrijarhalniot poredok i
patrijarhalnite odnosi i sl..." (Kli~kova 1977:9)
Redosledot na izvedenite obi~ai, isto taka, e vo kontekst na
lokalnata tradicija. Toj se odviva vo ramkite na dva dena, a negoviot
kompleten opis go prikaùvame vo prilog br.4.
I pokraj faktot {to Gali~kata svadba e poznata po nejzinata
"teatralna manifestacija" na prikaùvawe na svadbenite obi~ai, taa za nas
e od posebna va`nost bidej}i na nea vo brak stapuvaat realni bra~ni dvojki
(koi se izbiraat preku konkurs od odborot na manifestacijata). Tokmu
zaradi toa, odvivaweto na svadbata vo sovremeno opkruùvawe, bez ogled na
teatralno prikaànite tradicionalni uslovi, dava mo`nost i za
komparacija so dene{nite sovremeni svadbi.
Ovoj nastan redovno e prosleden od dnevniot pe~at i elektronskite
mediumi taka {to za nego postojat golem broj napisi, no i kratki
reportaì, kako i videomaterijali.
Del od tie materijali se postaveni i na internet. ]e go poso~ime
filmot "Gali~ka svadba" postaven na sajtot na makedonskiot informativen
filmski centar: http://www.maccinema.com/filmovi_detali.asp?IDSORABOTNIK=598&IDMAKFILM=534.
Posebno e interesno deka va`nosta, unikatnosta i impresivnosta na
nastanot, ne e ne{to novo i karakteristi~no samo za na{eto vreme, za {to
najdobar argument e ve}e spomenatiot trud na Oliv Lox od 1935 godina za
svadbenite obi~ai od tetovskiot region, kade {to taa pravi sporedbi so
Gali~kata svadba (Lodge 1935).
71
1.4. Sozdavawe rekonstrukcii na tradicionalniot svadben ciklus
Gali~kata svadba }e pottikne i drugi obidi vo drugi delovi od

Republika Makedonija za rekonstrukcija na tradicionalnite svadbeni
obi~ai. Vo idnina moè da se o~ekuva pojava i na drugi sli~ni inicijativi
pokraj trite primeri {to }e gi navedemeovde, Pijane~ko-male{evskata
svadba, Ve{ta~kata romska svadba od Debar i Grupnata ven~avka od
Kole{ino.
1.4.1. "Pijane~ko-male{evska svadba"
Celta na manifestacijata Pijane~ko-male{evska svadba koja

pretstavuva primer na rekonstrukcija na tradicionalniot svadben ciklus
po modelot na Gali~kata svadba e taa da stane prepoznatlivo obele`je za
svadbenite obi~ai vo Isto~na Makedonija. Vo 2008 godina Pijane~ko-
male{evskata svadba se odrùva po tretpat. Manifestacijata trae sedum
dena spored tradicionalniot svadben ciklus od ovie krai{ta i gi sledi
obi~aite karakteristi~ni za regionite Pijanec i Male{. Glavnite
slu~uvawa na manifestacijata se odvivaat vo gradot Del~evo.
Mladoèncite se izbiraat preku konkurs, a uslov e prethodno da imaat
sklu~eno gra|anski brak i barem edniot od niv da bide od Pijanec ili od
Male{.
Slika br.28: Mladoèncite od Pijane~ko-male{evskata svadba 2008 god.

([atevski 2008)
Ovaa manifestacija e, isto taka, zabeleàna i od audiovizuelnite
mediumi kako i od pe~atenite mediumi. Kako primer }e go izdvoime tekstot
72
objaven na 22.09.2008 godina vo dnevniot vesnik "Dnevnik": "…Повеќе од 1.000

делчевци, граѓани од соседните општини и гости од странство ги проследија
завршните адети на седумдневната Пијанечко-малешевска свадба, која се одвива
според народните обичаи од овој крај. Свадбените адети почнаа завчера во раните
утрински часови, кога камбаните и звуците на тапаните и зурлите го разбудија
Делчево. Во свадбената колона, што ја предводеа коњаници со украсени запрежни
коли, имаше уште околу 500 луѓе облечени во народни носии. По дефилето низ
Делчево, ритуалот продолжи во црквата "Света Богородица", а свеченоста заврши
на градскиот плоштад со веселба и трпеза за околу 1.000 гости..." ([atevski 2008)
Vo tekstot ponatamu se naveduvaat godina{nite mladoènci:
"...Годинава невеста беше Виолета Михаиловска (26) од Делчево, а младоженец
Дејан Величковски од Крива Паланка, па во свеченостите се вклучи и
Кривопланечка општина, која im обезбеди бесплатен превоз до Делчево на стотина
сватови и на фолклорен ансамбл. Виолета, која е невработен наставник по
македонски јазик, и Дејан, невработен електротехничар, првите подароци ги добија
од градоначалниците на двете општини…" ([atevski 2008)
Interesen pridruèn segment na Pijane~ko-male{evskata svadba se
i manifestaciite koi direktno ne se povrzani so svadbeniot ciklus, no
pretstavuvaat pokazatel na tradicijata od ovie regioni. Za niv, isto taka,
stanuva zbor vo spomenatiot tekst: "...Како придружни манифестации на
Свадбата, беа организирани фолклорен фестивал и саем на традиционална храна од
Пијанец..." ([atevski 2008)
1.4.2. "Ve{ta~ka romska svadba vo Debar"
Na sli~en na~in, kako i prethodnite primeri, e napravena

rekonstrukcija i na tradicionalniot romski svadben ciklus od gradot
Debar. Ovaa rekonstrukcija e del od manifestacijata "Denovi na
Kulturata-Debar 2008". Muzi~kata pridru`ba e na zurli i tapani vo izvedba
na poznatata grupa Majovci koi poteknuvaat od ovoj grad. Ovaa 2008 godina
73
Ve{ta~kata romska svadba se odrùva po vtorpat. Vo tekot na

manifestacijata se izveduvaat najpoznatite romski svadbeni obi~ai.
Ovaa manifestacija, isto kako i prethodnite, e zabeleàna i od
audiovizuelnite mediumi (kako, na primer, internet stranicata na Kanal 5
televizija www.kanal5.com.mk/ShowNews.aspx?ItemID=37106&mid=1500&tabId=1&tabindex=0)
i pe~atenite mediumi.
1.4.3. "Grupna ven~avka na Kole{inskiot vodopad"
Na krajot ovde bi go navele i primerot na prvata grupna ven~avka na

Kole{inskiot vodopad odràna na 28.09.2008 godina. Ova grupno ven~avawe
e vo organizacija na zdruènieto na gra|ani "Rosa" od op{tina Vasilevo, a
poddràno od op{tinite Strumica, Vasilevo i Novo Selo kako doma}in.
Prijaveni se 25 dvojki od Republika Makedonija. Po zavr{uvaweto na
crkovnata ceremonija od ven~avkata, organiziran e sve~en ru~ek za
mladoèncite.
Sliki br.29a i 29b: Grupna ven~avka na Kole{inski vodopad

(www.novoselo.gov.mk/en/newsDetail.aspx?id=54)
Spored organizatorot, namerata e vakviot vid na ven~avki da stane
tradicija i svoevidna turisti~ka manifestacija za ovoj region (za
podetaqnite podatoci za ovaa manifestacija e postavena i internet
stranicata www.novoselo.gov.mk/en/newsDetail.aspx?id=54).
Ovoj primer go naveduvame bidej}i e prv od vakov vid vo Republika
Makedonija i iako na nego, osven pravoslavnoto crkovno ven~avawe, ne se
izvedeni svetovni svadbeni obi~ai, moè da ni posluì kako prikaz na
sozdavawe novi svadbeni tradicii vo sovremenite uslovi na ìveewe.
74
2. Sovremenite svadbeni obi~ai vo Republika Makedonija
Na krajot od ova poglavje, vo koe najnapred napravivme presek na

tradicionalnite svadbeni obi~ai, }e se osvrneme na op{tite
karakteristiki na sovremenite svadbeni obi~ai. Ovoj osvrt e vo funkcija
na centralniot nau~en interes na na{iot trud - muzikata vo ovie svadbeni
obi~ai.
Kako {to ve}e napomenavme, atributot "sovremeni" treba da upati
na svadbenite obi~ai vo Republika Makedonija vo 21 vek. Imaj}i predvid
deka, vsu{nost, ne postoi izrazena granica me|u "tradicionalnoto" i
"sovremenoto", posebno {to ve}e vidovme deka denes podednakvo egzistiraat
i celosno tradicionalni primeri kako Gali~kata svadba, glavnata razlika,
sepak, e izvedena vrz osnova na vremenskata ramka. Me|utoa "tivkata
transformacija", odnosno evolucijata koja se slu~uva vo folklorot i vo
sovremenata muzi~ka tradicija, sepak postepeno voveduva razliki {to
proizleguvaat od promenite na opkruùvaweto, {to osobeno drasti~no se
slu~ija vo na{eto vreme. Natrupuvaweto na ovie promeni vo nekoi segmenti
na svadbeniot ciklus }e mu dadat kompletno nov, odnosno mnogu porazli~en
format od minatoto. Se razbira, tokmu poradi ova e i na{iot interes kon
sovremenite svadbeni obi~ai, odnosno muzikata vo niv, {to podocna }e bide
i prikaàno i komentirano vo analizite na obraboteniot korpus.
Pregledot na sovremenite svadbeni obi~ai vo Republika
Makedonija }e bide napraven najnapred preku kratok osvrt na pi{anite
materijali, a potoa }e napravime eden presek na nivnite najop{ti
karakteristiki.
2.1. Teoriski trudovi, tekstovi i drugi materijali za sovremenite

svadbeni obi~ai
Pri istraùvawe na pi{anite materijali za sovremenite svadbeni

obi~ai vo Makedonija ne najdovme teoriski trudovi od makedonski avtori
75
koi se zanimavale so ovaa problematika. Vo svetskata etnomuzikologija e

izrabotena doktorska disertacija povrzana so istraùvawe izvr{eno vo
Republika Makedonija. Toa e trudot na Gejlin Dajen Agilar "Image(a)nation:
dance and the parapolitics of being in the Republic of Macedonia" (Aguilar 2005).
Gejlin Dajen Agilar vo spomenatiot trud, pokraj osvrnuvaweto na
pove}e temi od tranzicioniot period vo Republika Makedonija vo post-
1990-tite godini, preku beletristi~ki pristap pravi deskripcija na edna
sovremena bitolska svadba od nejzinoto li~no terensko istraùvawe. Vo
opisot stoi i slednovo: "...Sekoj zazema uloga. Ko~o, Paca, Mirjana(srednata
sestra na Liljana i majka na Vlado i Tin~e), \or|i (bratot na Ko~o i tatko
na Goran), Tasa i Kris formiraat linija za pre~ek na vlezot na stanot.
Trioto muzi~ari- harmonika, klarinet i tapan - se prvite koi doa|aat na
skalite. Ne moàm da zamislam kolku mora da e te{ka nivnata rabota,
ka~uvaj}i se po skalite i svirej}i vo isto vreme. A sredina na juli e. Pot
pa|a po nivnite ~ela dodeka vleguvaat vo stanot. A potoa doa|aat Igor
(mladoènecot) i negoviot kum, i dvajcata vneseni vo nivnata zabava. Tie
peat i pleskaat so racete hranej}i se od me|usebnata energija..." (Aguilar
2005:301)
Nasproti otsustvoto na teoriski trudovi postojat mno{tvo
materijali vo pe~atenite i vo elektronskite mediumi.
Vo pe~atenite mediumi mnogu ~esto se sre}avaat napisi za svadbi na
poznati li~nosti od estradata i op{testveno-politi~kiot ìvot. Tie
svadbi poradi popularnosta na mladoèncite stanuvaat model za imitacija.
Me|u napisite koi podetaqno go opi{uvaat sovremeniot svadben
ciklus e tekstot objaven vo "Forum" vo 1999 godina nasloven "Vo dobro i vo
zlo, dodeka smrtta ne ne razdeli" (Petru{eva 1999) vo koj na duhovit na~in e
prezentirano prepletuvaweto na starite i ponovite, makedonskite i
internacionalnite svadbeni obi~ai.
76
Slika br.30: Stranicata so napisot od vesnikot "Forum"

(Petru{eva 1999)
Interesno e toa {to vo ovoj napis e napraven relativno detalen
redosleden presek na obi~aite od edna gradska svadba koja se izveduva vo
sovremeni uslovi vo 1999 godina. Vo tekstot se prikaàni site obi~ai koi i
nie gi zabeleàvme pri terenskoto istraùvawe ("odewe po nevesta",
"registracija vo mati~no", "ceremonija vo crkva", "proslava vo restoran"
koja e pridruèna so site obi~ai pri proslavata: valcerot za mladoèncite,
nevestinskata torta, frlaweto na buketot "bidermaerot" itn.)
Vo elektronskite mediumi, isto taka, sretnavme primeri na radio i
TV emisii koi se zanimavaat so prikaz na svadbite na poznatite li~nosti
kaj nas. Kako primer na edna od emisiite edinstveno posveteni na
sovremenite svadbeni emisii koi redovno prikaùvaat svadba od poznata
li~nost e emisijata "Vo belo" koja nekolku godini nanazad redovno se
emituva na eden od nacionalnite TV kanali.
Modelite za navedniot tip emisii, me|u drugoto, se crpat od
mnogubrojnite stranski internet sajtovi koi se pojavija vo poslednite
godini i koi se posveteni na planiraweto na svadbite.
Vo niv na virtuelen na~in moè da se isplanira kompletniot
redosled na nastanot, vklu~uvaj}i go i izborot na muzikata za sekoj od
obi~aite posebno.
77
Isto taka, na ovie sajtovi postoi detaqno objasnuvawe na celosniot

muzi~ki repertoar potreben za sekoj segment od sovremenite svadbi (vidi
prilog br.3).
Bitna karakteristika na sovremenite svadbeni obi~ai e i
zadolìtelnoto snimawe na vizuelni nosa~i.
Vsu{nost, vo poslednite nekolku decenii postepeno se voveduva{e
koristeweto na fotoaparti, filmski i potoa elektronski analogni kameri
(VHS), i vo poslednite nekolku godini masovna upotreba na digitalni
kameri so koi se registrira celiot nastan. Ovoj proces go slede{e i
koristeweto na profesionalni fotografi, i potoa niknuvawe na
mnogubrojni studija za analogno, a sega i za digitalno videoregistrirawe na
svadbite. Kako {to }e vidime podocna, tie celosno }e ja sledat promenata
na tehnologiite, i postepeno od VHS snimkite, na korisnicite }e im nudat
neposredno po zavr{uvaweto na svadbeniot obi~aj, editirani verzii na DVD
format.
Ovoj proces paralelno go sledat i promenite {to gi vnese internet
erata, taka {to denes ve}e na internet mnogu ~esto se pojavuvaat i sajtovi od
poedinci koi od li~ni pobudi gi postavuvaat materijalite (naj~esto video
materijali) od sopstvenite svadbi. Golem broj takvi primeri sretnavme na
www.youtube.com i www.myspace.com.
Slika br.31: Foto-video studio od Skopje

78
2.2. Op{ta struktura na sovremeniot svadben ciklus
Pretstavuvaweto na dene{nite fazi na svadbeniot ciklus go

izvedovme spored podatocite sobrani vo na{eto istraùvawe, kako i od
li~noto iskustvo od u~estvoto vo izvedbata na muzikata vo ovie nastani.
Za razlika od tradicionalnata forma na svadbata koja, kako {to
vidovme, traela pove}e denovi i opfa}ala pove}e obredi i obi~ai,
sovremenata forma se odviva vo ramkite na dva dena od eden vikend. Taa gi
sodrì slednite segmenti:
- "odewe po nevesta",
- registracija vo mati~no,
- ven~avawe vo crkva,
- veselba vo restoran i
- "ponedelnik" ili "blaga rakija".
Svadbata zapo~nuva vo sabota ili nedela vo zavisnost od
prethodnite podgotovki i site segmenti se odvivaat vo istiot den so
isklu~ok na "blaga rakija" {to se slavi vo ponedelnikot po ven~avaweto.
Svadbata zapo~nuva so "odewe po nevesta" kade {to mladoènecot
so svoite svatovi odi da ja zeme nevestata i nejzinite svatovi od nejziniot
dom i zaedno se upatuvaat kon crkvata na ven~avawe.
Svatovite od stranata na mladoènecot se sobiraat vo domot na
mladoènecot. Tamu zapo~nuva veselbata i se ~eka doa|aweto na kumot koj
obi~no pristignuva podocna od drugite gosti.
Slika br.32: Zaigruvawe na svekrvata so poga~a vo raka

79
Po nekolku~asovna veselba svatovite izleguvaat pred ku}ata

(zgradata) na mladoènecot kade {to se igraat tri ora. Ottamu se upatuvaat
kon domot na nevestata. Pred nejzinata ku}a (zgrada) povtorno se igraat tri
ora i se vleguva vo domot kade {to se sre}avaat so novite svatovi.
Slika br.33: Pristignuvawe vo domot na nevestata

Otkako svatovite }e vlezat vo domot, se kr{i poga~a koja ja nosi
svekrvata i nazdravuvaat svatovite.
Slika br.34: Kr{ewe na poga~ata

Nevestata e zatvorena vo edna soba koja ja ~uvaat nejzini ma{ki
rodnini. Mladoènecot pri vlezot vo sobata simboli~no treba treba da ja
"otkupi" nevestata" za da ja zeme. Otkako }e vleze vo sobata i }e se pozdravi
so nevestata, nastapuva ulogata na deverot. Toj pri podgotovkata za svadbata
vo prethodnite denovi í kupuva novi ~evli na nevestata. Tie ~evli í gi
predava na nevestata na denot na svadbata. Preku igra na ulogi, na {egovit
na~in, nevestata "negoduva" deka ~evlite i se golemi, pa deverot po~nuva da
stava pari vo desniot ~evel "za da go popolni" so {to ~evelot "}e go dobie
to~niot broj". Ova stavawe pari vo ~evelot se povtoruva tripati. Na
tretiot pat nevestata e zadovolna so brojot na novite ~evli.
80
Otkako najbliskite rodnini, roditelite na nevestata i

mladoènecot, kumot, kumata, starosvatot, starosvaticata i deverot }e
zavr{at so slikaweto vo sobata na nevestata, nejziniot brat ili blizok
ma{ki rodnina (koj naj~esto treba da e neènet) ja izveduva pred svatovite.
Veselbata prodolùva nekolku ~asa vo domot. Potoa nevestata ja
izveduva od domot najblizok ma{ki rodnina i pred ku}ata (zgradata)
svatovite povtorno igraat tri ora.
Otkako }e zavr{at obi~aite pred domot na devojkata (idna nevesta)
svatovite se upatuvaat kon Mati~no kade {to mladoèncite go
legaliziraat svojot brak.
Sliki br.35: Registracija vo mati~no

Pogolemiot del mladenci od makedonskoto pravoslavno naselenie,
pokraj registracijata vo Mati~no, svojot brak go potvrduvaat i so crkovna
ven~avka. Crkovnata ceremonija se odviva spored kanonite na Makedonskata
pravoslavna crkva. Crkovnata ceremonija sodrì obredi i duhovni pesni
koi imaat za cel da gi spojat mladoèncite vo sveta zaednica. Crkovnoto
peewe pretstavuva edinstvena vrska so duhovnata kultura i so obrednosta na
sovremenata svadba.
Sliki br.36a i 36b: Ven~avka vo crkva

81
Po ven~avaweto vo crkva svatovite se upatuvaat na veselbata vo

restoran.
Otkako najgolemiot del od gostite }e bidat smesteni, vleguvaat
mladoèncite koi prethodno gi pre~ekuvale gostite na vlezot od
restoranot.
Slika br.37: Vleguvawe na mladoèncite vo restoran

Otkako }e vlezat, mladoèncite zaedno so roditelite, kumovite i
starosvatovite nazdravuvaat so {ampaw.
Sliki br.38a i 38b: Nazdravuvawe so {ampaw

Vo natamo{niot del od veselbata vo restoranot, klu~na funkcija
igra muzikata za koja }e se osvrneme vo vtoriot del od trudot.
Do krajot na veselbata se slu~uvaat i se~eweto na tortata i
frlaweto na bidermaerot (buketot) so koi se ozna~uva i krajot na
veselbata. Voobi~aeno e prvo mladoèncite da ja prese~at tortata (odnosno
tortite), od koja najprvo tie kasnuvaat "za da im bide blag brakot", a potoa
delat par~iwa i za gostite.
Korenite na ovoj obi~aj da se delat par~iwa od svadbenite torti na
krajot od veselbata moème da gi pronajdeme vo tradicionalnite svadbeni
obi~ai. Veruvaweto deka hranata nameneta za mladoèncite im nosi sre}a i
zdravje na najbliskite go sre}avame vo pove}eto fazi od svadbeniot ciklus:
82
kaj kr{eweto na svadbenata poga~a i pravoslavniot crkoven obi~aj vo tekot

na ven~avaweto da se zaranat mladoèncite so leb i vino od koe potoa se
deli na mladite nemaèni i neèneti gosti, i deleweto par~iwa od
svadbenata torta na mladite gosti koi se nemaèni ili neèneti so istata
cel - tie pobrgu da se oènat.
Slika br.39: Se~ewe na tortata

Slika br.40: Frlawe na bidermaerot
(buketot)
Vo ponedelnikot po ven~avkata se pravi "blaga rakija" (veselba na

koja se prigotvuva zagrean alkohol so karameliziran {e}er). Na ovaa
veselba vo nekoi krai{ta na Makedonija se sobiraat i se veselat edinstveno
ènite.
II Muzikata vo makedonskite svadbeni obi~ai vo
21 vek
84
Vo ova vtoro poglavje od trudot }e go prikaème istraùvaweto za

muzikata koja se upotrebuva vo makedonskite svadbeni obi~ai vo poslednava
decenija koe go izvedovme vrz primerok od 37 svadbi na pravoslavnoto
makedonsko naselenie. Pokraj makedonskite svadbi, napravivme i
dopolnitelno istraùvawe vrz primerok od 5 svadbi od drugite etni~ki
zaednici i religii {to ìveat vo Republika Makedonija.
So ogled na kompleksnosta na samiot istraùvan fenomen na koj
kako {to kaàvme, moè da mu se pristapi od najrazli~ni sodrìnski i
metodolo{ki agli, na{iot interes be{e fokusiran vrz analizata na
izveduvaniot repertoar. Na ovoj na~in }e moè da se dobijat soznanija i za
negovata funkcionalnost vo razli~nite fazi na svadbenite obi~ai i za
negovata sodrìnska i formalna muzi~ka struktura.
Pretstavuvaweto na rezultatite od na{eto istraùvawe vo ova
poglavje e podeleno na dve pogolemi celini. Vo prvata }e gi prikaème i }e
gi komentirame rezultatite dobieni od istraùvaweto na muzikata vo
osnovniot empiriski korpus, a vo vtorata rezultatite od sporedbite so
grupata na svadbi od drugite etni~ki zaednici i religii.
1. Analiza na muzi~kiot repertoar vo sovremenite makedonski

svadbeni obi~ai
Repertoarot na sovremeniot svadben ciklus generalno e sostaven od

dva dela:
- pesni i ora so posebna namena koi se obvrzen del od sekoj svadben
ciklus i ne se menuvaat
- pesni i ora bez posebna namena koi se izveduvaat pri vremenski
podolgite fazi od svadbeniot ciklus (odewe po nevesta, svadbena
veselba vo restoran/doma)
85
Repertoarot so posebna namena e nemenliv del od muzi~kata izvedba

na sekoja svadba i sodrì to~no odredeni muzi~ki dela za sekoj od obi~aite
od fazite na svadbeniot ciklus, dodeka drugiot del od repertoarot, odnosno
onoj bez posebna namena ima isklu~ivo funkcija na zabava za svadbenite
gosti i e predodreden na li~nite muzi~ki vkusovi na svatovite ili na
samite izveduva~i. Toj del od repertoarot e, isto taka, univerzalno kreiran
za pove}e tipovi veselbi, pokraj svadbite i za kr{tevki, rodendeni,
proslavi na maturi, novi godini i praznici.
Pred da se osvrneme na dobienite rezultati od analizata na
muzi~kiot repertoar vo sovremenite makedonski svadbeni obi~ai }e gi
razrabotime metodolo{kite aspekti povrzani so definicijata na
parametrite na istraùvaweto, odreduvaweto na primerokot i na~inot na
koj bea sobrani podatocite. Soodvetno, ovoj del e podelen vo dve celini za
metodolo{kite aspekti i pretstavuvawe i komentar na dobienite rezultati.
1.1. Metodolo{ki aspekti
Kako {to ve}e napomenavme, ovoj del }e bide razraboten vo tri

pomali celini:
- definicija na parametrite na istraùvaweto,
- odreduvawe na primerokot i
- sobirawe na podatocite.
1.1.1. Definicija na parametrite
Definicijata na parametrite na na{eto istraùvawe e vo direktna

vrska so definiraweto na poliwata na digitalniot katalog vo koj gi
vnesuvavme podatocite za istraùvaniot materijal.
Pri definicijata se vodevme od kriteriumite koi se soodvetni na
na{iot teoriski interes. Vo ovaa smisla bazata sodrì 41 pole so
sekundarni podatoci za snimeniot repertoar. Kon ovie poliwa nie
86
dodadovme u{te 3 poliwa koi bea od tercijarna analiti~ka priroda. Ovie

podatoci trebaa da ní dadat podetalen uvid vo strukturata na snimeniot
materijal. Na ovoj na~in bea odredeni slednite 44 poliwa od koi 20 poliwa
se op{ti podatoci, 21 pole se odnesuva na muzi~kite edinici, a 3 poliwa
sodràt tercijarni, analiti~ki podatoci. Sleduva popisot na poliwata od
digitalniot katalog:
op{ti podatoci - poznat avtor

- reden broj - nepoznat avtor
- ime (signatura) podatoci za avtorstvoto na tekstot
osnovni podatoci za mladoèncite - kolektiven avtor
mladoènec - poznat avtor
- ime - nepoznat avtor
- godina na ra|awe podatoci za izveduva~ite
- mesto na ra|awe - struktura
nevesta - instrumentalen solist
- ime - vokalna grupa
- godina na ra|awe - instrumentalna grupa
- mesto na ra|awe - vokalno-instrumentalna grupa
osnovni podatoci za svadbata - komentari
- tip muzi~ki karakteristiki
- mesto na odrùvawe - metar
- datum - tonalitet
podatoci za originalnata snimka - forma
- producent
- broj na VHS kaseti
- broj na DVD diskovi
- reden broj na DVD
podatoci za obi~ajot
- osnovni (glavni)
- specifika na obi~ajot (detalen
opis)
- komentari
podatoci za vremeto na odrùvawe
- den vo nedelata
- vreme (~as) vo denot
podatoci za muzi~kata edinica

- po~etok na muzi~kata edinica (od)
- kraj na muzi~kata edinica (do)
- traewe
- marker
- ànr
- naslov na avtorot/izveduva~ot
- naslov na sobira~ot
- tekstualen incipit (od pesnite)
- jazik
podatoci za avtorstvoto na muzikata
- kolektiven avtor
87
Ovoj digitalen katalog e direktno proizlezen od iskustvata od

mnogubrojnite sli~ni katalozi koi bea izraboteni vo IRAM (Institutot za
istraùvawe i arhivirawe muzika) vo poslednive 7 godini. Osnovata na
na~inite na arhivirawe i principite za nivna prezenacija se prikaàni vo
trudot na prof. d-r Dimitrije Buàrovski "Osnovi na digitalnoto
arhivirawe na zvukot" (Buàrovski 2002). Vo ovoj trud prof. d-r
Buàrovski, pokraj drugoto, gi zasega i pra{awa na sobirawe na primarnite
i sekundarnite podatoci i formiraweto na bazite na sekundarnite
podatoci.
Nivnata prakti~na primena moè da se sogleda i vo bogatiot zvu~en
arhiv vo IRAM koj vo momentov poseduva nad 20.000 minuti audio. Vo nego se
nao|aat pove}e kolekcii so folkloren materijal:
Firfov Collection
(1362 folk songs and dances)
Firfov Transcription Collection
(383 transcriptions from Macedonian folk songs)
Badev Collection
(359 songs)
Vidoeski collection
(3.600 minutes speech material, Macedonian dialects, folk tales, customs etc.)
Brzanov collection
(songs, speech and other materials, 68 transcriptions)
Turkish makams and usuls
(319 transcriptions)
Penusliski collection
(3.300 minutes speech material, songs, presentation of folk instruments, Macedonian dialects, folk tales,
customs etc.)
vidi http://mmc.edu.mk/IRAMIDmar2008.pdf
Ova }e pridonese vo izve{taj na programata Tejp (TAPE - Training for

Audiovisual Preservation in Europe) IRAM da bide visoko rangiran me|u
najgolemite zvu~ni arhivi od Isto~na Evropa, kako na primer: Fonogram
arhivot na Ruskata akademija na naukite formiran vo 1908 godina,
Institutot "Konstantin Brailoju" na Akademiite na naukite na Romanija,
formiran vo 1927 godina i Zvu~niot arhiv na Institutot za umetnosti pri
Polskata akademija na naukite formiran vo 1949 godina (vidi
http://www.tape-online.net/docs/audiovisual_research_collections.pdf).
88
Razbirlivo e deka vakviot golem broj na kolekcii }e pridonese kon

razrabotka na metodologijata na katalogizacija za {to postojat i pove}e
poedine~ni trudovi, naj~esto proizlezeni od izrabotkata na magisterskite
tezi so sli~na problematika (Mitevska 2004, Novakovska 2005, Ilievski
2006).
Zatoa ovde ne bi se osvrnuvale na podetalen komentar na
poedine~nite poliwa, posebno {to i samiot naslov na poliwata vo pove}eto
slu~ai dovolno ukaùva na nivnata sodrìna. Edinstveno bi se osvrnale na
nekolku poliwa koi baraat dopolnitelen komentar povrzan so nivnite
specifiki. Voedno i zaradi racionalizacija na prostorot na ovaa
disertacija, osobeno vo ponatamo{noto prikaùvawe na distribuciite ovde
}e se osvrneme i na distribuciite na podatocite od nekoi od ovie poliwa.
Taka, vo grupata na poliwa za podatocite za originalnata snimka go
vklu~ivme poleto "producent" na snimkata koe go sodrì imeto na foto-
video studioto ili poedinecot koj ja produciral t.e. snimil (i editiral)
audiovizuelnata snimka od svadbata. Vo istata grupa gi vklu~ivme i
poliwata za nosa~ot na snimeniot materijal. Vo poleto "broj na DVD
diskovi" go vnesuvavme brojot na originalnite DVD. Dokolku originalnata
snimka e prvi~no snimena na VHS kaseti podatocite gi vnesuvavme vo poleto
"broj na VHS kaseti". Otkako dopolnitelno }e izvr{evme digitalizacija na
VHS materijalite i nivno prefrlawe na DVD snimki, nivnite podatoci gi
vnesuvavme i vo dvete poliwa. Vo poleto "reden broj na DVD" go
zabeleùvavme brojot na DVD diskot na koj se pojavuva sekoja muzi~ka
edinica.
Ovde vedna{ }e gi prikaème i distribuciite povrzani so poleto
"broj na VHS kaseti" kade {to se pojavija 6 snimki od svadbi na VHS kaseti.
Sekoja od ovie svadbi be{e snimena na po 2 VHS kaseti, koi gi
digitaliziravme za polesna obrabotka na snimeniot materijal.
Soodvetno na prethodno iznesenoto ovde bi go prikaàle
finalniot broj na DVD koj be{e koristen za vnesuvawe i obrabotka na
podatocite.
89
Tabela br.1:
Distribucija na rezultati spored poleto broj na DVD
broj na vkupno
DVD svadbi DVD
1 1 1
2 9 18
3 14 42
4 11 44
5 2 10
vkupno: 115
Vo grupata na poliwa za svadbenite obi~ai pri koi se pojavuva

izvedba na muzi~ka edinica odredivme pole za "osnovni" obi~ai i pole za
detalen opis na "specifi~ni" podrobnosti na obi~aite.
Vo poleto osnovni obi~ai izdvoivme 6 etapi, odnosno fazi od
svadbeniot kompleks koi gi ozna~ivme so redni broevi i taka gi vnesuvavme
vo bazata. Tie se:
1 - podgotovki za svadbata
2 - "odewe po nevesta"
3 - registracija vo "mati~no"
4 - ven~avka vo crkva
5 - veselba vo restoran/doma
6 - den po svadbata, ponedelnik, "blaga rakija"
Navedenite fazi proizlegoa od iskustvata koi gi steknavme pri
terenskite istraùvawa i pretstavuvaat rezultat od terminite koi narodot
gi koristi sekojdnevno za ozna~uvawe na dejstvijata povrzani so odredena
faza od svadbeniot ciklus. Del od tie dejstvija soodvetstvuvaat i so
tradicionalnata forma na makedonskite svadbeni obi~ai, a del se proizvod
na sovremenoto ìveewe, pa poradi toa pretstavuvaat novi formi na
izrazuvawe.
Taka, fazata ozna~ena so 1 podgotovki za svadbata ja ima istata
funkcija kako istoimenata faza od tradicionalnata forma na svadbeniot
90
ciklus koja ve}e ja elaboriravme vo prviot del od ovoj trud (pove}e za

fazata podgotovki za svadbata od tradicionalnite svadbeni ciklusi vidi
Petreska 2002; Penu{liski 2000; @eèq-Kali~anin 2008). Razlikite me|u
tradicionalnata i sovremenata forma na ovaa faza se odnesuvaat na
poednostavuvawe ili transformirawe na del od obi~aite koi se izveduvale
vo ovaa faza ili, pak, celosno isfrlawe na pogolemiot del od niv.
Na primer, obi~ajot zavivawe, (ili viewe) na vencite e
poednostaven so toa {to ne se sobiraat rastenija so koi bi se izrabotile
vencite i pri procesot na izrabotka da se izveduvaat pesni povrzani so ova
dejstvie. Namesto toa, i kaj mladoènecot i kaj nevestata na vleznata vrata
od domot (ku}ata ili stanot) se zaka~uvaat venci so cveten aran`man kupeni
od cve}arnica. Za taa namena cve}arnicite specijalno izrabotuvaat vakvi i
sli~ni "dekorativni ukrasi".
Na sli~en na~in e transformiran i obi~ajot mesewe na poga~ata-
"sva}ata". Vo tradicionalniot svadben ciklus, na primer od Skopska
Blatija postoel poseben den za ovoj obi~aj- ~etvrtokot bil del za mesewe na
poga~ata pridruèn so obredno-obi~ajni pesni (Dimitrijevski 1996). Vo
sovremenite svadbeni ciklusi ovoj obi~aj ve}e ja ima izgubeno svojata
funkcija, pa poradi toa i dokolku vo isklu~itelni slu~ai postoi sli~no
dejstvie toa se pravi edinstveno od zabava ili da se prikaè "kako se
pravelo porano (vo minatoto)". Poga~ata koja, pak, se koristi za da ja
"kr{at" idnite svatovi, tatkoto na mladoènecot-svekorot i tatkoto na
nevestata-dedoto, vo fazata 2 koga svatovite doa|aat vo domot na nevestata,
vo najgolem broj slu~ai e kupena od pekarnica ili od prodavnica.
Vtorata faza "odewe po nevesta" soodvetstvuva so opisot na del od
obi~aite na denot na svadbata od tradicionalniot svadben ciklus
(@eèq-Kali~anin 2008:9)
Ovaa faza e celosno adaptirana na sovremenoto ìveewe po~nuvaj}i
od avtomobilite kako sredstvo za transport, nasproti tradicionalnoto
prenesuvawe na nevestata i zetot na kow ili na kowska kola ili ko~ija.
91
Ovaa faza vo domot na mladoènecot zapo~nuva so podgotovkite na

mladoènecot, doa|aweto na snimatelite i muzi~arite. Vo odredeni slu~ai,
(kako {to e primerot na svadbata od gradot Tetovo od na{eto terensko
istraùvawe), osven izvedbata na muzika vo domot na mladoènecot
muzi~arite izleguvaat i go pridruùvaat so muzika mladoènecot i
najbliskite svatovi vo transformirano simboli~no kanewe na kumot i
starejkoto (starosvatot). Sepak, vo najgolem broj primeri mladoènecot so
muzi~ka pridru`ba gi pre~ekuva ovie najva`ni gosti pred vleznata vrata od
svojot dom (podetaqno za opisot na ova dejstvie vidi i Aguilar 2005:301).
Vo ovaa faza istovremeno vo domot na nevestata se slu~uvaat
podgotovkite na nevestata i na doma{nite za doa|aweto na svatovite, a
otkako svatovite }e pristignat i }e go donesat nevestinskiot svadben
fustan se slu~uva oblekuvaweto na nevestata. Istovremeno, svatovite ja
"kr{at" poga~ata i ja delat na prisutnite gosti, {to proizvolno ("po èlba
na svatovite") moè da bide pridruèno so muzika.
Vo detaqniot opis na ovaa faza go vnesuvavme i simboli~niot
pari~en "otkup" na nevestata kako transformiran obi~aj od
tradicionalniot svadben ciklus koj e pridruèn so muzika otkako nevestata
}e izleze od sobata vo koja e zatvorena.
Sledniot obi~aj od istata faza e izveduvawe na nevestata od
nejziniot dom koj zadolìtelno se izvr{uva so muzi~ka pridu`ba.
Tretata faza registracija vo "Mati~no" celosno pretstavuva
proizvod na sovremenoto op{testveno ìveewe i nema korelacija so
tradicijata.
êtvrtata faza ven~avawe vo crkva e direktno prenesena od
tradicionalniot svadben ciklus. Crkovnata ceremonija-ven~avka sodrì
crkovni obredi koi se pridruèni so izvedba na duhovna muzika {to, spored
nas, pretstavuva edinstvena vrska so obrednosta i so duhovniot karakter na
makedonskiot sovremen svadben ciklus. No, poradi toa {to istraùvaweto
na crkovnata svadbena muzika ne be{e vo poleto na na{iot interes,
dejstvijata vo tekot na ovaa ceremonija se izostaveni od na{iot opis.
92
Pettata faza veselba vo restoran pretstavuva transformirana

forma na doma{nata veselba od tradicionalnata forma na svadbeniot
ciklus. Od vkupno 37 primeri vo na{ata baza na podatoci, samo na dve svadbi
~etvrtata faza ne se odviva so veselba vo restoran. Toa se primerite na
svadba od selo Vev~ani vo koja ~etvrtata faza se odrùva doma i svadba od
selo Budinarci vo koja ~etvrtata faza se odrùva vo adaptirana selska sala.
Kaj preostanatite 35 svadbi tekot na ~etvrtata faza se odviva kompletno i
re~isi bez isklu~oci spored na{iot opis vo delot Op{ta struktura na
sovremeniot svadben ciklus. Za navedenite dva primera na svadbi koi ne se
odrùvaat vo restoran razlikite se odnesuvaat na izostavawe na obi~ai i
dejstvija koi pretstavuvaat novini vo ~etvrtata faza vo odnos na
tradicionalnata forma na svadbeniot ciklus.
[estata faza pretstavuva, isto taka, adaptirana forma na obi~aite
nare~eni ponedelnik i "blaga rakija" (pove}e za ovie obi~ai vidi Petreska
2002 i @eèq-Kali~anin 2008). Se razbira, ponedelnik kako poim se
koristi simboli~no so ogled na toa {to najgolemiot del od primerite na
svadbi se odràni vo sabota (22 svadbi), a pomalku vo nedela (11 svadbi) so
{to se gubi smislata na ovoj termin od tradicionalnata forma na
svadbeniot ciklus.
Od druga strana, sekoja od ovie fazi moè da bide nadopolneta so
obi~ai koi delumno otstapuvaat od voobi~aeniot tek na odredena faza ili
go dopolnuvaat tekot na nejzinite dejstvija. Niv gi ozna~uvavme so bukva
pokraj brojot na fazata. Na primer, 5a dokolku ima dejstvie pridruèno so
muzika, koe se slu~uva po veselbata vo restoran.
Vo poleto "den vo nedelata" denovite gi ozna~ivme so broevi 1-7.
Rezultatite {to gi dobivme vo ova pole pokaàa deka najgolemiot
del od svadbenite ciklusi se odràni vo denovite od vikendot: sabota - 22
svadbi, a duri za polovina pomalku vo nedela - 11 svadbi. Ova odrùvawe na
svadbenite ciklusi vo denovite od vikendot, poto~no sabota i nedela
pretstavuva karakteristika na makedonskata svadbena tradicija. Me|utoa,
interesna e edna nova pojava kaj sovremenite svadbeni ciklusi koja e
93
naj~esto uslovena od nemo`nosta da se rezervira veselba vo restoran vo

tekot na vikendot poradi prezafatenost na eden ili pogolem broj odredeni
restorani. Poradi toa nivnoto odrùvawe se rezervira vo nedelnite
denovi, naj~esto petok kako blizok den do vikendot, ili poretko sreda so
obrazloènie deka se raboti za "sreda - sre}en den".
Tabela br.2:
Distribucija na rezultati od poleto den vo nedelata
broj na
Den vo nedelata svadbi
6 22
7 11
5 2
3 1
nepoznat 1
vkupno: 37
Vo poleto "vreme (~as) vo denot" pri vnesuvaweto upotrebivme

vremenski intervali od 60 minuti, a glaven orientir ni be{e poleto za
"glavni obi~ai". Ottamu i generalnata podelba na vremenskite etapi spored
rasporedot na obi~aite.
Tabela br.3:
Distribucija na rezultati od poleto vreme
Vreme (~as) vo
obi~aj
denot
20:00 1
12:00 2
16:00 3
17:00 4
19:00 5
20:00 6
Preciziraweto na vremenskite odrednici za site fazi od

sovremenite svadbeni obi~ai pretstavuva novina vo odnos na
tradicionalnite svadbeni obi~ai. Vo tradicionalniot svadben ciklus ne
postoi precizno odreduvawe na fazite vo ~asovi ednostavno poradi toa {to
94
vremeto ne bilo mereno spored ~asovnik, tuku tradicionalno vo vremenski

zoni, na primer: nautro, pretpladne, popladne, nave~er.
Vo poliwata za osnovnite podatoci (ime, mesto i godina na ra|awe)
na mladoènecot i nevestata se pojavija slednite rezultati:
- so celosno ime i prezime se pojavuvaat 30 mladoènci i 31 nevesta,
- samo so ime se vneseni 7 mladoènci i 6 nevesti,
- za 23 mladoènci i 23 nevesti dobivme podatoci za godinata na
ra|awe,
- za 14 mladoènci i 14 nevesti nemame podatoci za godinata na ra|awe.
Od ova se gleda deka otsustvuvaat celosnite podatoci za del od
mladoèncite. Ovoj problem se javi kaj snimeniot materijal koj ne go
dobivme direktno od mladoèncite tuku preku posrednici.
1.1.2. Odreduvawe na primerokot
Ve}e spomenavme deka predmetot na na{eto istraùvawe sodrì

populacija koja spored svojot obem i promenlivost nalaga{e formirawe na
primerok.
Taka, na primer, spored podatocite od soop{tenieto na Dràvniot
zavod za statistika na Republika Makedonija ("Dràven zavod za
statistika" 2008), brojot na sklu~eni brakovi vo 2007 godina iznesuva 15490.
Slednata tabela br.4 go dava prikazot za 2006 i 2007 godina po meseci.
Sporedbata me|u brojot na sklu~eni brakovi vo 2006 i 2007 godina
poso~uva za pribli`no ist broj na sklu~eni brakovi. Toj se potvrduva i koga
se razgleduva mese~nata raspredelba na brojot na sklu~eni brakovi.
So ogled na identi~nosta na svadbenite obi~ai na regionalno nivo,
pri odredbata na na{iot primerok, po~etna to~ka ni be{e regionalnata
podelba. Sledniot princip spored koj go odredivme primerokot be{e
tradicionalnata podelba na gradska i selska sredina (urbana i ruralna). Na
krajot vklu~ivme i niza dopolnitelni faktori: geografskata mestopolo`ba
(nizinska, planinska), povrzanosta selo-grad i lokalnata razvienost.
95
Tabela br.4:
Prikaz na sklu~eni brakovi vo 2006 i 2007 godina
Na ovoj na~in be{e dobiena finalnata odredba na primerokot koja,

spored rezultatite od distribucijata na poleto mesto na odrùvawe,
izgleda vaka:
Tabela br.5:
Distribucija na rezultati od poleto mesto na odrùvawe
Mesto na odrùvawe broj na Mesto na odrùvawe broj na

svadbi svadbi
gradovi sela (op{tini)
Skopje 13 s.Gorno Lisi~e, Skopsko 2
Veles 1 s.Pripor, Skopsko 1
Bitola 1 s.Petrovec, Skopsko 1
Prilep 1 s.Dra~evo, Skopsko 1
Kumanovo 1 s.Usje, Skopsko 1
Kriva Palanka 1 s.Vev~ani, Stru{ko 1
Makedonski Brod 1 s.Le{ok, Tetovsko 1
Ohrid 1 s.Stojakovo, Gevgelisko 1
Struga 1 s.Oraovica, Radovi{ko 1
Gostivar 1 s.Orizari, Ko~ansko 1
Tetovo 1 s.Budinarci, Berovsko 1
[tip 1 s.Podare{, Radovi{ko 1
vkupno: 24 vkupno: 13
96
Prethodnata distribucija jasno se uo~uva i na geografskata karta

na Republika Makedonija na koja se istaknati site mesta od koi se zemeni
primeri za obrabotka (vidi prilog br.5).
Va`na odrednica vo formiraweto na na{iot primerok be{e i
godinata vo koja e odràna svadbata, zaradi osnovnata definicija na temata
na trudot. Rezultatite od poleto "godina/datum" pokaùvaat deka
najgolemiot broj sobrani primeri od svadbi se odràni vo 2006 godina. Toa
se gleda od slednata tabela.
Tabela br.6:
Distribucija na rezultati od poleto godina
broj na
godina svadbi
2001 1
2002 1
2003 4
2004 2
2005 4
2006 17
2007 8
vkupno: 37
1.1.3. Sobirawe na podatocite
Edna od bitnite novini {to go karakteriziraat terenskoto

istraùvawe vo sovremenata etnomuzikologija e sé pogolemoto koristewe
na digitalnoto video. Ako do pred dve decenii video zapisite bea praveni
od istraùva~ite na teren, so komercijalizacijata na digitalnite kameri za
doma{na upotreba e sozdaden ogromen dokumentaren materijal so vakvi
video sodrìni.
Zatoa i nie pri sobiraweto na podatocite podednakvo gi
koristevme i dvata na~ina (izvori) za video materijali:
- snimawe na nastanot
- prezemawe na snimeni svadbi
97
Snimivme 2 svadbi, a drugite 40 gi prezedovme. Snimaweto go

izvr{ivme na digitalen kamkorder so mini DV kaseti. Prezemenite snimki
od svadbi, kako {to ve}e prikaàvme, se snimeni na VHS kaseti i DVD.
Sepak, pri sobiraweto na podatocite se soo~ivme so pove}e
problemi. Iako re~isi ne postoi sovremena svadba za koja ne postoi
opseèn video materijal, negovite sopstvenici (u~esnicite vo svadbata)
nerado go otstapuvaat za istraùva~ki potrebi. Sledniot seriozen problem
se javuva pri vnesuvaweto na sekundarnite podatocite, bidej}i tie za vaka
prezemeniot materijal ~esto se nekompletni ili celosno otsustvuvaat,
posebno koga se raboti za izveduva~ite na muzikata i izvedeniot repertoar.
Del od podatocite za repertoarot na odredeni svadbeni ciklusi
postojat vo ZAMP (Zdruènie za za{tita na avtorski muzi~ki prava) na
Republika Makedonija, kade {to spored postojnata zakonska regulativa se
evidentiraat podatocite za izvedenite dela i na ovie muzi~ki nastani.
Spored pravilikot na ZAMP objaven vo slu`ben vesnik ("Slu`ben
vesnik" 2007) "...organizatorot na kulturno-umetni~ki i zabavni priredbi,
kako i drugite korisnici na avtorskite dela se dol`ni vo rok od najmalku
15 dena pred denot na javnoto izveduvawe, odnosno javno soop{tuvawe na
avtorskoto delo da go izvestat soodvetnoto Zdruènie i da dobijat dozvola
za soodvetnoto koristewe, a vo rok od 15 dena od denot na izveduvaweto,
odnosno javnoto soop{tuvawe, na Zdruènieto da mu dostavat pregled na
site izvedeni, odnosno javno soop{teni dela so podatoci za koristenoto
delo, vremeto, mestoto i na~inot na koristeweto i da uplatat iznos,
soglasno so tarifata na zdruènieto..." ("Slu`ben vesnik" 2007:18)
So pravilnikot na ZAMP se regulira i tarifata za nadomestocite
na organizatorite na svadbenite proslavi koi spa|aat pod kategorijata
tarifen broj 3.
Sepak, podatocite od digitalniot katalog na ZAMP za nas bea
nedostapni poradi toa {to tie od strana na Zdruènieto se tretiraat kako
slu`bena tajna.
98
Od druga strana, vnesuvaweto na izvedenite dela vo obrazecot od

ZAMP go vr{at samite izveduva~i po odrùvaweto na svadbata. Poradi toa
{to vo obrascite ima ograni~en prostor za naveduvawe na celokupniot
izveden repertoar na svadbata, doa|a do otstapuvawe od realnata sostojba na
izvedenite dela.
Bidej}i najgolemiot del od izveduva~ite se istovremeno i avtori na
etnopop pesni i ora, moè da se o~ekuva popolnetite obrasci vo najgolema
mera ili ponekoga{ vo celost da sodràt isklu~ivo sopstveni avtorski
tvorbi.
Zatoa duri i ako ni bea dostapni ovie obrasci }e be{e potrebna
dopolnitelna proverka i sporedba so snimeniot materijal koja bi go
uslo`nila procesot na vnesuvawe i obrabotka.
1.2. Prikaz i komentar na rezultatite od istraùvaniot primerok
Ovoj del od trudot }e sodrì dve celini. Vo prvata }e prikaème

del od op{tata distribucija na rezultatite od istraùvaweto, a vo vtorata
del od mo`nite krostabulacii spored fazite na obi~ajot.
1.2.1. Op{ta distribucija na rezultatite od bazata na podatoci
Del od distribuciite na rezultatite od na{eto istraùvawe ve}e

bea prikaàni pri obrabotkata na problemite za odreduvaweto na
primerokot i sobiraweto na podatocite.
Pokraj ovie poliwa, vo ovoj del od trudot }e bide izostaveno
prikaùvaweto na op{tite distribucii i na nekoi drugi poliwa (kako na
primer, jazi~en incipit, instrumentalen solist, vokalna grupa), odnosno }e
se osvrneme samo na onie {to se od posebno zna~ewe i indikativnost za
finalnite zaklu~oci za istraùvaniot fenomen.
99
1.2.1.1. Reden broj
Spored redniot broj proizleguvaat 3058 muzi~ki edinici, odnosno

muzi~ki primeri od terenskoto istraùvawe od 37 svadbeni ciklusi.
1.2.1.2. Traewe
Preku poleto traewe dobivme uvid vo pove}e komponenti na

istraùvaniot primerok:
- vkupniot zbir iznesuva 138 ~asa 57 minuti i 53 sekundi,
- opsegot e od 16 sekundi (najmala vrednost) do 1800 sekundi, odnosno 30
minuti (najgolema vrednost),
- srednata vrednost iznesuva 165 sekundi, odnosno 2 minuti i 35
sekundi,
- standardnata devijacija iznesuva 92 sekundi,
Vkupnoto traewe na edinicite pokaùva deka vo na{iot digitalen
katalog dobivme dovolen muzi~ki materijal koj moè natamu da se
obrabotuva i da bide referenten za istraùvanata populacija.
Sledniot podatok koj proizleguva od opsegot na edinicite (od 16
sekundi do 30 minuti) proizleguva od karakteristikite na upotrebata na
muzikata vo svadbeniot ciklus, no i od karakteristikite na snimaweto i
editiraweto.
Najmalata vrednost od 16 sekundi, {to ja zabeleàvme kaj primerite
so reden broj 247 "Besame mucho (instrumental)", reden broj 666
instrumentalen xingl za svadbenata torta, reden broj 2480 "@irovnico
pusta ostanala" i reden broj 2506 "îfte ~ifte pajtonlari" se samo
najkratkite 4 primeri od vkupno 77 muzi~ki edinici snimeni so
vremetraewe do 30 sekundi, odnosno vkupno 322 muzi~ki edinici snimeni so
vremetraewe do 1 minuta. Kako {to ve}e istaknavme, ova se dolì na dve
pri~ini.
100
Prvata e fakti~koto kratko traewe na muzi~kata edinica. Takov e

primerot 666 koj e instrumentalen xingl za svadbenata torta. Negovata
dolìna e diktirana od funkcijata na muzi~kata edinica da ozna~i ili da
najavi odredena slu~ka od svadbenata veselba. Vo ovoj slu~aj, restoranskiot
personal vo dogovoreno vreme od svadbenata proslava ja prinesuva
svadbenata torta do sve~enata masa na mladoèncite i tie ja se~at pred
prisutnite gosti.
Vtorata pri~ina se odnesuva na editiraweto i montiraweto na
snimeniot materijal od strana na foto-video studijata koi se angaìrani da
go snimaat svadbeniot ciklus. Imeno, snimatelite koi se javuvaat vo uloga
na reìseri na snimkite od svadbite ~esto gi kratat snimenite muzi~ki
edinici za da go smestat celiot snimen materijal na 3 do 4 DVD so
vremetraewe od 3-5 ~asa. Poradi toa se pojavuvaat muzi~ki edinici (kako
primerite 247 "Besame mucho (instrumental)", 2480 "@irovnico pusta
ostanala" i 2506 "îfte ~ifte pajtonlari" i pogolem broj drugi) koi od
strana na snimatelite i montaèrite na video materijalite se mnogu ~esto
proizvolno skrateni bez da se vnimava na muzi~kite celini.
Za sporedba primerot 2480 "@irovnico pusta ostanala" snimen vo
celost na druga svadbena proslava (reden broj 1273) ima traewe od 7 minuti i
8 sekundi, {to pretstavuva prodolèna forma na istata pesna.
Bi dodale i toa deka naidovme na golem broj primeri na koi im be{e
skraten po~etniot del, pa vo takvite slu~ai na{eto li~no iskustvo ni
pomogna vo prepoznavaweto na muzi~kata edinica.
Isto taka treba da se ima predvid deka nie gi vnesuvavme muzi~kite
edinici poedine~no bez ogled na nivnata mnogu ~esta povrzanost vo
spletovi.
Od druga strana vo primerokot sretnavme i podolgi celosno
snimeni muzi~ki edinici. Od niv najizrazen e primerot pod reden broj 1116,
solo nastap na dve tarabuki vo pridru`ba na ritam ma{ina od svadbeniot
ciklus od gradot [tip. Vo nego, kon krajot od ~etvrtata faza - svadbenata
veselba vo restoran gostite gi zabavuvaat dvajca instrumentalisti na
101
tarabuki. Nivnata izvedba vo "arapski stil" e snimena vo celost vo

vremetraewe od 30 minuti. Ovaa muzi~ka edinica pretstavuva primer na
ekstremno dolgo vremetraewe so ogled na faktot {to vtorata najdolga
muzi~ka edinica so reden broj 1339 pretstavuva splet od instrumentali i
trae 16 minuti i 21 sekunda.
Najdolgata poedine~na muzi~ka edinica e primerot so reden broj
1774 "Vo nedela svadba mi e" od svadba od okolinata na Skopje koja ima
pro{irena forma i trae 8 minuti i 30 sekundi.
Srednata vrednost od 2 minuti i 35 sekundi ne ja odrazuva
vistinskata sostojba na vremetraeweto na muzi~kite edinici. Taa e pove}e
odraz na pogolemiot broj skrateni muzi~ki edinici, otkolku na realnata
sredna vrednost koja bi se dobila koga site muzi~ki edinici bi bile
snimeni vo celost.
Vakvata distribucija pokaà pozitivna naklonetost imaj}i go
predvid opsegot koj vo osnova pokaùva ekstremni vrednosti (16 - 1800
sekundi). Sepak poradi faktot deka primerokot go so~inuvaat golem broj
edinici (3058) distribucijata se pribliùva kon normalnata distribucija,
posebno koga }e ja imame predvid vrednosta na standardnata devijacija (92
sekundi).
1.2.1.3. Podatoci za originalnata snimka
Od poliwata so podatocite za originalnata snimka }e go prikaème

i }e go komentirame poleto producent. Ova pole be{e zna~ajno za
istraùvaweto, bidej}i moè da ima vlijanie vrz kontaminacijata na
izvorniot materijal. Ova na odreden na~in ve}e i go komentiravme vo vrska
so traeweto na edinicite, odnosno problemot na editiraweto.
Vo poleto producent se pojavija 27 foto studija i poedinci koi go
snimile i go obrabotile audiovizuelniot materijal. Za 4 snimki ne bea
navedeni podatocite za producentot.
102
Tabela br.7:
Distribucija na rezultati od poleto producent
broj na
Producent svadbi
Foto studio "5" 3

Foto studio "Di~o" 2
Foto studio "@ile" 2
Foto "Reks" 2
Aleksandar Dimitrijevski 2
"Digital Image Foto " 1
"Zaga" production 1
Foto studio "Foto Luna" 1
Foto Video "Sa{e-Fle{" 1
Foto "Prima" 1
Foto "Sneàna" 1
Foto "Tome" 1
Foto studio "Fotomak" 1
Foto studio "Jace" 1
foto studio "Jon" 1
Foto studio "Kristal" 1
foto studio "Maestro" 1
Foto Video "Belka" 1
Foto video "Bokles" 1
Foto video "Golaba" 1
Foto video "Koki" 1
Foto video "Premier" 1
Foto video "Sazan" 1
Foto video studio "Deni" 1
Foto-video "Lik 1,2" 1
Blagoj Mucunski 1
Nikola Puleski 1
nepoznat 4
vkupno: 37
Od druga strana, video snimkite od svadbite ostanuvaat biten
materijal za diseminacija na repertoarot. Preku niv se formira odreden
muzi~ki vkus.
Od ona {to moèvme da go zabeleìme pri terenskite istraùvawa
uvidovme deka snimatelite preku svoeto iskustvo go "reìraat" snimaweto
na svadbeniot ciklus spored sopstveni normi. Tie na nekoj na~in
pretstavuvaat supstitut za ulogata na postarite ~lenovi na semejstvoto koi
vo tradicionalnata forma na svadbeniot ciklus go imale glavniot zbor vo
ureduvaweto na redosledot na obi~aite od svadbata (pove}e za ulogata na
postarite ~lenovi na semejstvoto vidi Risteski 1985).
103
Isto taka, se zabeleùva deka snimkite na sovremenite svadbi

stanuvaat svoevidno kli{e. Site snimki se editiraat i se montiraat na
sli~en na~in bez razlika na studioto ili poedinecot koj e zadolèn za
snimaweto, pa ottamu proizleguva deka snimatelite go diktiraat
redosledot i na~inot na izveduvawe na obi~aite soobrazno na nivnite
normi: video materijal vo vremetrawe od 3-5~asa, presnimen na 3 ili 4 DVD
diskovi od digitalnite kameri so mini DV format.
Preku snimkite se gradi obrazecot kako treba da izgledaat svadbite
vo muzi~ka smisla.
Interesno e i toa {to vo ponovo vreme sé pove}e se pojavuvaat
internet sajtovi koi se odnesuvaat na sozdavaweto na vakvite montirani i
editirani video zapisi.
Takov primer e i sajtot www.mediacollege.com koj dava upatstva za
na~inot na snimawe na sovremenite svadbi, no i za drugite segmenti od
svadbenata veselba kako {to e izborot na muzikata (vidi prilog 3).
Vakvite sajtovi se dobar pokazatel za mo`nosta za brzo steknuvawe
osnovni poznavawa za na~inite na video snimawe. Tie moàt da bidat i
motivacija za profesionalno zanimavawe so video snimawe i produkcija.
Od druga strana, snimatelite od foto-video studijata koi se
zanimavaat so snimawe na sovremeni svadbi nemaat formalno obrazovanie
za vakva produkcija. Zatoa nivnata rabota ~esto e izvedena intuitivno vo
zavisnost od li~noto ~uvstvo i estetski vrednosti na snimatelot.
Snimatelite se voedno i montaèri taka {to sozdavaweto na
navedenite kli{ea od snimki na svadbeni ciklusi se rezultat od
poednostavuvaweto na procesot na obrabotka na snimenite video materijali
i od obrazecot za izgledot na snimkata od svadbata.
1.2.1.4. Podatoci za muzi~kite edinici
Od poliwata so podatocite za muzi~kite edinici }e gi prikaème i

}e gi komentirame poliwata za naslov, jazik, ànr, podatoci za avtorstvo
104
na muzika, podatoci za avtorstvo na tekst, podatoci za izveduva~ite,

struktura, instrumentalna grupa i vokalno-instrumentalna grupa.
Ovie podatoci se klu~ni za odrednicite na muzi~kiot repertoar,
koj, kako {to kaàvme, e vo centarot na na{iot teoriski interes.
1.2.1.4.1. Naslov
Vo ova pole konstatiravme deka od 3058 izvedbi na dela 2847 dela

imaat poznati naslovi i tie bea vneseni vo poleto naslov na
avtorot/izveduva~ot. 211-te dela za ~ii naslovi ne moèvme da najdeme
podatoci, gi vnesuvavme vo poleto "naslov na sobira~ot". Tie bea
nasloveni so op{ti imiwa spored ànrovskata pripadnost kako oro,
instrumental, instrumentalen xingl, ili bea poso~eni opisno kako
obredna svadbena pesna, muzika od filmot "Zona Zamfirova" i sl.
Soodvetno vo kategorijata naslov na avtorot/izveduva~ot bea
vnesuvani naslovite koi ni bea poznati od na{eto li~no iskustvo i uvid vo
repertoarot. Razlikata me|u ovaa kategorija i kategorijata naslov na
sobira~ot proizleze isklu~ivo od nemo`nosta precizno da se
identificira materijalot i zatoa gi upotrebivme spomenatite generi~ki
termini.
Tabela br.8:
Distribucija na rezultati od poleto naslov
broj na
izvedbi
naslov na avtorot/izveduva~ot 2847

naslov na sobira~ot 211
vkupno: 3058
O~ekuvano vo ova pole imavme povtoruvawa na naslovi. Uvidot

pokaà deka stanuva zbor za 657 naslovi. Najzastapenite od niv, odnosno
onie {to se pojavuvaat najmalku 20 pati }e gi prikaème na slednata tabela,
a tabelata so celosnata zastapenost e vo prilogot.
105
Tabela br.9:
Distribucija na rezultati od poleto naslov na avtorot/izveduva~ot
broj na
Naslov izvedbi
Oro 149
[tipski ~o~ek 91
Svadba makedonska 58
Stani mome 55
Otvori mi belo Len~e 52
Ti donesov mlada nevesta 50
ô~ek 48
Svadba golema 48
Ergen odev majko 46
Doma}ine dobri gosti ti dojdoa 40
Svadben mar{ 40
Dosta vreme ergen odev 38
Ej more kume zlaten 38
Svirete mi svira~i 38
Dada Sali 35
Pajdu{ka 32
Vrana kowa javam jas 31
Zete mili zete 31
Pavle mi pie 30
Emina 28
Gajda oro 28
Ah mori babo 27
êtiri meseci svadba se sprema 27
Pravoto oro (]upurlika) 27
Fato mori du{manke 25
Il~ovice mlada nevesto 25
Nevestinsko oro 25
Sviri majstore 25
Aj da be{e strela pesnava 24
Uì~ko kolo 24
Eleno mome oro 22
Marie mlada nevesto 22
Site devoj~iwa 20
Najzastapeniot naslov Oro so 149 muzi~ki edinici spa|a vo onie
naslovi koi nie samite gi imenuvavme. Pri~inata za vakviot generi~ki
naslov leì vo nemo`nosta za precizno odreduvawe na nivnata pripadnost
kon odreden naslov. êsto izveduva~ite ja kreiraat sodrìnata na ovie
muzi~ki edinici spored nivnata orovodna funkcionalnost na samoto mesto.
Na toj na~in tie sodràt me{anica od tradicionalni muzi~ki motivi i
delovi od poznati narodni ora povrzani so delovi od razli~ni etnopop ora
od poznat ili nepoznat avtor.
106
Vtor po zastapenost e naslovot [tipski ~o~ek so 91 izvedba na

muzi~kata edinica. Golemata zastapenost na ovoj naslov se dolì na
negovata upotreba kako muzika vo vtorata faza od svadbeniot ciklus (pri
pre~ekuvawe na gostite ili pri vleguvawe ili izleguvawe od domot i na
mladoènecot i na nevestata) i kako pridru`na muzika za dvièwe vo
otvoren prostor (na primer, vo tretata i ~etvrtata faza pri doa|awe vo
op{tinskata ustanova za registracija ili pri doa|awe vo crkovniot dvor za
ven~avaweto vo crkva). Golemata prifatenost i prepoznatlivost na ovaa
muzi~ka edinica e rezultat na nejzinata ritmi~nost i melodiskata linija
koja asocira na veselba i spored sekojdnevniot àrgon "pravi {timung",
odnosno dobro raspoloènie kaj u~esnicite vo veselbata.
Noten primer br.13:
Naslovot "Svadba makedonska" e zastapen so 58 izvedbi {to go

pravi najzastapena makedonska etnopop pesna. Podetalen opis na ovaa
muzi~ka edinica, sozdadena od Stevo Teodosievski, }e dademe vo delot za
avtor na muzika, bidej}i ovoj avtor tokmu poradi nea e najzastapen vo
sovremenite svadbeni ciklusi.
Narodnata pesna "Stani mome" e zastapena so 55 izvedbi. Igriviot
karakter i poletna metro-ritmi~ka struktura na ovaa pesna kako i
qubovnata sodrìna na tekstot, se zaslu`ni za nejzinata golema upotreba na
svadbenite veselbi, no i pri site drugi veselbi od sli~en karakter.
107
Noten primer br.14:
Deka narodnite pesni si imaat ustanovena uloga vo izveduva~kata

praktika vo sovremenite svadbeni ciklusi pokaùva i pesnata "Otvori mi
belo Len~e" preku 52 izvedbi.
Noten primer br.15:
108
Ovoj primer pokaùva deka edna od najizveduvanite narodni

makedonski pesni so qubovna sodrìna moè da dobie konotacija na
svadbena pesna. Toa se slu~uva vo prvata faza od svadbeniot ciklus odeweto
po nevestata koga ovaa pesna mnogu ~esto se izveduva pri vleguvaweto na
svatovite vo domot na nevestata poradi asociraweto na prvite stihovi na
tekstot na èlbata na mladoènecot da vleze kaj nevestata: "Otvori mi
belo Len~e vratata, aman portata...".
Sledniot naslov zastapen so 50 izvedbi e pesnata "Ti donesov mlada
nevesta" na Risto Krapovski. Poradi nejzinata tekstualna sodrìna
izvedbata na ovaa pesna vo tekot na svadbeniot ciklus e sekoga{ posvetena
na idnata svekrva. So toa ovaa etnopop pesna ja dobiva funkcionalnosta na
svadbenite pesni so namena i re~isi bez isklu~ok se izveduva na
sovremenite svadbeni ciklusi vo site regioni na Republika Makedonija.
Noten primer br.16:
1.2.1.4.2. Jazik
Vo poleto jazik zabeleàvme upotreba na 13 jazici na koi se

izveduvaat pesnite od sovremenite makedonski svadbeni obi~ai.
109
Tabela br.10:
Distribucija na rezultati od poleto jazik
broj na
Jazik pesni
Makedonski 1435
Srpski 459
Angliski 43
Romski 33
Hrvatski 32
Gr~ki 21
Bosanski 10
[panski 7
Turski 6
Makedonski/Srpski 3
Vla{ki 2
Makedonski/Romski 2
Romski/Srpski 2
Ruski 2
Slovene~ki 1
Italijanski 1
[panski/Angliski 1
vkupno: 2060
O~igledno e deka upotrebata na makedonskiot jazik e najzastapena.

Pokraj makedonskiot jazik, se zabeleùva i upotreba na 12 drugi jazici od
koi najzastapen e srpskiot jazik. Toa verojatno se dolì na faktot {to
poradi svojata obemna produkcija i steknata popularnost, srpskata etnopop
muzika izvr{ila i sé u{te vr{i silno vlijanie vrz etnopop muzikata vo
balkanski ramki, vklu~itelno i na na{ite prostori.
Pri upotrebata na jazicite se slu~uva i povrzuvawe na dva srodni
ili, pak, sosema razli~ni jazici. Taka, na primer, zabeleàvme pesni vo koi
redosledno se pee i na makedonski i na romski jazik.Takov e primerot (reden
broj 35 i 2655) na pesnata "Mangava tut" na Esma Rexepova vo koja refrenot
se pee dvapati, prvo na romski, a potoa na makedonski:
"Mangava tut, mangava tut,
Kamerav tuke, mangava tut,
Te sakam jas, te sakam jas,
Umiram za tebe, veruvaj mi"
110
Noten primer br.17:
1.2.1.4.3. @anr
Podatocite za ànrot na muzi~kite edinici gi organiziravme vo 11

kategorii:
Tabela br.11:
Distribucija na rezultati od poleto ànr
@anr broj na
izvedbi
makedonska narodna muzika 1332

makedonska etnopop muzika 850
balkanska etnopop muzika 312
balkanska narodna muzika 285
balkanska zabavna muzika 79
klasi~na muzika 70
(svetska) zabavna muzika 68
evergrin muzika 30
makedonska zabavna muzika 18
filmska muzika 7
"world music" 7
vkupno: 3058
111
Faktot {to pove}e od 70% od repertoarot ànrovski pripa|a na

makedonskata narodna muzika jasno govori za aktivnata za~uvanost na
tradicionalnata muzika vo sovremenoto ìveewe. Zastapenosta na
makedonskata etnopop muzika so 850 muzi~ki edinici nasproti balkanskata
etnopop muzika (vo najgolema mera od prostorot na porane{nite
jugoslovenski republiki, a najmnogu od Srbija), zastapena so 312 muzi~ki
edinici, govori za toa deka, i pokraj faktot {to vo sovremenoto ìveewe
sekojdnevno sme opkruèni so silen napliv na balkanska etnopop muzika
koja si ima svoi slu{ateli vo Republika Makedonija, sepak koga stanuva
zbor za muzikata koja se izveduva na sovremenite svadbeni ciklusi izrazena
prednost ima makedonskata nacionalna muzika.
Od druga strana, izrazenata zastapenost na makedonskata narodna i
etnopop muzika na sovremenite svadbeni ciklusi se dolì i na faktot {to
vo vtorata, tretata i ~etvrtata faza od sovremeniot makedonski ciklus
(odeweto po nevesta, registracijata vo mati~no i ven~avaweto vo crkva)
koi vo sfa}aweto na narodot imaat odraz na spoj so tradicionalniot
svadben ciklus, re~isi i ne se izveduva drug ànr osven pesni i ora od
makedonskata narodna i etnopop muzika. Nasproti ova, vo pettata faza
veselbata vo restoran/doma se upotrebuvaat site 11 kategorii navedeni vo
tabelata so {to se formira finalnata zastapenost i soodnos na ovie ànri.
1.2.1.4.4. Podatoci za avtorstvoto na muzikata
Podatocite za avtorstvoto na muzikata gi vnesuvavme vo tri

poliwa: kolektiven avtor, poznat avtor i nepoznat avtor.
Vo poleto kolektiven avtor se pojavija 1534 muzi~ki edinici {to e
vo soodnos so prethodno citiranite rezultati za ànrovskata struktura.
Vo poleto poznat avtor na muzika se pojavuvaat imiwata na 37
avtori na muzika.
Kako {to se gleda i od tabelata, najzastapen avtor e Stevo
Teodosievski so 72 muzi~ki edinici.
112
Tabela br.12:
Distribucija na rezultati od poleto poznat avtor na muzika
broj na
Avtor na muzika izvedbi
Stevo Teodosievski 72
Ferus Mustafov 70
Risto Krapovski 50
Nikola Mitrovi} 48
Feliks Mendelson 40
Dragan Dautovski 38
Jon~e Hristovski 37
Ilija Ampevski 25
Mile Barbarovski 24
Ko~o Petrovski 16
Johan [traus 11
Milan Zavkov 9
Dimitar Masevski 5
Hilmi Bilbil 4
Miodrag Boìnovski 4
Stojan Trajkovski 4
Tale Ognenovski 4
Abaz Canevski 3
Agu{evi 3
Grigor Koprov 3
Orce Stefkovski 3
Slave Dimitrov 3
Todor Zavkov 3
Aleksandar Dimitrijevski 2
Esma Rexepova 2
Lajonel Ri~i 2
Sertab Erener 2
[aban Bajramovi} 2
Erik Klepton 1
Frawo Valenti~ 1
Ibro Lolov 1
Xon Lenon 1
Qup~o Trajkovski-Fis 1
Luis 1
Orce Lazarov 1
Ruslana 1
Stevan Hristovski 1
Van~o Tarabunov 1
@eqko Joksimovi} 1
Stevo Teodosievski e eden od doajenite i pionerite vo izvedbata i

sozdavaweto na makedonskata etnopop muzika. Pri~inata za najgolemata
zastapenost na Stevo Teodosievski leì vo negovata avtorska pesna "Svadba
makedonska" koja e sozdadena pred pove}e od ~etiri decenii i ve}e ima
113
dobieno dimenzija na takanare~ena obnarodena pesna (pove}e za delata na

Teodosievski i kontekstot na obnarodeni pesni vidi Dimitrijevski 2008).
Noten primer br.18:
Popularnosta na romskiot muzi~ar Ferus Mustafov se dolì

osobeno na negovite instrumentalni dela od romsko i orientalno poteklo
koi poradi svojata podatlivost za izvedba i analogija na igrivost i dobro
raspoloènie stanaa neodvojliv del od sovremenite makedonski svadbeni
ciklusi. Tokmu poradi toa Ferus Mustafov go zazema vtoroto mesto po
brojnost na svoite izvedeni dela. Ovaa brojnost osobeno se dolì na
negovite ~o~eci, a osobeno poradi zastapenosta na ~o~ekot nasloven "Dada
Sali" koj e najmnogu zastapen od site dela na Ferus Mustafov.
Noten primer br.19:
114
Tret po zastapenost so 50 izvedbi e Risto Krapovski, avtorot na

pesnata "Ti donesov mlada nevesta" za koja ve}e stana zbor pri opisot na
rezultatite od poleto naslov.
Sledniot avtor spored rangot na zastapenost e Nikola Mitrovi} so
48 izvedbi na muzi~kata edinica "Svadba golema". Ovoj avtor isto kako i
prethodniot, svojata zastapenost ja dolì edinstveno na popularnosta na
edna pesna. Ovaa pesna, iako nema posebna namena za odredena li~nost ili
dejstvie pri izvedbata na svadbeniot ciklus, sepak, poradi svojata
tekstualna tematika i melodiska bliskost do folklornite motivi, e
osobeno popularna i redovno zastapena na repertoarot na svadbenite
veselbi.
Osobeno interesna e golemata zastapenost na Feliks Mendelson so
40 izvedbi isklu~ivo na edno negovo delo "Svadbeniot mar{". Zastapenosta
na ovoj avtor e rezultat na tendencijata kaj sovremenite gradski svadbeni
ciklusi, koi se stremat da bidat izvedeni po modelot na svetskite svadbi.
Izvedbata na izvadoci od Svadbeniot mar{ na Feliks Mendelson naj~esto
postavena vo po~etokot na pettata faza pri vleguvaweto na mladoèncite
vo restoranot, pretstavuva svoevidno kopirawe na ona {to e prethodno
videno na televizija ili, pak, na internet.
Zastapenosta na Dragan Dautovski so 38 izvedbi se dolì, isto kako
i kaj Risto Krapovski i Nikola Mitrovi}, na popularizacijata na edna
pesna, vo ovoj slu~aj pesnata vo narodot poznata spored refrenot kako "Ej
more kume zlaten" ili kako {to e oficijalno naslovena "ûj gi kume
svira~ite". Ovaa pesna, koja kako {to se gleda i od naslovot e nameneta na
kumot na svadbata, se izveduva vo vtorata faza od svadbeniot ciklus pri
pre~ekot na kumot vo domot na mladoènecot, ili pri poveduvaweto na
prvoto oro na kumot vo pettata faza pri svadbenata veselba vo restoran.
Interesno kaj ovaa pesna e toa {to, pokraj nejzinata popularnost kaj
narodot, taa e osobeno popularna i me|u muzi~arite koi izveduvaat svadbeni
veselbi, najmnogu poradi nejziniot refren koj treba da go pottikne kumot vo
115
tekot na izvedbata na pesnata da gi daruva so pari, odnosno da im dade

bak{i{.
Noten primer br.20:
Jon~e Hristovski, koj, isto kako Stevo Teodosievski e eden od

doajenite na makedonskata etnopop muzika i eden od pionerite na nejzinoto
sozdavawe i popularizacija, e zastapen kako avtor so 37 izvedbi na ~etiri
negovi najpoznati pesni: "Aj zasvirete mi ~algii", "Makedonsko devoj~e",
"Oj Vardare Makedonski" i "Ako umram 'il zaginam".
Noten primer br. 21:
116
Klarinetistot i saksofonist Ilija Ampevski e primer na

instrumentalist koj preku prakti~noto iskustvo na svadbeni veselbi i
proslavi po razni povodi doa|a do soznanie za toa kako se sozdava
"upotrebliv model" na instrumentalni dela od tipot na etnopop ora. Toj ja
steknuva popularnosta u{te so prvite audio snimki na negovi etnopop ora i
~o~eci vo vtorata polovina na 1990-tite godini, osobeno preku negovoto
"Ampevo oro" so koe preku 25 izvedbi e zastapen kako avtor vo na{ata baza
na podatoci.
Poznatiot avtor na makedonski etnopop pesni Mile Barbarovski e
zastapen 24 pati so izvedbata na pesnata "Aj da be{e strela pesnava" koja
iako pretstavuva pesna od repertoarot koj e bez posebna namena na
svadbenata veselba, poradi svojata qubovna sodrìna pokraj redovnata
izvedba na svadbenite veselbi e isto taka mnogu ~esto izveduvana i na
drugite veselbi po razni povodi.
Noten primer br.22:
Vo poleto nepoznat avtor na muzika kade {to se pojavija 399

muzi~ki edinici gi zabeleùvavme onie muzi~ki edinici {to se naj~esto od
117
stransko poteklo, pa zatoa ne bevme vo mo`nost da go identificirame

avtorot na muzikata.
1.2.1.4.5. Podatoci za avtorstvo na tekstot
I podatocite za tekstot gi vnesuvavme na ist na~in kako i

podatocite za muzikata. I niv gi grupiravme vo tri poliwa: kolektiven
avtor, poznat avtor i nepoznat avtor. Povtorno i ovde }e gi prezentirame
samo podatocite za poznat avtor.
Vo na{ata baza na podatoci se pojavija imiwata na 25 poznati
avtori na tekst.
Tabela br.13:
Distribucija na rezultati od poleto poznat avtor na tekst
broj na
Avtor na tekst izvedbi
Stevo Teodosievski 59
Ivan Krapov 50
Radica Mitrovi} 48
Tomislav Aleksov 38
Jon~e Hristovski 35
\eor|i Barbarovski 21
\oko Georgiev 6
Dimitar Masevski 5
Hristijan Gabroski 5
Abaz Canevski 3
Orce Stefkovski 3
Tomislav Kotor~evi} 3
Grigor Koprov 2
Lajonel Ri~i 2
Oskar Mamut 2
Sertab Erener 2
Bor~e Ne~ovski 1
Boris Novkovi} 1
Elena Georgieva 1
Luis 1
Mihail Beldedovski 1
Ruslana 1
[aban Bajramovi} 1
Van~o Tarabunov 1
Vo ova pole, isto kako i vo prethodnoto, najzastapen e Stevo

Teodosievski, povtorno od istata pri~ina: zastapenosta na pesnata "Svadba
118
makedonska" ~ij avtor osven na muzika e isto taka i na tekstot samiot

Teodosievski.
Avtorot na tekstot na pesnata "Ti donesov mlada nevesta" Ivan
Krapov se pojavuva so 50 izvedbi edinstveno na ovaa muzi~ka edinica.
Radica Mitrovi} kako avtor na tekst se pojavuva 48 pati za
izvedbata na pesnata "Svadba golema".
Tomislav Aleksov e avtor na tekstot za pesnata poznata po
nejziniot refren "Ej more kume zlaten" i e zastapen so 38 izvedbi. Ovoj
avtor isto kako i prethodnite dvajca, e avtor edinstveno na edna pesna od
na{ata baza na podatoci.
Jon~e Hristovski za kogo ve}e stana zbor pri prezentacijata na
rezultatite od poleto avtor na muzika, svojata zastapenost vo ova pole ja
dolì na faktot {to samiot se javuva kako avtor na tekstot za negovite
najpoznati pesni "Aj zasvirete mi ~algii", "Makedonsko devoj~e", a isto
taka i "Oj Vardare Makedonski" i "Ako umram il' zaginam", koi re~isi bez
isklu~ok se izveduvaat na sekoja sovremena makedonska svadbena veselba.
Noten primer br.23:
119
\eor|i Barbarovski e avtorot na tekstot za pesnata "Aj da be{e

strela pesnava" zastapena so 21 izvedba. Ovaa pesna e edna od pogolemiot
broj popularni pesni koja e sozdadena vo sorabotka so negoviot brat,
avtorot na muzika Mile Barbarovski.
1.2.1.4.6. Podatoci za izveduva~ite
Podatocite za izveduva~kite sostavi }e gi razgledame niz

rezultatite od poleto struktura.
Slednite poliwa koi se odnesuvaa na imiwata na izveduva~kite
ansambli ne se tolku zna~ajni za centralnite teoriski pra{awa od ovoj
trud, taka {to ovde }e go izostavime nivnoto pretstavuvawe.
Vo ova pole se javija 68 razli~ni tipovi na izveduva~ki sostavi,
detaqniot pregled so brojot na zastapeni edinici e vo prilogot br.6 od ovoj
trud.
Prikaùvaweto na distribuciite i karakteristikite na
izveduva~kite sostavi go grupiravme vo dve celini spored goleminata na
sostavite:
- mali sostavi (do kvartet)
- golemi sostavi (od 5 izveduva~i nagore).
Selekcijata na sostavite koi }e gi pretstavime od ova pole isto
taka ja napravivme i spored nivnata specifi~nost, iako nekoi od niv se
javuvaat so mal broj edinici koi se odnesuvaat na samo edna svadba.
Generalno moè da se kaè deka osnovata na site sostavi ja pravat
instrumentite i izveduva~ite ~esto pokraj izvedbata na instrumentot se
javuvaat kako vokalni solisti ili peja~ka grupa, odnosno ulogata na vokalen
interpretator ja ima eden ili pove}e ~lenovi od instrumentalistite.
Taka, kaj pomalite sostavi vo izvedbata na pesnite naj~esto se
vklu~uvaat site ~lenovi od sostavot. Ova proizleguva od potrebata da se
dobie intenzitet vo peeweto zatoa {to ovie sostavi se pojavuvaat vo
vtorata, tretata, ~etvrtata i {estata faza od svadbeniot ciklus vo uslovi
120
koga ne postoi mo`nost za elektronska amplifikacija na peeweto, odnosno

takanare~enite nastapi "na suvo" (spored terminologijata na muzi~arite
koi izveduvaat svadbeni veselbi) i podednakvo ~esto, kako vo zatvoren, taka
i na otvoren prostor, vo edno mesto ili vo dvièwe.
Kaj pogolemite vokalno-instrumentalni sostavi situacijata e
sosema poinakva. Ve}e spomenavme deka ovie sostavi se koristat vo pettata
faza od svadbeniot ciklus za veselbata vo restoran. Poradi golemiot broj
gosti (prose~no na edna makedonska svadbena veselba vo restoran se
pokaneti me|u 150-350 gosti) postoi potreba od amplifikacija na vokalno-
instrumentalniot sostav. Ottamu i mo`nosta za vklu~uvawe na vokalen
solist vo ramkite na sostavot koj preku amplifikacijata na peeweto moè
da go dostigne potrebniot intenzitet za nivoto na celiot sostav.
Tabela br.14:
Distribucija na rezultati od poleto struktura
Struktura broj na
muz. ed.
Acc AltSax Tar 353

Acc Cl-AltSax Guit Synt Dr 239
Cl-AltSax Synt Guit Bass Dr 162
Acc Cl-AltSax Guit-Synt Synt Dr 154
V-m Acc AltSax Synt Dr 103
1.2.1.4.6.1. Mali sostavi
Kaj malite sostavi sre}avame pet vidovi sostavi: svadbarsko trio,

zurli i tapan, zurli i tapani, svadbarski kvartet i svadbarsko duo. Vo ovoj
del }e gi obrabotime sekoja posebno.
1.2.1.4.6.1.1. Svadbarsko trio
Najzastapeniot izveduva~ki sostav prisuten vo 353 edinici sodrì

harmonika, alt saksofon i tarabuka. Ovoj sostav poznat i pod imeto
svadbarsko trio e karakteristi~en za vtorata faza od svadbeniot ciklus.
121
Vo ovaa struktura ulogata na vode~ki instrument ja ima saksofonot,

harmonikata ima promenliva uloga na vode~ki i pridruèn instrument, a
tarabukata e zadolèna za ritmi~kata sekcija.
Interesno e toa {to tokmu alt saksofonot od site tipovi na
saksofoni (sopran, tenor, alt, bariton) edinstveno se upotrebuva vo
makedonskite sovremeni svadbeni ciklusi. Najverojatno negovata upotreba
se dolì na negoviot opseg na tonovite koj odgovara na intonacijata na
pesnite koi gi izveduvaat vokalno-instrumentalnite sostavi nasproti
drugite koi se ili vo povisok ili vo ponizok registar, potoa prodornata i
masivna boja na zvukot nasproti sopran saksofonot koj e poslab po
intenzitet i boja ili, pak, tenor i bariton saksofonite koi imaat pomatna
boja koja ne bi do{la do izraz pri izvedbata na solisti~ki delnici vo
otvoren prostor.
Tradicionalnata dolgogodi{na upotreba na harmonikata kako
instrument za izvedba na svadbeni veselbi vo Republika Makedonija doa|a
do izraz i vo ovoj sostav. Prednosta na harmonikata kako eden od
najzastapenite instrumenti e pove}ezna~na. Vo zavisnost od potrebata taa
se upotrebuva istovremeno kako solisti~ki, vode~ki i/ili pridruèn
instrument. Se koristi pri izvedbata na instrumentalni melodii, ora i
~o~eci, i pri izvedbata na pesni. Lesna e za transport i ima dovolno
prodoren zvuk i opcija na promena na boite na tonovite, pa ottamu i nema
potreba od dopolnitelna elektronska amplifikacija vo otvoren prostor.
Preku mo`nosta za promena na bojata na tonot (takanare~enite registri na
tonovite) moè da imitira boi na drugi instrumenti so {to ja pravi
izvedbata raznovidna i podatliva za kombinirawe so koj bilo drug tip na
instrument.
Vo ovaa struktura e vklu~ena i tarabukata kako udaren instrument
zadolèn za ritmi~kata pulsacija na izvedbata na muzi~kite edinici.
Prednosta na tarabukata pred drugite udiralki, na primer tradicionalniot
makedonski tapan, e vo nejzinite pomali dimenzii koi se dobro
122
izbalansirani vo soodnos so prodornosta i kvalitetot na proizvedeniot

zvuk.
Generalno gledano, prednosta na svadbarskoto trio se odnesuva na
nejzinata pogolema mobilnost vo odnos na pogolemite sostavi, izborot na
instrumenti so dobri tehni~ki mo`nosti i golemiot volumen na
proizvedeniot zvuk. Instrumentite se lesni za transport, moè da se
upotrebat za svirewe na sekakov teren i pri sekakvi vremenski uslovi,
moè da se svirat i pri dvièwe i dovolno se glasni za upotreba vo otvoren
prostor.
1.2.1.4.6.1.2. Zurli i tapan
Sostavot od 2 zurli i eden tapan e zastapen so 22 izvedbi na muzi~ki

edinici na edna svadba od okolinata na Skopje, vo koj mladoènecot e od
Pripor, a nevestata od Zelenikovo. Vo vtorata faza "odewe po nevesta"
koga mladoènecot so svatovite doa|a vo nevestinskiot dom, tamu, spored
lokalnata tradicija, vo dvorot na ku}ata gi pre~ekuvaat nejzinite rodnini
so ovoj sostav od zurli i tapan i od toj moment svadbarskoto trio koe
prethodno e angaìrano od mladoènecot prestanuva da sviri. Za muzi~kata
izvedba koja prodolùva vo domot na nevestata e zadolèn navedeniot sostav
od zurli i tapan.
Interesni primeri se za slu{awe izvedbite na ovoj sostav koj,
pokraj zurlaxiskite ezgii i makedonski narodni ora kako "Pravoto oro",
izveduva instrumentalni verzii na makedonskite narodni pesni "êre{na se
od koren korne{e", "More nasred selo ~e{ma {arena", "Vrana kowa javam
jas", "Blaguwo dej~e", "Sre}ata so pari ne se kupuva" i drugi, no i
makedonskite etnopop pesni "Svadba golema", "Vo nedela svadba mi e" i "Aj
da be{e strela pesnava".
123
1.2.1.4.6.1.3. Zurli i tapani
Instrumentalniot sostav od dve zurli i dva tapana go zabeleàvme

vo {estata faza ponedelnik od svadbeniot ciklus od selo Vev~ani. Spored
kaùvaweto na mladoèncite vo ponedelnikot, den po svadbenata veselba, sé
u{te go izveduvaat obi~ajot nosewe na nevestata na voda od
tradicionalniot makedonski svadben ciklus, za koj stana zbor vo delot
Op{ta struktura na tradicionalniot svadben ciklus (pove}e za ovoj
obi~aj vidi Petreska 2002; @eèq-Kali~anin 2008). Vo izvedbata na ovoj
obi~aj u~estvuva i spomenatiot instrumentalen sostav so repertoar
sostaven od makedonski narodni ora i zurlaxiski ezgii.
1.2.1.4.6.1.4. Svadbarski kvartet
Svadbarskiot kvartet zastapen na 17 svadbi vo na{ata baza na

podatoci e, vsu{nost, pro{irena ili alterirana verzija na svadbarskoto
trio. Dodaden e samo instrumentot truba na ve}e postojnata struktura na
trioto, ili vo poretki slu~ai se raboti za upotreba na dve trubi namesto
eden saksofon. Izborot se zasnova na èlbata i muzi~kiot vkus na
organizatorite na svadbata (naj~esto mladoènecot). Upotrebata na trubite
pretstavuva svoevidna "imitacija" na bleh sostavot, no vo skratena
varijanta.
1.2.1.4.6.1.5. Svadbarsko duo
Svadbarskoto duo e pretstaveno preku eden primer na svadba vo

na{ata baza na podatoci. Vo ovoj sostav od svadbata od gradot Gostivar se
vklu~eni harmonika i tapan. Evidentno e otsustvoto na duva~ki instrument
vo izvedbata na ova duo koj, dokolku bi bil vklu~en, so svojot prodoren zvuk
124
bi sozdal dopolnitelna zvu~na masa {to voobi~aeno pridonesuva za

pogolemo raspoloènie kaj prisutnite gosti na veselbata.
1.2.1.4.6.2.Golemi sostavi
Golemite sostavi }e gi prikaème preku ~etiri varijanti na

sostavot muzi~ka grupa i preku sostavot bleh orkestar.
1.2.1.4.6.2.1. Muzi~ka grupa
Vtoriot izveduva~ki sostav spored rangot na zastapenost (239

muzi~ki edinici) sodrì harmonika, klarinet (istovremeno i alt
saksofon), elektri~na gitara, sintesajzer i komplet od udiralki. Toj e
karakteristi~en za tipot na pogolemi instrumentalni sostavi i se
upotrebuva vo pettata faza - veselba vo restoran.
Ovoj sostav pretstavuva pro{ireno svadbarsko trio zatoa {to gi
sodrì istite grupi na instrumenti: klavijaturite se pretstaveni preku
harmonikata i sintesajzerot, duva~kite instrumenti se pretstaveni preku
klarinetot i saksofonot, ì~enite instrumenti preku elektri~nata
gitara, udarnite instrumenti preku kompletot od udiralki.
Za izvedbata na klarinetot i saksofonot e zadolèn eden
instrumentalist koj po potreba pravi promena me|u intrumentite vo
zavisnost od ànrot i aranèrskata zamisla na muzi~kata edinica koja se
izveduva.
Interesna e i upotrebata na sintesajzerot koj se javuva kako zamena
za elektri~nata bas gitara. Idejata e deka sintesajzerot moè da zameni dva
instrumenta od instrumentalnata pridru`ba: gitarata i bas gitarata. Vo toj
slu~aj gitarata ~esto se prefrla od pridruèn vo vode~ki instrument
osobeno za onie muzi~ki ànrovi vo koi taa ima primarna solisti~ka uloga
kako, na primer, zabavnata muzika.
125
1.2.1.4.6.2.2. Muzi~ka grupa (varijanta 2)
Tretiot sostav spored rangot na zastapenost struktura (162 muzi~ki

edinici) sodrì klarinet (istovremeno i alt saksofon), sintesajzer,
elektri~na gitara, elektri~na bas gitara i komplet od udiralki, i isto
taka se upotrebuva vo pettata faza od svadbeniot ciklus.
Sintesajzerot vo ovaa struktura ima uloga na vode~ki instrument i
pretstavuva zamena za harmonikata. Vo ritam sekcijata se vklu~eni
elektri~nite gitari i kompletot od udiralki {to pretstavuva postara
forma vo odnos na upotrebata na sintesajzerot.
êtvrtiot tip na sostav spored zastapenost so 154 muzi~ki edinici

pretstavuva samo alterirana forma na vtororangiraniot. Razlikata se
odnesuva samo vo dvojnata uloga na muzi~arot koj, osven elektri~nata gitara,
umee da sviri i na sintesajzer. Spored istiot princip na naizmeni~na
promena od eden na drug instrument {to be{e slu~aj so muzi~arite koi
svirat klarinet i alt saksofon, ovde gitaristot ja pravi promenata od
elektri~na gitara na sintesajzer vo zavisnost od odredena muzi~ka edinica.
Pettiot sostav e zastapen so 103 izvedbi na muzi~ki edinici i

sodrì ma{ki vokal- peja~, harmonika, alt saksofon, sintesajzer i komplet
od udiralki. Se upotrebuva isto kako i prethodnite ~etiri strukturi vo
pettata faza od svadbeniot ciklus.
Vo ovaa struktura se izdvojuva ma{kiot vokal koj se pojavuva vo
uloga na solist za izvedbata na pesnite od repertoarot.
126
1.2.1.4.6.2.5. Bleh orkestar
Vkupno 155 muzi~ki edinici se izvedeni od razli~ni bleh sostavi so

sli~na struktura. Izrazenata popularnost na bleh orkestrite vo tekot na
1990-tite godini pridonese za pojava na pove}e novi sostavi od vakov tip.
Bleh orkestrite so poteklo od Skopje i vo najgolema mera od Isto~na
Makedonija doìveaja povtorna prerodba otkako bile rasprostraneti na tie
prostori vo po~etokot na 20-tiot vek (pove}e za bleh orkestrite i
instrumentalnata tradicija od Isto~na Makedonija vidi Ximrevski 2005).
Taka, vo vtorata polovina na 1990-tite godini vo Republika
Makedonija nastapite na bleh orkestrite imaat kratok 30-40 minuten nastap
vo vtorata polovina na pettata faza veselba vo restoran (namesto nivnoto
prisustvo vo site fazi vo minatoto). Na vakov na~in bleh orkestrite stanaa
"specijalni" muzi~ki gosti na veselbata, svoevidna {ou atrakcija koja
vnesuva edna nova zvu~na slika vo "kolaòt" od svadbenata veselba vo
pettata faza.
1.2.1.5. Muzi~ki karakteristiki
Podatocite za muzi~kite karakteristiki }e gi komentirame preku

rezultatite od frekventnata distribucija za poliwata: metar, tonalitet i
forma.
1.2.1.5.1. Metar
Pregledot na muzi~kite karakteristiki go zapo~nuvame so

distrubicijata na rezultatite od poleto metar. O~ekuvame rezultatite od
ova pole da se vo korelacija so rezultatite od poleto ànr.
Od rezultatite od frekventna distribucija zabeleùvame deka
izrazeno najzastapeni metri~ki obrasci se 4/4 so 1478 muzi~ki edinici i 7/8
so 898 muzi~ki edinici.
127
Tabela br.15:
Distribucija na rezultati od poleto metar
Metar br na
muz.ed.
4/4 1478
7/8 898
2/4 283
9/8 257
3/4 39
5/8 33
Rubato 30
7/16 24
11/8 7
3/8 3
11/16 2
12/8 1
9/16 1
15/16 1
Rubato 7/8 1
vkupno: 3058
I pri prvi~niot uvid vo tekot na terenskoto istraùvawe dojdovme
do konstatacija deka ovie dva metri~ki obrasci se izrazeno najzastapeni
poradi toa {to najgolemiot del od etnopop muzikata koja e signifikantno
prisutna vo sovremenite svadbeni ciklusi e sozdadena tokmu vo ovie dva
metri~ki obrasci. Na{a pretpostavka e deka 4/4 metar poradi
karakteristi~niot ritmi~ki model asocira na poletnost i igrivost, dodeka
7/8 metar osobeno negovata varijanta so tridelot na prvo vreme 322, inaku
poznat vo etnomuzikologijata kako "ritam na makedonskoto oro" (Hristov,
1931), ja ima igra~kata (igraornata) forma na Pravoto oro ili Lesnoto
oro koe e najpoznato kaj narodot i igra~ki lesno izvodlivo.
Zabeleàvme deka najgolemiot del od 283 izvedbi na muzi~ki
edinici vo 2/4 metar pripa|aat na ànrot balkanska narodna muzika. Pomal
del pripa|aat na makedonskata narodna muzika, dodeka upotrebata na ovoj
metar kaj primerite od etnopop muzikata e re~isi vo isklu~itelni slu~ai.
128
Ovoj metar vo primerite od na{ata baza na podatoci se sre}ava vo dve

raznovidnosti: vo ritmi~ka pulsacija vo osmini i vo pulsacija na osmini vo
trioli.
Noten primer br.24:
Zastapenosta na 9/8 metar so 257 izvedbi na muzi~ki edinici e

najmnogu poradi golemata ra{irenost i popularnost na muzi~kata edinica
"[tipski ~o~ek" za koja ve}e prethodno stana zbor vo trudot. Ovoj metar e
zastapen i vo pesnite i orata ne samo od makedonskata tuku i od balkanskata
(vo najgolem del srpskata) etnopop muzika.
Isto taka, ovoj metar vo sovremenite svadbeni ciklusi se javuva
edinstveno vo ritmi~ka varijanta so tridelot na ~etvrto vreme 2223, za
razlika od makedonskiot muzi~ki folklor kade {to se sre}ava i so
tridelot na vtoro vreme 2322.
Metri~kiot obrazec 3/4 koj retko se sre}ava vo makedonskata
tradicionalna svadbena muzika, kaj sovremenite svadbeni ciklusi od na{ata
baza na podatoci e zastapen so 39 izvedbi na muzi~ki edinici. Zastapenosta
na ovoj ritam se dolì najmnogu na svadbeniot valcer kako prv tanc so koj
mladoèncite "ja otvoraat", odnosno ja zapo~nuvaat svadbenata veselba vo
restoran. Isklu~ok se nekolku primeri vo 3/4 od makedonskata etnopop
pesna, kako na primer pesnata "Serenada" ili, pak, od makedonskata zabavna
muzika"Usni na usni" i balkanskata zabavna muzika "Vukovi umiru sami"
koi se sretnuvaat na del od svadbenite ciklusi od na{ata baza na podatoci.
Sprotivno na prethodnite primeri, distribucijata od ova pole
pokaà i primeri na metri~ki strukturi so mnogu mala zastapenost. Takov e
primerot so reden broj 1176 "Kucanoto oro" vo 12/8 vo ritmi~ka varijanta
32232, koe e izvedeno vo pettata faza od svadbeniot ciklus od gradot Bitola.
Ova oro e karakteristi~no za bitolskiot region i zatoa go sretnavme
edinstveno vo svadbata od ovoj region.
129
Noten primer br.25:
Istoto e slu~aj i za primerot so reden broj 1909 "Devetorka oro"

od prvata faza od svadbeniot ciklus od gradot Ohrid. Ova oro e vo ritmi~ka
varijanta 2223, koja se izveduva vo mnogu pobrzo tempo od orata vo 9/8 so ista
ritmi~ka struktura. Ottamu i razlikata e vo toa {to kaj ova oro
ritmiziraweto na oroto e vo "krupni" udari, za razlika od orata vo 9/8 kade
{to se ritmizira sekoja osmina od metarot.
Noten primer br.26:
Primerot so reden broj 2946 e melodiska varijanta na "Posednica

oro" vo 15/16 metar so ritmi~ka struktura 2222322. Ovoj unikaten primer
poteknuva od Egejska Makedonija, a e izveden na svadbeniot ciklus od gradot
Veles kade {to del od gostite na svadbenata veselba vo restoran se po
poteklo od Vodensko, Egejska Makedonija.
130
Noten primer br.27:
êtvrtiot primer so reden broj 42 e "Ma{ko oro" vo izvedba na

trioto na Stev~e Stojkovski na primerot od pettata faza na edna od
skopskite svadbi. Ova oro e izvedeno vo izveduva~ka struktura od dve zurli
i eden tapan. Oroto zapo~nuva so zurlaxiska ezgija vo rubato (slobodna
metro-ritmi~ka forma) i se prefrla vo 7/8 metar so tridelot na prvo vreme
322. Moème da konstatirame deka od na~inot na izvedba na ova oro deka
osnovnata ideja e da li~i na izvedbata na "Te{koto oro" bidej}i spored
metro-ritmi~kata struktura i po na~inot na obrazuvawe na vnatre{nite
celini (rubato po koe sledi 7/8) ja sodrì istata forma so taa razlika {to
kaj "Te{koto oro" vtoriot del e vo 4/4 metar.
1.2.1.5.2. Tonalitet
Rezultatite od poleto tonalitet spored na{ite prvi~ni

pretpostavki trebaa da bidat vo korelacija so poleto struktura, odnosno
izveduva~kite sostavi koi u~estvuvaat vo svadbenite obi~ai, i poleto ànr.
Taka u~estvoto na dominantno temperirani instrumenti vo ovie
izveduva~ki sostavi, od koi osobeno sintesajzerite spa|aat vo grupata
instrumenti koi po pravilo se na{timani po principot na ednakva
temperacija, o~ekuvano distribucijata ja izvedovme spored nomenklaturata
na zapadnata muzi~ka tradicija, iako vo primerokot ima{e golem broj
muzi~ki edinici od makedonskiot muzi~ki folklor. Pokraj toa, kako {to
131
moè da se vidi od naslovot na poleto, nie izbravme termin koj upatuva na

standarden dur-mol sistem, iako vo osnova primerite od makedonskiot
muzi~ki folklor kako i etnopop ànrite pove}e koristat tonski nizi. Ova
pra{awe poop{irno go obrabotivme vo trudovite " Makedonskata etnopop
muzika"(Dimitrijevski 2000) i "Vlijanieto na analognata tehnologija na
snimawe vrz razvitokot na instrumentalnata etnopop muzika vo Makedonija
vo 80-tite godini na 20 vek"(Dimitrijevski 2005v) i ovde na nego pove}e ne
bi se zadrùvale.
Vo ovaa smisla odredbata na poleto tonalitet upatuva na edno mnogu
po{iroko zna~ewe vo koe podednakvo bi moèle da se karakteriziraat i
spomenatite tonski nizi i vo nego, pokraj standardnite oznaki na
tonalitetite, upotrebuvavme i oznaki kako na primer in A za da upatime na
nizi so odredeni tonski centri. Na toj na~in nie izbegnavme segmentirawe
na primerokot vo mnogubrojni potkategorii, koi bi go uslo`nile procesot
na finalizirawe na komentarite i zaklu~ocite.
Vo kontekst na prethodno kaànoto, distribucijata na ova pole ja
razdelivme vo dve posebni tabeli spored povi{enite ili sniènite
predznaci.
Od slednata podelba vo dve tabeli spored predznacite na pojavenite
tonaliteti zabeleùvame deka iako brojot na tonaliteti so povi{eni
tonovi e pogolem od brojot na tonaliteti so snièni tonovi, sepak spored
kvantitetot na izvedeni muzi~ki edinici izrazeno pobrojni se muzi~kite
edinici izvedeni vo tonaliteti so snièni tonovi. Toa vo najoglema mera se
dolì, kako {to }e navedeme i ponatamu vo ovoj del, na upotrebata na
duva~kite instrumenti.
Isto taka, interesen e faktot deka muzi~kite edinici od na{ata
baza na podatoci dominantno se izvedeni vo tonaliteti do 5 povi{eni ili
snièni tonovi. Ova se dolì na izborot na:
- tonaliteti prisposobeni na opsegot i tehni~kite izveduva~ki mo`nosti

na glasovite i instrumentite,
- tonaliteti koi se intonativno prepoznatlivi kaj izveduva~ite,
132
- tonaliteti koi se teoriski "polesni" za razbirawe od strana na muzi~ki

neobrazovanite izveduva~i.
Tabela br.16:
Distribucija na rezultati od poleto tonalitet
Tonalitet br na Tonalitet br na
muz.ed. muz.ed.
F dur 614 G dur 369

g moll 422 D dur 331
B dur 322 a moll 152
C dur 308 A dur 110
d moll 107 e moll 64
f moll 66 E dur 44
c moll 52 in G 17
Es dur 22 h moll 7
in Es 14 in A 6
As dur 5 cis moll 4
b moll 3 in D 3
in F 3 in E 3
es moll 2 Cis dur 2
in B 2 H dur 2
vkupno: 1942 fis moll 1
in Cis 1
vkupno: 1116
Karakteristi~nata izrazena zastapenost na odreden broj tonaliteti

(kako na primer F dur so 614, g moll so 422 itn. spored tabelata) nasproti
mnogu pomalata zastapenost na golem broj drugi e rezultat na opsegot na
glasovite vo vokalno-instrumentalnite sostavi koi spored brojot na
muzi~ki edinici se najzastapeni vo svadbenite ciklusi poradi dolìnata na
traeweto na pettata faza (veselba vo restoran/doma).
I pri terenskite istraùvawa zabeleàvme deka postoi ova
prisposobuvawe na tonalitetite na pesnite na opsegot na, naj~esto ma{kite,
vokali od vokalno-instrumentalnite sostavi. Takov e sledniot primer na
pesna izvedena vo tonalitetot F dur.
133
Noten primer br.28:
Od druga strana postoi i prisposobuvawe na tonalitetite na orata

kon opsegot i mo`nostite na, naj~esto duva~kite instrumenti (kako na
primer klarinetot, saksofonot ili trubata). Ottamu e i izrazenata pojava
na tonaliteti so snièni tonovi {to e karakteristika na duva~kite
instrumenti (osobeno limenite) nasproti tonalitetite so povi{eni
tonovi. Taa pojava dopolnitelno se manifestira i preku izvedba na
najpoznatite narodni ora naj~esto vo eden tonalitet prepoznatliv za site
svadbeni muzi~ari od koj bilo region na Republika Makedonija.
Noten primer br.29:
134
Prethodniot primer na makedonsko narodno oro ja pokaùva taa

pojava preku izvedba vo specifi~en folkloren C dur tonalitet, poto~no, vo
praktikata me|u svadbenite muzi~ari popoznat kako C durmoll tonalitet
(pove}e za ova vidi Dimitrijevski 2005v:42)
1.2.1.5.3. Forma
Pri izveduvaweto na rezultatite za poleto forma, naidovme na

te{kotii poradi faktot {to (kako {to ve}e navedovme kaj objasnuvaweto za
poleto traewe) najgolemiot del od snimkite na svadbite sodràt muzi~ki
edinici koi ne se snimeni vo celost. Od druga strana, funkcionalnosta na
muzikata vo svadbenite obi~ai koja podrazbira adaptacii kon lokaciite i
prostorot, u~esnicite vo svadbata, vremetraeweto na nastanot itn., vlijae
sekoja muzi~ka edinica da moè da se razlikuva od izvedba do izvedba (od
edna do druga svadba).
Tokmu zatoa, za prikaùvawe na muzi~kite formi koi se sre}avaat
na sovremenite svadbeni ciklusi, namesto preku distribucijata na
rezultati od bazata }e se posluìme so podatocite i konstataciite do koi
dojdovme pri terenskata rabota.
Muzikata vo sovremenite makedonski svadbeni ciklusi naj~esto se
sre}ava vo slednite formi:
- pesna,
- oro,
- ~o~ek,
- instrumental i
- izvadok od klasi~ni dela.
Pesnata se pojavuva vo sovremenite makedonski svadbeni ciklusi

kako vokalno- instrumentalna forma. Moè da poteknuva od makedonskata
vokalna tradicija ili, pak, od sosednite balkanski tradicii, a vo pomal
135
broj slu~ai i od svetskata muzika. Spored ànrot, moè da pripa|a na

narodna, etnopop, zabavna, svetska (t.n. world music) muzika.
Bez razlika na ànrovskata pripadnost, pesnite {to se izveduvaat
na sovremenite svadbeni ciklusi dobivaat edna unificirana forma koja e
sostavena od:
- instrumentalen pripev i
- strofa.
Golem del od pesnite, osobeno etnopop i zabavnite, se nadopolneti
so u{te eden refrenski del koj ja zaokruùva celinata na pesnata.
Instrumentalniot pripev vo toj slu~aj ~esto e rezultat na samiot refren i
soodvetstvuva na negovata muzi~ka sodrìna.
Instrumentalnata forma oro naj~esto se pojavuva so tancuva~ka
osnovna funkcija. Od funkcijata na oroto proizleguva i obrazecot na
formalnata struktura koj e direktno prezemen od postarata selska i gradska
makedonska ili balkanska instrumentalna tradicija. Stanuva zbor za
obrazec vo koj ednostavno se redat delovi (naj~esto re~enici, sloèni
re~enici ili povtoreni re~enici) koi moàt da bidat postaveni kako
dopolnuvawe na prethodniot del ili negov kontrast, sé dodeka ne bide
zaokruèna celinata so repriza na nekoj od delovite ili celosno ne bidat
povtoreni site delovi od oroto (pove}e za formata oro vidi Dimitrijevski
2005v).
Instrumentalnata forma ~o~ek ima orientalno poteklo, a vo
izvedbata na sovremenite svadbeni obi~ai e izedna~en so oroto. Naj~estata
varijanta na ~o~ekot e vo forma koja sodrì "mane" (pove}e za ovaa forma
vidi Dimitrijevski 2005v)
Instrumentalot pretstavuva instrumentalna verzija na odredena
pesna od koj bilo od navedenite ànrovi.
Izvadokot od klasi~no delo e slobodna interpretacija na del od
klasi~na kompozicija naj~esto od instrumentalnoto tvore{tvo. Ovaa forma
e proizvolno formirana spored potrebite i zamislite na vokalno-
instrumentalniot sostav koj gi izveduva vakvite izvadoci. Ovaa forma
136
edinstveno ja sretnavme vo pettata faza veselba vo restoran preku

primerite "Svadben mar{" , "Oda na radosta" i pove}e razli~ni Vienski
valceri, kako na primer "Na ubaviot sin Dunav".
Iako nie vo na{ite bazi na podatoci (osnovnata i kontrolnata)
zaradi polesno analizirawe na snimenite muzi~ki edinici, niv gi delevme
spored zasebni celini, sepak vo praktikata tie mnogu ~esto se javuvaat vo
forma na "spletovi" koi pretstavuvaat organizirani grupi od pesni i/ili
ora.
1.2.1.5.3.1. "Spletot" kako forma
Spletot kako forma se pojavuva vo site fazi na sovremenite

makedonski svadbeni ciklusi. Toj pretstavuva karakteristika na muzi~kata
izvedba na profesionalnite izveduva~ki sostavi koi se pojavuvaat na
svadbenite veselbi osobeno vo prvata i ~etvrtata faza od svadbenite
ciklusi.
Spletot pretstavuva spoj od dve do ~etiri, poretko pet pesni i/ili
ora koi moàt da se sretnat organizirani vo site kombinacii, kako forma
sostavena samo od pesni, pesni i ora, ili samo od ora. Prose~noto
vremetraewe na spletot e vo ramkite od 8 do 15 minuti. Spletot e
organiziran na osnova na metro-ritmi~ka identi~nost, na primer site pesni
se vo 7/8 metar so tridelot na prvo vreme (322).
Mnogu vaèn moment e momentot na zabrzuvawe na tempoto na
spletot i tokmu tuka doa|a do izraz ume{nosta na izveduva~ite koi treba
pri samata izvedba da po~uvstvuvaat koga e vreme da go zabrzaat oroto i da
preminat vo nova pesna so novo tempo. Na krajot od spletot ~esto sleduva
takanare~eno "zabrzuvawe" termin koj go koristat i samite izveduva~i za
ozna~uvawe na krajot na pesnite ili orata od spletot. Vakvoto zabrzuvawe e
vo direktna vrska so igra~kata funkcija na spletot, kade {to im e
ovozmoèno na u~esnicite vo tanecot, odnosno oroto, fizi~ki da vlezat vo
igrata, odnosno da se podgotvat i da go izdràt igraweto do kraj. Po~etokot
137
na nov baven obrazec povtorno ovozmoùva zdivnuvawe i podgotovka za

slednata igra~ka i muzi~ka kulminacija.
Pri izborot na pesnite ne treba samo da soodvetstvuva metro-
ritmi~kiot obrazec tuku i tonalitetite, pa taka redosledot na pesni ~esto
zavisi i od analogijata na tonalitetite. Na primer, prvo se izveduvaat dve
pesni vo D dur, pa potoa za poka~uvawe na tenzijata na igraweto slednite
pesni se vo tonalitetot povisok za eden stepen, E dur tonalitet. Principot
na promena vo sosedni tonaliteti na delovite (pesnite, orata i t.n."frazi",
instrumentalni delovi koi gi povrzuvaat) za eden stepen nagore ili nadolu
e najzastapenata forma na modulacija vo sovremenite makedonski svadbeni
ciklusi.
Prethodnoto se pravi, se razbira, spored proizvolen izbor na
muzi~arite i povtorno pretstavuva proizvod na nivnata ume{nost.
Za potvrda na prethodnoto }e prezentirame edna pokratka forma na
primer na splet od dve pesni, koj prodolùva i zavr{uva so "zabrzuvawe".
Ovoj splet e del od ~etvrtata faza na makedonski svadben ciklus od
Skopje vo muzi~ka izvedba na vokalno-instrumentalnata grupa "Superior"
od Skopje. Spletot e izveden vo po~etniot del od ~etvrtata faza koga se
izveduvaat pesni i ora so posebna namena. Prvata pesna od ovoj splet e
nameneta za starosvaticata, a vtorata pesna e nameneta za deverot.
Noten primer br.30:
138
Spletot e vo 4/4 metri~ka struktura i zapo~nuva so izvedba na

primerot so reden broj 106, narodnata pesna "Stani mome" vo F dur
tonalitet.
Ovaa pesna e pro{irena so instrumentalna improvizacija "mane" na
alt saksofon po vtorata strofa. Po "maneto", koe, isto taka, e izvedeno vo
F dur tonalitet, sleduva tretata strofa. Vedna{ po zavr{uvawe na refrenot
od tretata strofa se pravi skok vo instrumentalniot pripev na slednata
pesna. Toa e primerot so reden broj 107, narodnata pesna "Pavle mi pie" vo G
dur tonalitet, odnosno vo izveduva~kata praktika me|u muzi~arite
takanare~eniot durmoll tonalitet.
Zabeleàvme deka vo kontekst na idejata za vnatre{no zgolemuvawe
na igra~kata (igraornata) tenzija na spletot ovaa pesna e izvedena vo
delumno pobrzo tempo.
Noten primer br.31:
Vo izvedbata i na ovaa pesna, isto taka, po vtorata strofa e

vmetnata improvizacija "mane" na alt saksofon. Soodvetno na pesnata, i
ovaa improvizacija e vo G dur tonalitet i ja koristi istata tonska niza so
alterirani tonovi kako i pesnata. Po improvizacijata sleduva tretata
strofa.
Vedna{ po zavr{uvaweto na refrenot od tretata strofa, izvedena e
u{te edna improvizacija od tipot "mane", ovojpat na harmonika. Interesno
e toa {to ovaa improvizacija e modulativna i ja vodi melodiskata i
139
harmonskata linija vo A dur tonalitet so istata tonska niza kako

prethodniot tonalitet, se razbira soodvetno transponirana.
Od druga strana, i tempoto na improvizacijata postojano nijansa po
nijansa se zabrzuva.
Po vleguvaweto vo A dur tonalitet i so novo zabrzano tempo
zapo~nuva izvedbata na takanare~enoto "zabrzuvawe" koe vo ovoj slu~aj
sodrì ~etiri dela, spored terminologijata na muzi~arite-izveduva~i
nare~eni "frazi". Prviot del e vo A dur tonalitet. Toj pretstavuva voved vo
zabrzuvaweto i znak za drugite muzi~ari od orkestarot deka toa e kraj na
spletot i treba konstantno da go zabrzuvaat tempoto.
Noten primer br.32:
Vo prodolènie na prviot del sleduva vtoriot del koj e vo

harmonski G dur tonalitet i pobrzo tempo.
Noten primer br.33:
140
Tretiot del e povtorno vo A dur tonalitet kako i po~etokot na

zabrzuvaweto.
Noten primer br.34:
Zavr{niot ~etvrt del, koj e vo istiot tonalitet zaradi potvrduvawe

deka toa e krajot na spletot, e vo najbrzo tempo za da se dostigne
kulminacijata vo instrumentalnata i igraornata izvedba.
Noten primer br.35:
Interesno e toa {to spletovite obi~no imaat nekolku

karakteristi~ni zavr{oci. Eden od tie mo`ni zavr{oci e prikaàn i preku
poslednite tri takta od zavr{okot na zabrzuvaweto. Kako {to se gleda i od
primerot, voobi~aeno se koristi motiv od posledniot del koj zavr{uva so
razre{uvawe na sedmoto stapalo (vo ovoj slu~aj pro{ireno so vtoro) vo
tonika.
141
1.2.2. Kontingentni tabeli so rezultati od bazata na podatoci
Vo dosega{noto pretstavuvawe i komentirawe na rezultatite od

na{eto istraùvawe, nie neminovno doprevme i pove}e pra{awa koi
proizleguvaat od krostabulaciite na nekoi od poliwata, osobeno onie {to
sodràt nominalni varijabli. Imaj}i go predvid centralnoto pra{awe na
na{iot trud, strukturata na repertoarot i negovata vrska so fazite na
svadbeniot ciklus, se odlu~ivme poedine~no da gi pretstavime vkrstuvawata
na parametarot faza so parametrite ànr i izveduva~ki sostav. Ovie
vkrstuvawa treba da ni ovozmoàt natamo{en prodlabo~en uvid vo
karakteristikite na na{iot istraùvan fenomen. Soodvetno ànrot i
izveduva~kiot sostav }e se javat kako zavisni varijabli nasproti
nezavisnata varijabla faza.
1.2.2.1. Kontingentni tabeli so rezultati od poliwata faza na obi~ajot i

ànr
Preku vkrstuvaweto na poliwata faza na obi~ajot i ànr ja

dobivme slednata kontingentna tabela.
Tabela br.17:
Distribucija na rezultati od poliwata faza na obi~ajot i ànr
ànr mak mak balkan balkan mak balkan zabavna evergrin klasi~na instr film
narodna etnopop narodna etnopop zabavna zabavna muz muz muz xingl muz
faza
1
2 564 238 37 25
3 8 6
4 23 11 2 1 1
5 775 462 230 194 14 25 46 19 64 9 4
6 18 2
Na po~etokot na komentiraweto na rezultatite za sekoja faza

pooddelno }e se zadrìme na kratka prezentacija na repertoarot koj se
142
izveduva vo tekot na fazata. So ogled na toa {to vo prvata faza ne se

izveduvaat obi~ai pridruèni so muzika, }e zapo~neme so vtorata faza.
Vtora faza "Odewe po nevesta"
Vo fazata "odewe po nevesta" (zna~i deka mladoènecot so svoite

svatovi odi da gi zeme nevestata i nejzinite svatovi od nejziniot dom i
zaedno se upatuvaat kon crkvata na ven~avawe) e vklu~en pomal svadben
muzi~ki sostav, naj~esto trio ili kvartet.
Noten primer br.36:
Veselbata vo domot na mladoènecot zapo~nuva so pesnata

"Doma}ine dobri gosti ti dojdoa" (naj~esto posvetena na tatkoto na
mladoènecot, idniot svekor), pa potoa mu se pee na mladoènecot "Ergen
odev, majko".
Kumot se pre~ekuva so pesnata "Ej more kume zlaten". Na ovaa pesna
kumot go zaigruva prvoto oro posveteno na nego (noten primer br.37).
Otkako }e se zavr{i pesnata kumot sednuva na "~elo" na svadbenata masa.
Po zavr{uvaweto na svadbenata veselba vo domot na mladoènecot
svatovite se upatuvaat kon domot na nevestata.
Na izleguvawe od domot pred ku}ata (zgradata) igraat tri
ora.Prvoto go poveduva svekrvata drèj}i ja poga~ata "sva}a" koja }e ja
kr{at idnite svatovi vo domot na nevestata.
143
Noten primer br.37:
Pri vleguvaweto vo domot na nevestata se pee pesnata "Vrana kowa

javam jas".
Noten primer br.38:
144
Otkako svatovite }e vlezat vo domot muzi~kata grupa povtorno ja

izveduva pesnata "Doma}ine dobri gosti ti dojdoa".
Noten primer br.39:
Izveduvaweto (izleguvaweto) na nevestata pred svatovite e

prosledeno so pesnata "Marie mlada nevesto".
Noten primer br.40:
Veselbata prodolùva i se izveduvaat pesnite "Zete mili zete", "Ah

mori babo", "Dosta vreme ergen odev", "êtiri meseci svadba se sprema",
"Svirete mi svira~i" nameneti za mladoèncite i nivnite semejstva, a
potoa se izveduvaat drugi pesni koi nemaat direktna funkcija osven za
zabava na svatovite. Po nekolku ~asa svatovite izleguvaat od domot so
pesnata "êre{na se od koren korne{e" i pred ku}ata (zgradata) igraat tri
ora.
145
Noten primer br.41:
Vo poslednive godini se pozabele`liva e pojavata odreden broj

nevesti da ne se soglasuvaat na nivnata svadba da bide izvedena poso~enata
pesna "êre{na se od koren korne{e". Pri~inata e vo toa {to ta`nite
~uvstva pri "razdelbata" od rodniot dom u{te pove}e se potenciraat preku
ovaa pesna, ili spored zborovite na odreden broj nevesti: "...Taa pesna me
tera da pla~am...".
Za taa cel muzi~arite imaat izmisleno opcija so koja obi~ajot,
sepak, }e se izvede, no so sli~na pesna koja ne budi isti ~uvstva kaj
nevestite. Stanuva zbor za pesnata "Il~ovice mlada nevesto" koja ~esto se
izveduva na svadbenite veselbi poradi po~etniot stih, iako pesnata e
qubovna i nema svadbena sodrìna.
Noten primer br.42:
146
Sleduva grafi~ko pretstavuvawe na brojot na zastapeni edinici vo

ovaa faza spored poleto ànr.
600
500
400
300
br. na
200 muz. ed.
100
0
Makedonska Makedonska Balkanska Balkanska
narodna muzika etnopop muzika narodna muzika etnopop muzika
Grafik br.1: Distribucija na rezultati od poleto ànr

Dobienite rezultati potvrduvaat deka postoi izrazena zastapenost
na makedonskata narodna muzika i mnogu mala raznovidnost na ànrovi vo
ovaa faza. Ova ja potvrduva konstatacijata deka ovaa faza e ostatok od
tradicionalnata forma na svadbeniot ciklus. Ottamu i muzikata koja se
izveduva vo ovaa faza, osven vo isklu~oci, go zadrùva principot na
izrazuvawe na "nacionalno obele`je" preku izvedbata na makedonska
nacionalna muzika.
Treta faza "mati~no"
Vo opisot na strukturata na sovremeniot svadben ciklus ve}e

poso~ivme deka muzika vo ovaa faza od svadbata postoi samo pri doa|aweto
vo op{tinskata ustanova ili po zavr{uvaweto na registracijata na pat
kon crkvata.
Ottamu, vo distribucijata na rezultatite od vkrstuvaweto na
vtorata faza so poleto ànr se pojavija 14 izvedbi na muzi~ki edinici. Od
niv 8 se makedonska narodna muzika, a 6 se makedonska etnopop muzika.
Evidentno e deka vo ovaa faza se pojavuvaat isklu~ivo muzi~ki
edinici so poteklo od makedonskata narodna i etnopop muzika.
147
êtvrta faza "crkva"
Kako {to ve}e prethodno napomenavme, crkovnata ceremonija

sodrì obredi i duhovni pesni koi imaat za cel da gi spojat mladoèncite
vo sveta zaednica. Crkovnoto peewe pretstavuva edinstvena vrska so
duhovnata kultura i so obrednosta na sovremenata svadba. So ogled na toa
{to crkovnata muzika nameneta za ven~avawe ne e vo sferata na na{iot
interes, nie toj del }e go izostavime od analiza. ]e gi vklu~ime samo onie
muzi~ki edinici izvedeni pred i po crkovnata ceremonija.
Taka, kako rezultat od distribucijata za tretata faza se pojavuvaat
38 muzi~ki edinici vo koi povtorno se dominantni makedonskata narodna
muzika (23 muzi~ki edinici) i makedonskata etnopop muzika (11 muzi~ki
edinici).
So mnogu pomala zastapenost se pojavuvaat i drugi ànrovi, vo ovoj
slu~aj so 2 muzi~ki edinici balkanskata etnopop muzika i so po 1 muzi~ka
edinica balkanskata zabavna muzika i evregrin muzikata {to povtorno kako
i kaj distribucijata na rezultatite od prethodnite fazi naveduva na
konstatacija deka se raboti za isklu~itelni slu~ai. Pretpostavuvame deka
se raboti za momentalen izbor na muzi~arite ili pak za zadovoluvawe na
muzi~kiot vkus na nekoj od svatovite na svadbata.
Petta faza "veselba vo restoran"
Slednata faza zapo~nuva so t.n. "otvorawe na veselbata", odnosno

muzika za pre~ek na gostite. Vo ovoj del od veselbata orkestarot naj~esto
izveduva evergrin muzika, odnosno muzika od stransko poteklo.
Vleguvaweto na mladoèncite e pridruèno so "svadben mar{"
(naj~esto toa e muzikata od "Svadben mar{" od F. Mendelson).
Po nazdravuvaweto sleduva prviot tanc, naj~esto valcer.
Orkestarot gi najavuva mladoèncite i gi pokanuva da zaigraat i so toa da ja
148
zapo~nat veselbata. Nabrgu potoa vo tancuvaweto se pridruùvaat i drugite

gosti. Od toj moment veselbata e oficijalno zapo~nata.
Potoa orkestarot zapo~nuva redosledno da izveduva po edna pesna
(ili poretko oro) nameneti za nevestata, mladoènecot, kumot, starosvatot
(starosvaticata), svekorot, svekrvata, dedoto, babata i deverot. Redosledno
}e gi navedeme naj~esto izveduvanite pesni so posebna funkcionalna
namena:
- za nevestata "Marie mlada nevesto" ili "Il~ovice mlada nevesto"

(poretko "Nevestinsko oro"),
- za mladoènecot "Ergen odev majko" ili "Dosta vreme ergen odev"
- za kumot "Ej more kume zlaten",
- za starosvatot (po~esto starosvaticata) "Stani mome da zaigra{"
- za svekorot "Svirete mi svira~i",
- za svekrvata "Ti donesov mlada nevesta",
- za dedoto "Dedo mili zlatni",
- za babata "Ah mori babo" ili "Zete mili zete",
- za deverot "Svadba makedonska".
Koga }e se zavr{at site pesni so namena, orkestarot izveduva muzika
spored odnapred dogovorena programa ili, pak, spored izbor na gostite.
]e se zadrìme nakratko na eden interesen detaq od svadbenata
veselba vo restoran povrzan so muzi~kata izvedba. Imeno, pri terenskoto
istraùvawe vo razgovor so muzi~arite koi redovno izveduvaat svadbeni
veselbi, zabeleàvme deka so tekot na vremeto, vo izvedbata na svadbenite
veselbi vo restoran se sozdava klasifikacija na dva tipa veselbi povrzani
so pari~niot honorar na muzi~kite grupi na:
- svadbi "so pora~ki",
- svadbi "bez pora~ki".
Ottamu i t.n. muzi~ki èlbi i ~estitki koi sé u{te moàt da se
vidat na odredeni svadbi, stanuvaat sé poretki, a sé po~esta pojava, osobeno
vo poslednite nekolku godini, se t.n. svadbi bez pora~ki.
149
Vo odreden del od veselbata orkestarot vo zavisnost od èlbata na

gostite, pokraj narodni i etnopop pesni i ora, izveduva i poinakov
repertoar: pesni od pop i rok muzika.
Slika br.41: Svadbena veselba vo restoran, izvedba na zabavna muzika
Za podobrite igraorci, vo tekot na veselbata re~isi redovno se

izveduvaat i najpopularnite makedonski ora.: "Pajdu{koto oro" vo 5/16 (23),
"Eleno mome" vo 7/8 (223), "Cigan~ica" vo 7/16 (223), "Dvojka" (ili "â~ak")
vo 2/4 (vo trioli kako 6/8), "Trojka" vo 4/4 itn.
Noten primer br.43:
150
Noten primer br.44:
Do krajot na veselbata se slu~uvaat i se~eweto na tortata i

frlaweto na bidermaerot (buketot) so koi se ozna~uva i krajot na
veselbata. Ovie obi~ai se naj~esto pridruèni so instrumentalen xingl.
Otkako bidermaerot }e bide "faten", orkestarot izveduva edna orovodna
muzi~ka numera na koja oroto go poveduva onaa devojka (ili mom~e) koja go
fatila buketot. Mnogu ~esto poradi simbolikata na èlbata na onaa koja go
fatila buketot da stane idna nevesta (odnosno mladoènec) muzi~kiot
sostav izveduva (edna od najpoznatite i najizveduvani varijanti na)
"Nevestinsko oro".
Noten primer br.45:
151
Ovaa faza razbirlivo sodrì najgolem broj muzi~ki edinici,

vkupno 1985.
br. na muz. ed.
800
700
600
500
400
300
200
100
0
l
ka
ka
ka
ka
ka
ka
ka
ka
ka
ka
ng
zi
zi
zi
zi
zi
zi
zi
zi
zi
zi
xi
mu
mu
mu
mu
mu
mu
mu
mu
mu
mu
n
le
a
p
p
a
na
n
na
ka
vn
dn
tr i~n
vn
ri
po
o
ta
av
od
ms
op
ba
ro
ba
no
rg
en
b
r
il
tn
Za
za
a
za
na
ve
na
et
um
l
e
F
E
K
ka
a
a
ka
ka
sk
sk
ns
ns
ns
s
ns
on
on
on
ka
ka
ka
I
ed
ed
ed
al
al
al
ak
ak
ak
B
B
M
M
Grafik br.2 Distribucija na rezultati od poleto ànr
Grafi~kiot prikaz pokaùva deka vo ovaa faza postoi upotreba na

najgolem broj ànrovi za razlika od drugite fazi vo koi prvenstveno
dominira upotrebata na makedonskata narodna muzika. No, i pokraj golemata
upotreba na razli~nite ànrovi, sepak, i vo ova vkrstuvawe rezultatite
pokaùvaat deka najgolemiot del od izvedbite pripa|aat na makedonska
narodna muzika koja, vsu{nost, i be{e najprisutna pri pretstavuvaweto na
op{tata distribucija spored poleto ànr. Zatoa ova vkrstuvawe e u{te
edna potvrda ne samo za preferencijata na makedonskata populacija, koja
spontano na toj na~in go izrazuva i svojot identitet, tuku i za
kontinuitetot vo odrùvaweto na tradicijata. Ova u{te pove}e doa|a do
izraz vo primerot na Gali~kata svadba i interesot koj vo poslednite
godini se projavuva za sé pogolemo rekonstruirawe na avtenti~nite
regionalni tradicii.
152
[esta faza ponedelnik i "blaga rakija"
Vo ponedelnikot, odnosno den po ven~avkata, se pravi "blaga rakija"

(veselba na koja se prigotvuva zagrean alkohol so karameliziran {e}er). Na
ovaa veselba porano vo pove}e krai{ta na Makedonija se sobirale i se
veselele edinstveno ènite. Isto taka, ovaa veselba e poznata po toa {to
ènite vo minatoto peele pesni so erotska sodrìna koja e povrzana so
plodnosta na mladoèncite.
Sovremenite svadbeni ciklusi koi nie gi istraìvme pokaàa deka
takvata sodrìna na ovoj obi~aj ve}e ne se praktikuva. Namesto toa na
"blagata rakija" se sobiraat i ma{ki i ènski gosti, a veselbata ima
voobi~aen tek kako i vo prethodnite fazi.
Pritoa, moè da bide najmena pomala muzi~ka grupa od tipot
svadbarsko duo ili svadbarsko trio. Repertoarot so posebna namena {to se
izveduva vo ovaa faza }e go prikaème preku primerot "Oèni me mamo" so
reden broj 2592 od na{ata baza na podatoci.
Noten primer br.46:
Sepak, angaìraweto na muzi~ka grupa za veselbata vo ovaa faza sé

poretko se slu~uva. Namesto toa, veselbata pominuva bez "ìva muzika",
odnosno izvedba na muzi~ka grupa.
Distribucijata go pokaùva istiot ànrovski soodnos kako i kaj
vtorata, tretata i ~etvrtata faza. Od vkupno 20 registrirani izvedbi na
153
dela od ovaa faza, 18 se makedonska narodna muzika, a 2 se makedonska

etnopop muzika.
1.2.2.2. Kontingentni tabeli so podatocite za izveduva~ki sostavi
Golemata raznovidnost na upotrebenite izveduva~ki sostavi spored

fazite na obi~ajot ja naru{uva preglednosta na kontingentnata tabela za
ovie dve poliwa. Zatoa rezultatite }e gi prikaème preku odvoeni tabeli
za sekoja faza, a celosnata tabela }e ja dademe vo prilog. Isto kako i
prethodno, komentarite gi zapo~nuvame od vtorata faza.
Vtora faza "odewe po nevesta"
Vo ovaa faza se pojavuva slednata raspredelba na upotrebenite

izveduva~ki sostavi:
Tabela br.18:
Distribucija na rezultati od vtorata faza i izveduva~ki sostav
br. na
Izveduva~ki sostav izvedbi
Svadbarsko trio 460

Svadbarski kvartet 266
Bleh grupa 83
Zurli i tapan 19
@enska vokalna grupa 12
Grupa "As" 10
Duo 2
Pokraj izrazenata zastapenost na svadbarskoto trio i

svadbarskiot kvartet kako najupotrebuvani sostavi za izvedba na muzikata
vo vtorata faza "odewe po nevesta", isto taka se zabeleùva upotreba i na 5
drugi tipovi na sostavi. Toa pokaùva deka vo zavisnost od regionalnata
pripadnost, bliskosta do tradicijata ili, pak, od li~en izbor, a ponekoga{
i edinstveno od èlbata da imaat unikatnatna ili "porazli~na svadba od
154
drugite", mladoèncite moàt da odberat i drug tip na izveduva~ki sostav

ili kombinacija od pove}e sostavi.
Taka, bleh sostavite za koi govorevme vo delot Golemi sostavi koi
se zastapeni so 83 muzi~ki edinici, se pojavija na tri svadbi od razli~ni
regioni. So ogled na faktot {to ovie sostavi se tipi~ni za izveduva~kata
tradicija vo Isto~na Makedonija (vidi Ximrevski 2005) o~ekuvavme da
sretneme primeri i kaj sovremenite svadbi od ovoj region. Dvata primera na
svadbi na koi se pojavuvaat ovie sostavi vo vtorata faza se svadben ciklus
od gradot Ko~ani i svadben ciklus od selo Budinarci, Del~evsko. Tretiot
primer e interesen po toa {to poteknuva od svadben ciklus od Zapadna
Makedonija od gradot Gostivar kade {to ne postoi postara tradicija za ovoj
tip izveduva~ki sostavi. Pretpostavuvame deka vo ovoj region ovie sostavi
se doneseni pri nivnata popularizacija vo po~etokot na 1990-tite godini.
Pojavata na sostavot zurli i tapan od selo Zelenikovo, Skopsko, so
19 muzi~ki edinici i sostavot ènska vokalna grupa od svadbite vo selo
Budinarci, Del~evsko, i selo Oraovica, Radovi{ko, so 12 muzi~ki edinici
pretstavuva svoeviden spoj so lokalnite obi~ai od tradicionalniot
svadben ciklus. Preku ovie primeri se pokaùva obidot da se za~uvaat
odredeni lokalni obele`ja od vokalno-instrumentalnata tradicija.
Grupata "As" koja e zastapena so 10 primeri e edinstvenata grupa vo
na{ata baza na podatoci koja, za razlika od drugite grupi so poznato ime, vo
celost se pojavuva vo prvata faza od svadbeniot ciklus. Kaj drugite grupi
praktika e od svojot sostav da izdvojuvaat svadbarsko trio ili svadbarski
kvartet ili, pak, da angaìraat drugi muzi~ari vo takov sostav za
izvedbata na muzikata od prvata faza.
Sostavot duo zastapen so 2 izvedbi na muzi~ki edinici koj se
pojavuva na svadba od selo Oraovica, Radovi{ko, e interesen primer na
tradicija koja sé pomalku moè da se sretne vo sovremenite svadbeni
ciklusi. Stanuva zbor za sostav koj e angaìran od strana na tatkoto na
nevestata, a sluì za pre~ek na mladoènecot i negovite svatovi pri
pristignuvaweto vo domot na nevestata. Interesno e i toa {to, otkako tie
155
}e pristignat, ulogata na izveduva~ki sostav ja zazema grupata koja doa|a so

mladoènecot vo sostav svadbarski kvartet. Iako smislata na ovoj obi~aj e
vo povrzanosta so tradicijata, od slednata tabela za strukturata na ova duo
se gleda deka se raboti za ma{ki vokalen solist vo pridru`ba na sintezajzer
so ritam ma{ina (izvedba po princip na takanare~eniot sistem "svirewe so
aranèr") {to u{te pove}e go potencira me{aweto na èlbite za
povrzanost so tradicijata i sovremenosta.
Sostavite {to se zastapeni vo ovaa faza moè da se pojavat preku
pove}e strukturi, vo zavisnost od upotrebenite instrumenti. Toa od druga
strana sozdava razli~na slika za prethodnata podelba. Tokmu zatoa, dokolku
se zeme predvid i strukturata na izveduva~kiot sostav, raspredelbata od
vkrstuvaweto e sosema poinakva. Toa moè da se vidi na slednata tabela:
Tabela br.19:
Distribucija na rezultati od vtorata faza, izveduva~ki sostav i struktura
br. na
Izveduva~ki sostav Struktura izvedbi
Svadbarsko trio Acc Alt-Sax Tar 304

Svadbarski kvartet Acc Acc AltSax Tar 76
Svadbarsko trio Acc Cl Tar 68
Svadbarski kvartet Acc AltSax Trp Tar 55
Svadbarski kvartet Acc AltSax AltSax Tar 47
Svadbarsko trio Acc Alt-Sax Tpn 45
Svadbarski kvartet Acc Cl AltSax Tpn 42
Bleh grupa Trp Trp AltSax Bar Bar Tuba Snare Tpn 35
Svadbarski kvartet Acc Trp Trp Tar 24
Bleh grupa Trp AltSax Bar Bar Bar(bas) Snare Tpn 24
Bleh grupa Trp Trp AltSax Bar Bar Tuba Tpn 24
Svadbarsko trio Acc Cl Tpn 23
Svadbarski kvartet Acc AltSax Trp Tpn 22
Svadbarsko trio Cl Acc Tpn 20
Zurli i tapan Zur Zur Tpn 19
@enska vokalna grupa V-f V-f V-f 10
"As" V-m Acc AltSax Synt Dr 10
@enska vokalna grupa V-f V-f V-f V-f 2
Duo V-m Synt(rhythm) 2
156
Treta faza "mati~no"
Vo vkrstuvaweto na izveduva~kite sostavi so tretata faza gi

dobivme slednite rezultati:
Tabela br.20:
Distribucija na rezultati od tretata faza i izveduva~ki sostav
br. na
Bleh grupa 6
Svadbarsko duo 4
Zastapenosta na bleh sostavite so 6 muzi~ki edinici vo tretata

faza se dolì povtorno na primerot na svadben ciklus od Ko~ani, Isto~na
Makedonija, i lokalnata tradicija ovie sostavi da se koristat vo prvite tri
fazi {to ne e slu~aj vo drugi krai{ta na Republika Makedonija.
Ulogata na svadbarskoto duo i svadbarskiot kvartet kako sostavi
za tretata faza od svadbeniot ciklus se zabeleùva i vo podednakvata
zastapenost so po 4 izvedbi na muzi~ki edinici. Svadbarskiot kvartet go
sretnavme na dva primera na svadbi od gradot Kriva Palanka i selo
Stojakovo, Gevgelisko, a svadbarskoto duo na primerot na ve}espomenatata
svadba od gradot Gostivar. Od slednata tabela so strukturata na
izveduva~kite sostavi od tretata faza se gleda deka svadbarskite kvarteti
imaat razli~na struktura. Od iskustvata koi gi steknavme na terenskite
istraùvawa moème da konstatirame deka se raboti za slu~aen izbor, a ne
za razliki vo lokalnite tradicii.
Tabela br.21:
Distribucija na rezultati od tretata faza, izveduva~ki sostav i struktura
br. na

Svadbarsko duo Acc Tpn 4
157
êtvrta faza "crkva"
Od vkrstuvaweto na izveduva~kite sostavi so ~etvrtata faza gi

dobivme slednite rezultati:
Tabela br.22:
Distribucija na rezultati od ~etvrtata faza i izveduva~ki sostav
br. na
Bleh grupa 21
Svadbarsko trio 7
Bleh grupite koi se pojavija vo vkrstuvawata od vtorata faza vo
dvata primera na svadbeni ciklusi od Isto~na Makedonija od gradot Ko~ani
i selo Budinarci, Del~evsko, se povtoruvaat i vo ovaa faza so zastapenost
od 21 izvedba na muzi~ki edinici.
Na slednata tabela se prezentirani rezultatite od vkrstuvaweto vo
koe e vklu~ena i strukturata na zastapenite izveduva~ki sostavi.
Tabela br.23:
Distribucija na rezultati od ~etvrtata faza, izveduva~ki sostav i struktura
br. na
Bleh grupa Trp AltSax Bar Bar Bar(bas) Snare Tpn 14

Svadbarsko trio Acc AltSax Tar 4
Svadbarsko trio Acc Alt-Sax Tpn 3
Svadbarski kvartet Acc AltSax Trp Tar 1
Koristeweto na svadbarskoto trio i svadbarskiot kvartet vo
ovaa faza vo pove}e regioni vo Republika Makedonija go potvrduvaat i
pove}e primeri na svadbeni ciklusi vklu~eni vo na{ata baza na podatoci.
Taka, svadbarskoto trio e zastapeno na primerite od gradot Veles i selata
Podare{, Radovi{ko i Vev~ani, Stru{ko, a svadbarskiot kvartet e
zastapen na primerite od gradovite Tetovo i Kriva Palanka i selo
Stojakovo, Gevgelisko.
158
Petta faza "veselba vo restoran/doma"
Vo dosega{noto prikaùvawe na rezultatite od na{eto

istraùvawe vo pove}e navrati bea spomenati i imiwata na izveduva~ite i
izveduva~kite sostavi, iako kako {to kaàvme, nie ne gi elaboriravme
detaqno so ogled na restrikciite na obemnosta na trudot.
Tabela br.24:
Distribucija na rezultati od pettata faza i izveduva~ki sostav
br. na
"Superior" 444
Grupa 301
"Astor" 112
"Simpatija" 77
"Zlatni prsti" 70
Bleh grupa 69
"Fontana" 68
"Lider" 60
"BBC" 59
"Senator" 57
"@'tem" 53
"Sonata" 48
"Aleksandrija" 47
"Indeksi" 47
"Brodolom" 45
"Korona" 45
"Modus" 44
"Kanon" 42
"Bravo bend" 40
"Ohridski svadbari" 40
"Fortuna" 37
"As" 34
"Xorlev" 32
"Mama bend" 32
Svadbarsko Trio 30
Bleh grupa "Blezeri" 27
Plejbek CD 4
Stev~e Stojkovski trio 4
"Xorlev" i "Mama bend" 3
Zurli i tapan 3
Rodnini na mladoènecot 2
Duo tarabuki i ritam ma{ina 1
@enska vokalna grupa 1
159
Pri ova nie imame predvid deka li~nite preferencii, izveduva~ka

ve{tina, poznavawe na repertoar, i voop{to prisposoblivost kon
ambientot i u~esnicite vo nastanot, moè bitno da vlijaat vrz finalnata
slika na izveduvaniot repertoar. Zatoa vkrstuvawata od ovaa faza }e gi
izvedeme spored imiwata na identificiranite sostavi, pri {to }e ja
navedeme i nivnata struktura, ostavaj}i gi generi~kite naslovi onamu kade
{to nemavme podatoci. Na ovoj na~in dobivme 34 izveduva~ki sostavi koi se
prikaàni vo prethodnata tabela.
Tabelata u{te edna{ gi potvrdi ve}e komentiranite soznanija za
dominantnata upotreba na golemite vokalno-isnstrumentalni sostavi vo
ovaa faza, kako i pojavata na "specijalni gosti".
[esta faza ponedelnik i "blaga rakija"
Vkrstuvaweto na izveduva~kite sostavi so poslednata faza izdvoi

dva ansambla:
Tabela br.25:
Distribucija na rezultati od {estata faza i izveduva~ki sostav
br. na
Svadbarsko trio 14
Zurli i tapani 6
Sostavot svadbarsko trio vo ovaa faza se pojavuva na dva svadbeni
ciklusa. Prviot primer e od Gostivar vo koj grupata vo svojata struktura
sodrì harmonika, alt saksofon i tarabuka, dodeka vtoriot primer e od
selo Vev~ani, Stru{ko, i ima struktura od harmonika, klarinet i tapan. Vo
ovoj primer vo ovaa faza e vklu~en i vtoriot sostav po zastapenost koj se
gleda na tabelata. Toj sostav vo strukturata ima dve zurli i dva tapana i se
koristi vo izvedbata na obi~ajot nosewe na nevestata na voda koj ve}e be{e
prethodno objasnet.
*
* *
160
Na krajot od ovoj del sumarno }e go prikaème repertoarot vo

sovremenite svadbeni ciklusi vo Republika Makedonija.
Tabela br.26: Repertoarot vo makedonskite sovremeni svadbeni ciklusi
fazi repertoar
1 podgotovki -narodna i etnopop muzika bez posebna namena
2 kaj mladoènecot -za svekorot: "Doma}ine dobri gosti ti dojdoa"

-za svekrvata:"Ti donesov mlada nevesta"
-za mladoènecot:"Dosta vreme ergen odev"
-za kumot:"Ej more kume zlaten"
-veselba: makedonska narodna i etnopop muzika bez
posebna namena
kaj nevestata -za dedoto:"Doma}ine dobri gosti ti dojdoa"
-za babata:"Zete mili zete"
-za nevestata: "Marie mlada nevesto"
-za starosvaticata:"Stani mome"
-veselba: makedonska narodna i etnopop muzika bez
posebna namena
3 (pred i posle) "mati~no" -narodna i etnopop muzika bez posebna namena
4 (pred i posle) ven~avka vo crkva -narodna i etnopop muzika bez posebna namena
5 vlez "Svadben mar{"

prv tanc "Vienski valcer" ili bavna zabavna pesna
1 del veselba -za nevestata: "Marie mlada nevesto"
ili "Il~ovice mlada nevesto"
-za mladoènecot:"Ergen odev majko"
-za kumot:"Ej more kume zlaten"
-za starosvaticata:"Stani mome da zaigra{"
-za svekorot:"Svirete mi svira~i"
-za svekrvata:"Ti donesov mlada nevesta"
-za dedoto:"Dedo mili zlatni"
za babata:"Ah mori babo"
-za deverot:"Svadba makedonska"
2del veselba -muzika od pove}e ànrovi bez posebna namena
frlawe bidermaer (buket) -instrumentalen xingl
se~ewe torta -instrumentalen xingl
6 ponedelnik, "blaga rakija" -narodna i etnopop muzika bez posebna namena
161
2. Komparativna analiza so kontrolnata grupa na svadbeni

ciklusi
Na krajot od na{iot trud }e napravime komparativna analiza me|u

podatocite od dvete bazi, osnovnata baza so podatoci od 37 svadbi na
makedonskoto pravoslavno naselenie i 5 svadbi od kontrolnata grupa
formirana spored kriteriumite na etni~ka i religiska pripadnost. Ovaa
grupa sodrì 5 snimki od svadbi: makedonska muslimanska svadba, turska
svadba, romska svadba, albanska svadba i vla{ka svadba.
Od niv 4 svadbi se snimeni vo Skopje, a 1 svadba e snimena vo Tetovo.
Tri od sobranite primeri od svadbi vo kontrolnata grupa se odràni vo
2005 godina, a po edna vo 2003 i 2004 godina.
Iako isto i kako kaj makedonskoto pravoslavno naselenie,
svadbenite obi~ai ve}e redovno se registriraat, odnosno se angaìraat
snimateli od foto/video studija, se sudrivme so te{kotija za dobivaweto
na snimkite od vakvite nastani, poradi zatvorenosta na del od ovie sredini.
Sepak, treba da se istakne deka na krajot najdovme razbirawe i go sobravme
materijalot {to }e go prezentirame vo natamo{niot del od ovoj trud.
Pred da premineme na prikaùvaweto na distribuciite dobieni od
ovaa baza na podatoci bi sakale da istakneme deka taa ja ima istata
struktura i gi sodrì istite poliwa kako i osnovnata baza na podatoci za
makedonskite svadbi. Razlikata e samo vo otsustvoto na tri od poliwata koi
gi ima osnovnata baza na podatoci za makedonskite svadbi. Toa se poliwata
za tekstualen incipit, instrumentalen solist i forma.
Poradi racionalnosta na prostorot na trudot, sporedbite me|u
kontrolnata i osnovnata grupa }e gi vr{ime vedna{ po prikaùvaweto na
distribuciite na rezultatite od kontrolnata grupa.
Isto taka, }e gi prikaème samo rezultatite na onie vkrstuvawa
{to se predmet na na{eto interesirawe. Od vkupniot prikaz na rezultatite
162
od distribucijata }e izostanat onie sporedbi koi ne dadoa signifikantni

rezultati.
Bazata na podatoci za kontrolnata grupa svadbi sodrì podatoci za
270 izvedbi na muzi~ki edinici. Vo slednata tabela e prikaàna
distribucijata spored svadba.
Tabela br.27:
Distribucija na rezultati spored pripadnosta na svadbata
Pripadnost br. na
muz. ed.
Vla{ka svadba 75
Albanska svadba 68
Makedonska muslimanska svadba 62
Romska svadba 55
Turska svadba 10
vkupno: 270
Vo sledniot del od tekstot, kako {to kaàvme, }e gi izdvoime samo

signifikantnite rezultati od sporedbite na rezultatite od dvete bazi na
podatoci.
2.1. Traewe
Kako {to ve}e vidovme vo prethodniot del od na{iot trud, ova pole
upatuva na nekoi bitni karakteristiki na ispituvaniot primerok. Sleduva
sporedbenata tabela na dvete grupi svadbi spored brojot na edinici,
srednite vrednosti, standardnata devijacija i opsegot.
Vo poleto "traewe" najkratkata numera iznesuva 24 sekundi, a
najdolgata 796 sekundi, odnosno 13 minuti i 36 sekundi. Srednata vrednost e
179,9 dodeka standardnata devijacija e 95 sekundi.
]e premineme na prezentacija na kontingentnata tabela za
rezultatite od frekventnata distribucija na poleto traewe za osnovnata i
kontrolnata grupa na svadbeni ciklusi i komparativno }e gi komentirame.
163
Tabela br.28:
Distribucija na rezultati od poleto traewe
broj na sredna standardna minimum maksimum
muz.ed. vrednost devijacija (sekundi) (sekundi)
(sekundi) (sekundi)
Osnovna grupa na svadbi 3058 165 92 16 1800

Kontrolna grupa na svadbi 270 179.9 95 24 796
Ovaa tabela, i pokraj razlikite vo brojot na muzi~ki edinici ja
pokaùva sli~nosta vo dobienite rezultati. Vakvite rezultati se samo u{te
edna potvrda za kulturnata homogenizacijata na celiot prostor na
Republika Makedonija bez razlika na etni~kata i verskata pripadnost,
odnosno me|usebnata interferencija, kopirawe i prezemawe na kulturnite
obrazci.
Taka, srednata vrednost od 165 sekundi kaj osnovnata grupa e bliska
do srednata vrednost od 179.9 sekundi kaj kontrolnata grupa na svadbeni
ciklusi. Bliskosta na dobienite rezultati e u{te poevidentna kaj
standardnata devijacija, kade {to ostapuvaweto e samo 3 sekundi.
Vlijanieto koe snimatelite go vr{at vrz snimkite od svadbenite
ciklusi preku kratewe na izvedbite na pogolem del od izvedbite na
muzi~kite edinici (koe go komentiravme vo delot Producent) doa|a do
izraz i pri vakviot komparativen prikaz. Od rezultatite za najkratka
muzi~ka edinica (minimum) se gleda deka i tamu postoi sli~nost.
Najkratkata snimka na muzi~ka edinica kaj makedonski svadbeni ciklusi
trae 16 sekundi, a kaj kontrolnata grupa na svadbeni ciklusi trae 24
sekundi. Ovoj podatok svedo~i za postoeweto na prethodno spomenatoto
kli{e koe go koristat snimatelite pri editirawe i montirawe na video
materijalite od svadbenite ciklusi bez ogled na nivnata pripadnost.
Otstapka postoi samo kaj rezultatite od najdolgata snimka na
muzi~ka edinica od osnovnata grupa na svadbeni ciklusi poradi primerot na
izvedbata na duo tarabuki i ritam ma{ina od svadbeniot ciklus od gradot
[tip so traewe od 30 minuti. Od druga strana, vrednosta od 796 sekundi {to
proizleze kaj kontrolnata grupa na svadbeni obi~ai e rezultat na
164
dolìnata na takanare~enite spletovi. Posebno razgleduvana, dolìnata

na spletovite i kaj osnovnata i kaj kontrolnata grupa na svadbeni ciklusi
se sovpa|a so mali nezna~itelni otstapki.
2.2. Podatoci za obi~ajot
Vo poleto glavni obi~ai kaj svadbenite ciklusi od kontrolnata

grupa gi adaptiravme prethodno formiranite 6 fazi na svadbeniot
kompleks koi gi koristevme kaj osnovnata grupa na svadbeni ciklusi. Za da
moème da izvr{ime komparacija me|u osnovnata i kontrolnata grupa na
svadbeni ciklusi, ovie fazi gi ozna~ivme so istite redni broevi i taka gi
vnesuvavme vo bazata na podatoci:
1 - podgotovki za svadbata
2 - "odewe po nevesta"
3 - registracija vo "mati~no"
4 - ven~avka vo crkva/verska ven~avka
5 - veselba vo restoran/doma
6 - den po svadbata
Sekoja od ovie fazi na svadbeniot ciklus moè da bide nadopolneta
so karakteristi~ni obi~ai od odredena svadba od kontrolnata grupa.
Takvite obi~ai gi ozna~uvavme so bukva. Na primer, 2a dokolku se izveduva
obi~ajot "k'na", 2b za obi~ajot "tele" ili 2c za obi~ajot "igranka" pri
"odeweto po nevesta" {to be{e slu~aj kaj romskata svadba.
Sleduva prikazot na rezultatite od kontingentnata tabela za
osnovnata i kontrolnata baza so fazite na svadbeniot ciklus.
Tabela br.29:
Distribucija na rezultati od fazite na svadbeniot ciklus
faza 1 2 2a 2b 2c 3 4 4a 5 5a 6
baza
osnovna 149 842 10 14 25 13 1956 28 20
kontrolna 43 21 5 29 172
165
Od komparacijata na rezultatite za brojot na izvedeni muzi~ki

edinici vo sekoja od fazite na svadbeniot ciklus zabeleùvame deka ima
sovpa|awe vo najgolemata zastapenost na muzi~ki edinici vo ~etvrtata faza.
Toa go pokaùva zna~eweto koe go ima ovaa faza vo svadbeniot ciklus vo
odnos na muzi~kata izvedba. No, od druga strana, najva`niot faktor koj e
zasluèn za ishodot na ovie rezultati e dolìnata na vremetraeweto na
~etvrtata faza nasproti mnogu pokratkite prethodni fazi.
Ne moè da se zanemari i faktot deka vo ovaa faza e srazmerno
pomal brojot na obi~ai koi ne se pridruèni so muzika, {to isto taka be{e
slu~aj vo prethodnite tri fazi i vo pettata faza.
Kon prethodnoto moème da dodademe deka pri terenskite
istraùvawa zabeleàvme deka vo ~etvrtata faza re~isi i nema prekin vo
muzi~kata izvedba osven vo mali isklu~oci vo koi: izveduva~kiot sostav
pravi mala pauza, mladoèncite se fotografiraat so gostite,
restoranskiot personal go sluì obrokot i sli~no.
2.3. Podatoci za vremeto na odrùvawe
Sporedbata na poliwata so podatoci za vremeto na odrùvawe, "den

vo nedelata" gi donese slednive rezultati.
Tabela br.30
Distribucija na rezultati od poleto den vo nedelata
den 1 3 4 5 6 7 nepoznat
baza
osnovna 29 50 94 1863 851 171
kontrolna 55 205 10
Se gleda deka i kaj dvete grupi na svadbeni ciklusi najgolem broj
muzi~ki edinici se izvedeni vo sabota, {to pokaùva deka vo ovoj den
naj~esto se odrùvaat sovremenite svadbeni ciklusi bez razlika na nivnata
pripadnost.
Za poleto "vreme (~as) vo denot" isto kako kaj osnovnata baza pri
vnesuvaweto upotrebivme vremenski intervali od 60 minuti, a glaven
166
orientir ni be{e poleto za "glavni obi~ai". Ottamu i generalnata podelba

na vremenskite etapi spored rasporedot na obi~aite.
Tabela br.31:
Distribucija na rezultati od poleto vreme
vreme (~as) vo broj na

denot muz.ed.
12:00 17
15:00 18
16:00 12
17:00 14
18:00 8
20:00 40
Od frekventnata distribucija na rezultatite se gleda deka

najgolemiot del od muzi~kite edinici se izvedeni vo vremenskata zona od
20:00 ~asot koja ja pretstavuva pettata faza veselba vo restoran {to ja
potvrduva zastapenosta na istiot vremenski interval i kaj kontrolnata
grupa na svadbeni ciklusi.
2.4. Jazik
Poleto jazik na indirekten na~in moè da ukaè na

karakteristikite na izvedeniot repertoar. Op{tata distribucija na ova
pole vo kontrolnata baza gi dade slednite rezultati:
Tabela br.32:
Distribucija na rezultati od poleto jazik
broj na
Jazik pesni
Albanski 59
Makedonski 54
Srpski 44
Romski 7
Turski 6
Vla{ki 2
Hrvatski 1
Romski/Makedonski 1
167
Raspredelbata na brojot na izvedeni pesni spored svadba o~ekuvano

pokaà deka postoi izrazena zastapenost po nacionalna osnova kaj
muzi~kite izvedbi na svadbite od etni~kite grupi koi ìveat vo Republika
Makedonija, odnosno sekoja od grupite izveduva pesni na sopstveniot jazik.
Kaj primerot na albanska svadba zastapenosta e celosna, odnosno site pesni
bea izvedeni na albanski jazik. Kaj turskata i romskata svadba brojot na
pesni izvedeni na turski, odnosno romski jazik e srazmerno najgolem, no
postoi i izvedba na mal broj pesni na makedonski jazik.
Vla{kata svadba pretstavuva primer na obratna zastapenost.
Najgolemiot broj pesni se izvedeni na makedonski, dodeka na vla{ki jazik se
izvedeni samo 2 najpopularni pesni. Pretpostavuvame deka ova se dolì na
sekojdnevnata upotreba na makedonskiot jazik, religioznata identi~nost so
pravoslavnoto makedonsko naselenie, bliskosta vo tradicionalnite
svadbeni obi~ai i golemiot broj me{ani brakovi me|u Vlasi i Makedonci.
Poradi toa vla{kite sovremeni svadbeni ciklusi bitno ne se razlikuvaat
od makedonskite {to se potvrduva i preku primerot od na{ata baza na
podatoci za kontrolnata grupa.
Kaj primerot na makedonska muslimanska svadba vo izvedbata na
pesnite najzastapen be{e makedonskiot jazik.
2.5. Avtorstvo na muzika
Poso~enite 270 izvedbi na muzi~ki edinici vo bazata na podatoci

na kontrolnata grupa ja sodrèa slednata raspredelba: kaj 12 muzi~ki
edinici se pojavuvaat imiwata na 8 poznati avtori na muzika, kaj 136
muzi~ki edinici avtorot na muzika e nepoznat, a vo 122 muzi~ki edinici se
javuva kolektiven avtor.
I vo kontrolnata baza, kako i kaj osnovnata, kako najzastapeni se
pojavuvaat imiwata na Stevo Teodosievski, Jon~e Hristovski, Ilija
Ampevski, Ko~o Petrovski, Ferus Mustafov, Metodija Zafirovski-
Smolski, [aban Bajramovi} i Feliks Mendelson.
168
Poso~enite avtori se pojavija vo muzi~kata izvedba na makedonskata

muslimanska, vla{kata i romskata svadba od kontrolnata grupa na svadbeni
ciklusi. Kaj albanskata svadba edinstveno se sre}ava "Dada Sali ~o~ek" na
Ferus Mustafov, a kaj turskata svadba se pojavuvaat makedonski narodni
pesni i ora, odnosno pesni i ora od kolektiven avtor.
Feliks Mendelson e zastapen preku "Svadbeniot mar{" na
po~etokot od ~etvrtata faza od vla{kata svadba.
Prethodnoto u{te edna{ ja potvrduva sli~nosta vo konceptot na
izveduvawe na sovremenite makedonski svadbeni ciklusi i svadbenite
ciklusi na etni~kite zaednici.
Procentualnata zastapenost na kategorijata kolektiven avtor vo
ova pole pokaà deka i vo dvete bazi pribli`no 50% od repertoarot
pripa|aat na ovaa kategorija. Toa ja pokaùva cvrstata vrska so tradicijata
kaj site sovremeni svadbeni ciklusi vo Republika Makedonija. I pokraj
èlbata za modernizirawe na izvedbata na sovremenite svadbeni ciklusi
bez razlika na etni~kata pripadnost, koga se raboti za izborot na
repertoarot o~igledno e deka tie sé u{te sodràt narodni pesni i ora koi,
iako ja izgubile svojata prvobitna obredna svadbena funkcija, dobile nova
uloga na reprezenti na tradicijata.
2.6. Podatoci za izveduva~ite
I poleto struktura na izveduva~kite sostavi moè da ukaè na

signifikantni rezultati vo sli~nostite ili razlikite vo svadbenite
obi~ai na dvete grupi svadbi. Rezultatite od ova pole kaj kontrolnata grupa
ja pokaàa distribucijata prikaàna na slednata tabela.
Od tabelata se gleda deka najzastapeniot ansambl sodrì ènski
vokal, alt saksofon, sintesajzer i komplet od udiralki. Toj spa|a vo tipot
na pogolemi vokalno-instrumentalni sostavi koi se koristat za veselbata
vo restoran od pettata faza od svadbeniot ciklus. Za razlika od nego, vo
osnovnata baza na podatoci najzastapen sostav be{e svadbarskoto trio od
169
tipot na pomali svadbeni sostavi. Moème da konstatirame deka vo

kontrolnata grupa na svadbeni ciklusi strukturite od tipot pogolemi
vokalno-instrumentalni sostavi se pozastapeni od pomalite vokalno-
instrumentalni sostavi {to ne be{e slu~aj kaj osnovnata baza na
podatoci.
Tabela br.33:
Distribucija na rezultati od poleto struktura
Struktura broj na
muz. ed.
V-f AltSax Synt Dr 64

V-f AltSax Synt Guit Dr 54
V-m Acc Cl-AltSax Synt Dr 37
Acc Trp Trp Tar 35
V-m Cl Synt Synt Guit Dr 29
Trp AltSax Bar Bar Bar Tuba Snare Tpn 21
V-m Cl Violin Synt Guit Tar 10
Zur Zur Tpn 9
Acc AltSax Tar 8
Trp AltSax AltSax Bar Bar Bar Tuba Tpn 3
Od druga strana, postoi sovpa|awe me|u osnovnata i kontrolnata

grupa na svadbeni ciklusi vo odnos na najzastapeniot tip na bleh orkestar.
Isto taka, se zabeleùva deka vo osnovnata grupa na svadbeni ciklusi se
pojavuvaat pogolem broj instrumentalni sostavi za razlika od dvata koi se
pojavuvaat kaj kontrolnata grupa.
2.7. Muzi~ki karakteristiki
Podatocite za muzi~kite karakteristiki }e gi komentirame preku

rezultatite od frekventnata distribucija na poliwata: metar, tonalitet i
forma.
170
2.7.1. Metar
Metarot e u{te eden od bitnite indikatori za pretstavuvawe na

repertoarnite karakteristiki. Sleduva sporedbeniot prikaz na
upotrebenite metri vo osnovnata i kontrolnata baza.
Tabela br.34:
Distribucija na rezultati od poleto metar
baza osnovna kontrolna
metar
4/4 1477 220
7/8 898 37
9/8 257 9
2/4 283 3
3/4 39
5/8 33 1
Rubato 30
7/16 24
11/8 7
3/8 3
11/16 2
12/8 1
9/16 1
15/16 1
Rubato 7/8 1
Ovaa tabela jasno ukaùva na dominantnata zastapenost na 4/4 metar

i 7/8 metar i vo dvete grupi na svadbi. Vakvite rezultati nedvosmisleno
ukaùvaat i na istite igra~ki karakteristiki na repertoarot, koj nie ve}e
gi komentiravme vo delot za osnovnata baza na podatoci. Vo sekoj slu~aj
ovie rezultati se samo u{te eden dokaz za sli~nostite na repertoarnite
karakteristiki na celata populacija od teritorijata na Republika
Makedonija.
171
2.7.2. Tonalitet
I poleto tonalitet vedna{ }e go prikaème preku

kontingentnata tabela spored parametarot osnovna i kontrolna baza.
Tabela br.35 Distribucija na rezultati od poleto tonalitet
baza osnovna kontrolna
tonalitet
F dur 614 33
g moll 422 42
G dur 369 19
D dur 331 17
B dur 322 8
a moll 151 48
A dur 110 23
d moll 107 20
f moll 66 7
e moll 64 6
c moll 52 5
E dur 44 2
Es dur 22 3
in G 17
in Es 14
h moll 7 5
in A 6
As dur 5
cis moll 4
b moll 3
in D 3
in E 3 9
in F 3
Cis dur 2
H dur 2
es moll 2 1
in B 2
fis moll 1
in Cis 1
Vo ovaa tabela se zabeleùva deka postoi razlika me|u

najzastapeniot tonalitet kaj osnovnata grupa na svadbeni ciklusi (F dur) i
kontrolnata grupa (a moll). Taa razlika proizleguva od karakteristikite na
172
izvedenite muzi~ki edinici od pettata faza veselba vo restoran. Najgolem

del od ovie muzi~ki edinici kaj osnovnata grupa se izvedeni od vokalno-
instrumentalni sostavi vo koi ~lenuvaat ma{ki vokalni izveduva~i. Od
druga strana, kaj kontrolnata grupa na svadbeni ciklusi, mnozinstvoto od
izvedeni muzi~ki edinici se pesni vo ispolnenie na ènski
interpretatori. Poradi prisposobuvaweto na pesnite na intonativnite
mo`nosti na peja~ite od vokalno-instrumentalnite sostavi, logi~no se
nametnuva i poso~enata razlika me|u osnovnata i kontrolnata grupa
obuslovena od razlikata vo ma{kite i ènskite vokali.
Namesto oznakata za harmonskoto obele`je na rodot na tonalitetot
(C dur, G dur itn.) izvedbite na narodnite instrumenti gi zabeleùvavme so
oznaka in (na primer, in E, in A itn.) spored intonativnata visina na tonot
finalis od izvedbata. Ova naj~esto go koristevme za zurlite koi svirat vo
netemperirani tonski nizi, pa ottamu kaj niv ne moè da stane zbor za
tonalitet vo harmonska smisla.
2.7.3. Forma
Pri izveduvaweto na rezultatite za poleto forma vo kontrolnata

baza na podatoci go koristevme istiot princip primenet i kaj osnovnata
baza na podatoci. I pri analizata na kontrolnata grupa na svadbeni ciklusi
uvidovme deka najgolemiot del od snimkite na svadbite sodràt muzi~ki
edinici koi ne se snimeni vo celost.
Od ovie pri~ini, isto kako i vo osnovnata baza na podatoci, za
prikaùvawe na muzi~kite formi koi se sre}avaat vo kontrolnata grupa na
svadbeni ciklusi, namesto preku distribucijata na rezultati od bazata }e se
posluìme so podatocite i konstataciite do koi dojdovme pri terenskata
rabota.
Muzikata vo kontrolnata grupa na svadbeni ciklusi se sre}ava vo
slednite formi: pesna, oro, ~o~ek, instrumental, izvadok od klasi~ni dela.
173
Ovie formi se identi~ni kako i kaj osnovnata grupa na svadbeni ciklusi.

Razlikata e edinstveno vo jazikot na koj se pee tekstot od pesnite.
Isto taka bi sakale da istakneme deka spletovite kako forma se
pojavuvaat na ist na~in kako i kaj sovremenite makedonski svadbeni
ciklusi. Taka, opisot koj go dadovme za na~inot na koj se izveduva spletot
kaj osnovnata grupa, vo celost odgovara i za kontrolnata grupa na svadbeni
ciklusi.
]e poso~ime tri takvi primeri na spletovi od bazata na podatoci za
kontrolnata grupa na svadbeni ciklusi:
- vla{ka svadba na koja vo prvata faza se izveduva istiot splet kako i
kaj makedonskite svadbeni ciklusi, spletot e sostaven od muzi~ki
edinici vo 7/8, reden broj 2972 "Svadba makedonska" vo B dur, reden
broj 2973"Ergen odev majko" vo F dur, reden broj 2974 "Ej more kume
zlaten" vo g moll,
- albanska svadba na koja vo ~etvrtata faza spletot e sostaven od
muzi~ki edinici vo 4/4, reden broj 5001 "Shota" vo g moll, reden broj
5002 "Darsme madhe sonte ka fillu" (Golema svadba ve~erva po~na) vo d
moll, reden broj 5003 "Ne maje te shpise eshte ngjit flamuri" (Na vrv na ku}a
ima zname) vo d moll, reden broj 5004 "Moj lulja e blinit o kujna ja le nanen
o" (O lipov cvet za kogo ja ostavi majka ti) vo a moll, reden broj
5005"Lujma lujma oj doren me kane" (Igraj igraj so tvojata raka so k'na)
vo a moll, reden broj 5006 "Hajde luje horen oj lule" (Ajde cvetu igraj oro)
vo D dur i
- turska svadba na koja vo ~etvrtata faza spletot e sostaven od muzi~ki
edinici vo 7/8, reden broj 4008 "Aj zasvirete mi ~algii" vo G dur, kako
povrzuvawe so slednata pesna sleduva improvizacija na klarinet vo G
dur po {to sleduva reden broj 4009 "Vardar ovasi" vo G dur.
Prethodnite primeri gi poso~ivme so cel da ja potencirame

mo`nosta za neograni~eno kombinirawe na muzi~kite edinici od eden
174
splet. Glavnoto dviè~ko na~elo e identi~nosta ili kompatibilnosta na

metro-ritmi~kite strukturi zastapeni vo spletot.
Taka, kaj prviot primer spletot e kreiran spored principot na ista
metro-ritmi~ka struktura, a razli~ni tonaliteti za sekoja pesna.
Kaj vtoriot primer, isto taka, imame ista metro-ritmi~ka
struktura, no tonalitetite se kombinirani vo podgrupi po dve pesni.
Kaj tretiot primer se zadrùva istiot tonalitet vo tekot na celiot
splet. Od druga strana, vo spletot ne se vnimava na ànrot i jazikot na
vklu~enite pesni, tuku edinstveno na metro-ritmi~kata i tonalnata
kompatibilnost.
175
Zaklu~ok
Ovoj trud e prv obid vo makedonskata etnomuzikologija celosno da

se obraboti muzikata vo makedonskite sovremeni svadbeni obi~ai vo 21 vek.
Imaj}i predvid deka muzikata vo svadbenite obi~ai najdobro ja odrazuva
izvedeniot repertoar, vo fokusot na trudot se najdoa negovite
karakteristiki vo sodrìnska, muzi~ko-formalna i funkcionalna smisla.
Na ovoj na~in ne samo {to se dobija soznanija za u~estvoto i vlijanieto na
muzi~kiot repertoar vrz kone~niot izgled na nastanot, tuku se dobija i
soznanija za kontinuitetot so tradicijata i promenite vo upotrebata na
muzikata vo sovremenite svadbeni obi~ai.
Metodolo{kata struktura na trudot po~iva{e vrz empiriskoto
istraùvawe i obrabotkata na 37 makedonski svadbeni ciklusi vo osnovniot
primerok i 5 svadbeni ciklusi vo kontrolniot primerok.
Osnovniot primerok be{e geografski distribuiran preku
istraùvaweto od 24 naseleni mesta, pri {to gradovite i selata bea
proporcionalno zastapeni spored brojot na ìteli. Pokraj ova pri
formiraweto na strukturata na primerokot bea zemeni predvid i
geografskata mestopolo`ba (nizinska, planinska), povrzanosta selo-grad i
lokalnata razvienost.
Kontrolnata grupa na svadbeni obi~ai be{e izbrana spored dva
kriteriuma: etni~ka pripadnost i religiska pripadnost. Taa sodrè{e 5
snimki od svadbi: makedonska muslimanska svadba, turska svadba, romska
svadba, albanska svadba i vla{ka svadba.
Pri istraùvaweto bea koristeni videosnimki od nastanite, pri
{to snimivme 2 svadbi, a drugite 40 gi prezedovme. Snimaweto go izvr{ivme
na digitalen kamkorder so mini DV kaseti. Prezemenite snimki od svadbi
bea snimeni na VHS kaseti i DVD. Analogniot materijal od VHS kasetite
be{e dopolnitelno digitaliziran.
176
Digitaliziraniot materijal be{e katalogiziran vo dve bazi:

osnovna i kontrolna. Bazite sodrèa vkupno 44 poliwa od koi: 41 pole e so
sekundarni podatoci za snimeniot repertoar (20 poliwa so op{ti podatoci
i 21 pole so podatoci za muzi~kite edinici), a ostanatite 3 poliwa se so
tercijarna, analiti~ka priroda.
Istraùvaniot korpus od 42 svadbi be{e razraboten spored brojot
na muzi~ki primeri. Na ovoj na~in se dobija podatoci za 3058 primeri vo
osnovnata baza i 270 muzi~ki primeri vo kontrolnata grupa svadbi.
Natamo{nata razrabotka na muzi~kiot repertoar be{e
organizirana i spored fazite vo svadbeniot kompleks. Vo nego izdvoivme 6
osnovni obi~ai odnosno fazi koi gi ozna~ivme so redni broevi: 1 -
podgotovki za svadbata, 2 - "odewe po nevesta", 3 - registracija vo
"mati~no", 4 - ven~avka vo crkva, 5 - veselba vo restoran/doma, 6 - den po
svadbata, ponedelnik, "blaga rakija". Del od ovie fazi soodvetstvuvaat i so
tradicionalnata forma na makedonskite svadbeni obi~ai, a del se proizvod
na sovremenoto ìveewe, odnosno pretstavuvaat novi formi na izrazuvawe.
Preku poleto traewe dobivme uvid vo pove}e komponenti na
istraùvaniot primerok vo osvnovniot katalog so podatoci: opsegot na
primerite e od 16 sekundi (najmala vrednost) do 1800 sekundi, odnosno 30
minuti (najgolema vrednost), srednata vrednost iznesuva 165 sekundi,
odnosno 2 minuti i 35 sekundi, a standardnata devijacija iznesuva 92 sekundi.
Rezultatite od ova pole se vo korelacija so traweto na muzi~kite
primeri, no i so editiraweto na video materijalot od sovremenite svadbeni
obi~ai. Analizata na ovie poliwa od dvete bazi pokaà deka vo finalnata
verzija na ovie zapisi bitna uloga igraat snimatelite od profesionalnite
studija koi se iznajmuvaat po ovoj povod, koi naj~esto se i montaèri na
snimeniot materijal, pri {to tie gradat svoja verzija na nastanot.
Zatoa snimkite na sovremenite svadbi poseduvaat svoevidno kli{e
odnosno site se editiraat i montiraat na sli~en na~in: video materijal vo
vremetrawe od 3-5~asa, presnimen na 3 ili 4 DVD diskovi od digitalnite
kameri so mini DV format. Snimatelite na svadbenite ciklusi preku
177
svoeto iskustvo go "reìraat" snimaweto spored sopstveni normi. Preku

ova tie stanuvaat supstitut za ulogata na postarite ~lenovi na semejstvoto
koi vo tradicionalnata forma na svadbeniot ciklus go imale glavniot zbor
vo ureduvaweto na redosledot na obi~aite od svadbata.
Pokraj dokumentarnata funkcija, video snimkite od svadbite
ostanuvaat biten materijal za diseminacija na repertoarot so {to tie
vlijaat vrz formiraweto na normite za repertoarot, odnosno gradeweto na
muzi~kiot vkus.
Podatocite za ànrot na muzi~kite edinici bea grupirani vo 11
kategorii: makedonska narodna muzika, makedonska etnopop muzika,
makedonska zabavna muzika, balkanska narodna muzika, balkanska etnopop
muzika, balkanska zabavna muzika, evergrin muzika, filmska muzika,
klasi~na muzika, world music (t.n. svetska muzika) i (svetska) zabavna muzika.
Vo osnovnata baza najzastapena be{e makedonskata narodna muzika
so 1331 muzi~ka edinica. Faktot {to pove}e od 70% od repertoarot
ànrovski pripa|a na makedonskata narodna muzika jasno govori za
aktivnata za~uvanost na tradicionalnata muzika i vo sovremenoto ìveewe.
Zastapenosta na makedonskata etnopop muzika so 850 muzi~ki edinici
nasproti balkanskata etnopop muzika (vo najgolema mera od prostorot na
porane{nite jugoslovenski republiki, a najmnogu od Srbija) so 312 muzi~ki
edinici, ukaà deka vo sovremenite svadbeni ciklusi vo Makedonija
izrazena prednost ima makedonskata muzika.
Vo poleto jazik zabeleàvme upotreba na 13 jazici na koi se
izveduvaat pesnite od sovremenite makedonski svadbeni obi~ai od koi
soodvetno i na ànrovskata struktura na repertoarot vo osnovnata baza
najdominanten be{e makedonskiot jazik so 1435 edinici.
Podatocite za avtorstvoto na muzikata gi vnesuvavme vo tri
poliwa: kolektiven avtor, poznat avtor i nepoznat avtor od koi vo poleto
poznat avtor na muzika se pojavuvaat imiwata na 37 avtori na muzika.
Najzastapen avtor be{e Stevo Teodosievski so 72 muzi~ki edinici po {to
sleduvaa Ferus Mustafov so 70 muzi~ki edinici, Risto Krapovski so 50
178
muzi~ki edinici, Nikola Mitrovi} so 48 muzi~ki edinici itn. Ovie

podatoci se u{te eden biten pokazatel za karakteristikite na muzi~kiot
repertoar na sovremenite svadbeni obi~ai.
I podatocite za tekstot bea grupirani vo tri poliwa:
kolektiven avtor, poznat avtor i nepoznat avtor. Vo poleto poznat avtor
na tekst se pojavija imiwata na 25 poznati avtori na tekst. Vo ova pole
isto kako i vo prethodnoto, najzastapen e Stevo Teodosievski so pesnata
"Svadba makedonska" bidej}i pokraj na muzikata toj e i avtor na tekstot na
ovaa pesna koja zazema posebno mesto vo sovremeniot svadben muzi~ki
repertoar.
Poleto struktura ukaà na izveduva~kite sostavi koi se
upotrebuvaat vo sovremenite makedonski svadbeni obi~ai. Vo nego se
pojavija 68 razli~ni strukturi koi gi klasificiravme vo dve kategorii:
mali i golemi sostavi. Vo malite sostavi spa|aat: svadbarsko duo,
svadbarsko trio, svadbarski kvartet, trio od narodni instrumenti (2
zurli i tapan ili 2 kavala i tapan), kvartet od narodni instrumenti (2 zurli
i 2 tapana) a kaj golemi sostavi se pojavija : grupa, orkestar i bleh orkestar.
Zastapenosta na izveduva~kite sostavi e vo direktna korelacija so
fazite na svadbeniot ciklus i socijalno-kulturnata sredina vo koja toj se
odviva.
Rezultatite od poleto metar isto taka se vo direktna korelacija so
izvedeniot repertoar, odnosno funkcijata na muzikata vo soodvetnite fazi
na svadbeniot ciklus. Taka izrazeno najzastapeni metri~ki obrasci se 4/4 so
1478 muzi~ki edinici i 7/8 so 898 muzi~ki edinici. Ovie obrasci, me|u
drugoto, se povrzani i so igra~kite, odnosno (igraornite) formi vo
svadbeniot ciklus, kade {to naj~esto se pojavuvaat Pravoto oro ili
Lesnoto oro koi se igra~ki lesno izvodlivi i zatoa mnogu popularni vo
ovoj muzi~ki repertoar.
Slednoto pole od tercijarna analiti~ka priroda - tonalitet
ukaà na naj~estata zastapenost na odreden broj tonaliteti (kako, na
primer, F dur so 614, g moll so 422 i G dur so 369 muzi~ki edinici).
179
Konstatiravme deka ova proizleguva od opsegot na glasovite vo vokalno-

instrumentalnite sostavi koi spored brojot na muzi~ki edinici se
najzastapeni vo svadbenite ciklusi poradi dolìnata na traeweto na
pettata faza (veselba vo restoran/doma).
Kaj izvedeniot repertoar naj~esto bea zastapeni slednite formi:
pesna, oro, ~o~ek, instrumental, izvadok od klasi~ni dela.
Pri analizata na formite uo~ivme postoewe na karakteristi~na
forma nare~ena splet koja pretstavuva spoj od dve do ~etiri, poretko pet
pesni i/ili ora. Prose~noto vremetraewe na spletot e vo ramkite od 8 do 15
minuti. Spletot e organiziran na osnova na metro-ritmi~ka istovetnost.
Rezultatite od analizata na vtorata baza so kontrolnata grupa na
svadbeni ciklusi gi prezentiravme preku sporedbeni i kontingentni
tabeli.
Taka podatocite od ovaa baza spored poleto "traewe" ukaàa deka
najkratkata numera iznesuva{e 24 sekundi, a najdolgata 796 sekundi, odnosno
13 minuti i 36 sekundi. Srednata vrednost be{e 179,9 dodeka standardnata
devijacija be{e 95 sekundi.
Sporedbenata tabela ja potvrdi sli~nosta vo dobienite rezultati i
pokaà deka ìveeweto vo isto opkruùvawe doveduva do prezemawe
odnosno homogenizacija na karakteristi~nite "modeli" na muzi~kite
edinici bez razlika na etni~kata ili na verskata pripadnost.
Taka, na primer, i kaj osnovnata i kaj kontrolnata grupa na svadbeni
ciklusi najzastapeni se 4/4 metar i 7/8 metar i pokraj raznovidnosta na
upotrebenite metri~ki obrasci, osobeno kaj osnovnata grupa na svadbeni
ciklusi. Isto taka, rezultatite pokaàa deka i kaj osnovnata i kaj
kontrolnata grupa svadbeni ciklusi se sre}avaat istite muzi~ki formi:
pesna, oro, ~o~ek, instrumental, izvadok od klasi~ni dela i spletovite so
identi~na formalna struktura, kako i kaj sovremenite makedonski svadbeni
ciklusi. Edinstvenata razlika se pojavi kaj jazikot na koj se pee tekstot od
pesnite.
180
Iako obemot na trudot ní diktira{e odredeno nivo na razrabotka

na ispituvaniot fenomen, arhiviraniot materijal vo digitalna forma, kako
i digitalniot katalog so obrabotenite podatoci od ova istraùvawe, ne
samo {to }e ostanat trajno svedo{tvo za sovremenite svadbeni obi~ai vo
Republika Makedonija tuku }e ovozmoàt i dopolnitelni idni
istraùvawa.
Vo celina, obrabotkata na digitaliziraniot korpus nedvosmisleno
ukaà na prisustvoto na golemiot broj muzi~ki elementi prezemeni od
tradicionalnite formi, odnosno formite od minatoto, i nivnata
transformacija, odnosno adaptacija, vo sovremenoto opkruùvawe vo
Republika Makedonija. So toa sovremenite svadbeni obi~ai vo Republika
Makedonija se vo kontinuitet so tradicijata, i pokraj ogromnite promeni
koi vo me|uvreme se nastanati vo muzi~kata kultura na regionot.
Svadbeniot obi~ai ostanuvaat enklava vo koja avtohtonata muzi~ka kultura
se sprotivstavuva na homogenizacijata {to ja sledi svetskata muzi~ka
kultura.
181
Bibliografija
Aguilar, Gaelyn Diane. 2005. "Image(a)nation: dance and the parapolitics of being in the
Republic of Macedonia".University of California. JSTOR
Bartok, Bela. 1975. Rumanian folk music: volume five (ed. by B.Suchoff). Hague
Ba~anov, Petar. 1981. “Za nekoi karakteristiki na edna varijanta na

krivoga{tanskata ma{ka i ènska svadba”. Folklorot i etnologijata na
Bitola i Bitolsko. MANU. DNU- Bitola. UNK “Ilindenski denovi”-
Bitola. Bitola
Bicevski, Trpko. 1989. Makedonski narodni pesni od Vodensko. Skopje
Bohlman, Phillip.V. 1988. The study of folk music in the modern world. Bloomington
and Indianapolis
Bohlman, Phillip.V. 2003. Music and culture, historiographies of disjuncture. The

cultural study of music, edited by M.Clayton, T.Herbert and R.Middleton. New York
Bo{na~ki, Ivan. 1972. Kon svadbenite obredi, igri i pesni vo Male{evo.

Makedonski folklor god.5, br. 9-10. Skopje
Blacking, John. 1966. Rewiew of the anthropology of music. Current anthropology.

London
Brzanov, Mihail. 1977. Nekoi muzi~ki karakteristiki na svadbenite pesni

od seloto Gostira`ni (Prilepsko). Zbornik od 19 kongres naSojuzot na
zdruènijata na folkloristite na Jugoslavija, Kru{evo 1972. Skopje
Buàrovski, Dimitrije. (Prired. i prev.). 2000. Od prirodni do

kompjuterski zvuci i tonovi: Izbor na tekstovi od psihofizikata i
kompjuterskata muzika. Skopje: FMU
Buàrovski, Dimitrije. 1996. Uvod vo analizata na muzi~koto delo. Skopje
Buzarovski, Dimitrije, ed.2001. Reflections on Macedonian music past and future.

London conference. London
Buzarovski, Dimitrije, ed. 2002. Contemporary trends in musicology and

ethnomusicology. The Struga Music Autumn. Struga

Second London conference. London
182
Buzarovski, Dimitrije, ed.2004. Cultural policy and music education. First Skopje
conference. Skopje
Buzarovski, Dimitrije, ed.2004. Reflections on Macedonian music past and future. Third
London conference. London
Buzarovski, Dimitrije, ed.2004. Contemporary trends in musicology and

ethnomusicology. Third Struga conference. Struga
Buzarovski, Dimitrije, ed.2005. Cultural policy and music education. Second Skopje
conference. Skopje

Fourth London conference. London
Buchanan, Donna. A. 1991. The Bulgarian folk orchestra: cultiral performance, symbol
and the construction of national identityin socialis Bulgaria. Austin
Buchanan, Donna. A. 1995. "Metaphors of Power, Metaphors of Truth: The Politics of

Music Professionalism in Bulgarian Folk Orchestras". JSTOR
Buchanan, Donna. A. 2006. Performing democracy, bulgarian music and musicians in

transition. Chicago
Blum Stephen., P.V.Bohlman, D.M.Neuman, ed.1991. Ethnomusicology and modern

music history. Urbana, Chicago
Bohlman, Phillip.V., 1988. The study of folk music in the modern world. Bloomington,
Indianapolis
Van-Gennep, Arnold. 1981. Rites de passage. Picard. Paris
Vasi¢, Olivera. 1990. Narodne igre i zabave u Titovouì~kom kraju.

Beograd
Vasi}, Olivera. 2000. "Trotaktniot obrazec za igrawevo orskoto nasledstvo

na Ju`nite Sloveni". Makedonski folklor. Skopje
VasiqeviÊ, Jovan Haxi. 1930. Skopqe i wegova okolina. Beograd
Veli~kovska, Rodna. 2006. Muzi~ki dijalekti u makedonskom tradicional-

nom narodnom pevawu, obredno pevawe. Beograd (rakopis)
Vidini}, Gordan~e. 2003. Nevestinski narodni nosii. Muzej na Makedonija.

Skopje
183
Whiteley, S., A. Bennett, and S.Hawkins, ed. 2004. Music, space and place: popular
music and cultural identity. Burlington
Vujacic, V. 1974. Nasljedni i imovinski odnosi u klasicnoj srnogorskoj patrijarhalnoj

porodici, s posebnim osvrtom na precedentno pravo muskih, Obicajno pravo i
samouprave na Balkanu i u susednim zemljama. Posebna izdanja Balknanoloskog
instituta SANU, knj.1. Belgrade
Georgieva, Kristina. 1986. PÍrva nacionalna sreça na svatbarskite

orkestri. BÍlgarski folklor. br.3. Sofi®
Golabovski, Sotir. 1968. Metri~kite formi vo makedonskiot muzi~ki

folklor. "Zbornik na trudovite izloèni na XIII kongres na Sojuzot na
folkloristite na Jugoslavija vo Dojran 1966 god.". Skopje
Golemovi¢, Dimitrije. 2000. Refren u narodnom pevawu. Beograd
Golemovic, Dimitrije. 1997. "Da li je novokomponovana muzika zaista narodna?".

Etnomuzikoloski ogledi. Beograd
Golemovic, Dimitrije. 1997. "Odnos izmedju gradske i seoske tradicionalne muzike (na
primeru pevanja uz tamburu u severoistocnoj Bosni)". Etnomuzikoloski ogledi. Beograd
Golemovic, Dimitrije. 1997. "Mesto i uloga limenih duvackih orkestara u narodnoj

muzickoj praksi Srbije". Etnomuzikoloski ogledi. Beograd
Golemovic, Dimitrije. 1997. "Kad instrument progovori". Etnomuzikoloski ogledi.

Beograd
Gega-Musa, Leontina. 2000. Svadbenite obi~ai vo tranzicija. Makedonski

folklor.
Devi}, Dragoslav. 1963. "Nove "narodne" pesme", Rad IX kongresa SFJ,

Mostar i Trebinje, 1962, Sarajevo, 545
Devi}, Dragoslav. 1964. "Na{a narodna muzika na gramofonskim plo~ama",

Rad H kongresa SFJ, Cetiwe 1963, Cetiwe, 275
Dimitrijevski, Aleksandar. 1997. Za nekoi od na~inite na ornamentirawe

vo Makedonskiot muzi~ki folklor. (rakopis). Skopje
Dimitrijevski, Aleksandar. 2000. Makedonskata etnopop muzika. (rakopis).

Skopje
Dimitrijevski, Aleksandar. 2002. Nekoi aspekti od instrumentalnata

Makedonska etnopop muzika. (rakopis). Skopje
184
Dimitrijevski, Alakesandar. 2003. "Za nekoi aspekti na Makedonskata

etnopop muzika". Muzika god.7 br.10. 89-106. Skopje
Dimitrijevski, Aleksandar. 2005a. "Music education of Ethno pop musicians in

Macedonia". Cultural policy and music education. Second Skopje conference. 104.
Skopje
Dimitrijevski, Aleksandar. 2005b. "The founders of Macedonian ethnopop music-

Blagoja Deskoski(1943-) composer and violinist". Reflections on Macedonian music past
and future. Fourth London conference. 46. London
Dimitrijevski, Aleksandar. 2005v. Vlijanieto na analognata tehnologija na

snimawe vrz razvitokot na instrumentalnata etnopop muzika vo Makedonija
vo 80-tite godini na 20 vek (magisterski trud). Skopje
Dimitrijevski, Aleksandar. 2008. Esma Redjepova and Stevo Teodosievski- Building

Unique Idiom at the Crossroad of Roma and other Balkan music cultures. ICTM
conference Prague. mmc.edu.mk/IRAMbooks/papers/EsmaStevo.pdf
Dimoski, Mihailo. 1976. "Metro-ritmi~kite strukturi na orata vo

Makedonija". Makedonski folklor, IX/18. Skopje
Dimoski, Mihailo. 1977. Makedonski narodni ora od repertoarot na

ansamblot za narodni igri i pesni "Tanec". Skopje
Doliner, Gorana. 1978. Folklor i novokomponovana narodna muzika. Zvuk br.1. 20.
Sarajevo
Domazetovski, Petko. 1987. Svadbata, svadbenite obi~ai i pesni kaj

Makedoncite muslimani od naselbite na Stru{kata op{tina: Jablanica,
Borovec, Labuni{te, Podgorci i Oktisi. Istorija, folklor i etnologija
na islamiziranite Makedonci. Republi~ka zaednica na kulturno nau~nite
manifestacii na Makedoncite muslimani. 337-349. Skopje
Donevski, \or|i. 1996. Bap~or. Skopje
Dubin, Manuel. 1995. Songs of Hash and Heartache: Rembetika and folk music in
Greece, World Music. 148 – 160. London
Dunin, Ivancic Elsie. 1991. "Transmission and Diffusion: Macedonian Dances 1938-
1988". Studia Musicologica Academiae Scientiarum Hungaricae, T. 33, Fasc. 1/4
Dunin, Ivancic Elsie.1995. Dances in Macedonia-performance genre: Tanec. Skopje

185
Dìdèv, Todor. 1991. êrti na stilovi® oblik na redica sÍvremenni

instrumentalni grupi za bÍlgarska narodna muzika. BÍlgarski folklor,
br.4. Sofi®
\or|iev, \or|i. 1969. "Formalni strukturi na refrenskite melodii vo

Makedonskite narodni pesni", Makedonski folklor, br.3-4. 300. Skopje
\or|iev, \or|i. 1972. Izvikuvawata vo svadbenite pesni od Makedonija.

\uraj, Sevim. 1981. "Sporedba vo pogled na svadbenite obi~ai vo Bitola i

Konja (Karaman)" Folklorot i etnologijata na Bitola i Bitolsko.
MANU. DNU- Bitola. UNK “Ilindenski denovi”- Bitola. Bitola
Elijade, Mir~a. 1986. Sveto i profano. Kwièvna zajednica Novog Sada.
@eèq-Kali~anin, Tatjana. 2008. Makedonski svadbeni obi~ai i pesni.

Skopje
@ivkov, Todor Iv. 1981. Obrednost i obredno izkustvo. Obredi i obreden

folklor. Sofi®
Za avtoriziranata "narodna" pesna. 1968. Makedonski folklor, br.2. 319.

Skopje
Zaharieva, Svetlana. 1987. Svira~Ít vÍv folklornata kultura. Sofi®
Ivanova, Radost. 1984. B†lgarskata folklorna svatba. BAN. Institut za

folklor. SofiÔ
Ikonomov, Vasil. 1988. Staronarodni pesni i obi~ai od Zapadna

Makedonija. Institut za folklor "Marko Cepenkov". Posebni izdanija. kn.
13. Skopje
Ivancan, Ivan. 1964-65. Narodna umjetnost na radiju, televiziji i gramofonskim plocama.

Narodna Umjetnost.165. Zagreb
Ja}oski, Voislav. 1972. Svadbenite obi~ai za ma{ki porod vo Debarsko

Pole. Makedonski folklor god.5, br. 9-10. Skopje
Jovanovi¢, Jelena. 2002. Starinske svadbene pesme i obi~aji u Gorwoj

Jasenici (u [umadiji). Beograd
Kajnak, Ismail. 1981. "Svadbeni obi~ai kaj turcite od bitolska okolina".

Folklorot i etnologijata na Bitola i Bitolsko. MANU. DNU- Bitola.
UNK “Ilindenski denovi”- Bitola. Bitola
186
Kali~anin, Tatjana. 1998. Pesnite na makedonskite iselenici vo Kanada i

SAD. Institut za folklor "Marko Cepenkov"-Skopje. Skopje
Kaufman, Nikolaj. 1976. BÍlgarskata svatbena pesen. Sofi®
Kati~i˚, Vesna. 1986. Svadbeni obi~aji kolonista iz Bosne u svetlu obreda

prelaza. Zbornik od XXXI Kongres na Sojuzot na zdruènijata na
folkloristite na Jugoslavija. Radovi{ 1984. 373-378. Skopje
Kitevki, Marko. 1986. Promenite i kontinuitetot vo svadbenite obi~ai

od Debarca (Ohridsko). Zbornik od XXXI Kongres na SZFJ. Radovi{ 1984.
SZFJ. ZFM. 379-383. Skopje
Kitevski, Marko. 1983. Zlatna ~a{a: prilozi za folklor. Skopje
Kitevski, Marko. 1988. Folklorni biseri. Skopje
Kitevski, Marko. 1989. Prilozi za makedonskiot folklor. Skopje
Kitevski, Marko. 1997. Makedonska narodna lirika. Skopje
Kli~kova, Vera. & Georgieva, Milica. 1965. Svadbenite obi~ai od s.

Gali~nik - Debarsko. GlEM. kn. 2. 95-187. Skopje
Kolevski, Petar .1981."Svadbarskite obi~ai vo Mala Prespa". Folklorot

i etnologijata na Bitola i Bitolsko. MANU. DNU- Bitola. UNK
“Ilindenski denovi”- Bitola. Bitola
Clayton, M., T.Herbert, R.Middleton. 2003. The cultural study of music. New York
Kneèvi˚, Srebrica. 1957. Smrtni i posmrtni obi~ai na Vlasini. GEI.

SAN. II-III. (153-1954). 585-591. Beograd
Koìnkoski, Jovan. & \uroski, Jovan. 1994. "Armasuvaweto voMariovo".

Folklorot i etnologijata na Mariovo i Meglen. Materijali od Nau~niot
Sobir odràn vo Prilep i Vitoli{te. 24, 25 maj 1990 godina. Dru{tvo za
organizirawe na Mariovski-Megleski kulturni sredbi. DNU-Bitola. 143-
147. Prilep
Kolevski, Petar. 1981. "Svadbenite obi~ai vo Mala Prespa". Folklorot i

etnologijata vo Bitola i Bitolsko. MANU. DNU-Bitola. UNK
"Ilindenski denovi"-Bitola. 387-405. Bitola
Kli~kova, Vera. 1977. Gali~ka svadba'77. Bitola

187
Krsteva, Angelina. 1981. "Tradicionalniot vez od Bitolsko-Prilepskata

Kotlina i negovite transformacii". Folklorot i etnologijata vo
Bitola i Bitolsko. MANU. DNU-Bitola. UNK "Ilindenski denovi"-
Bitola. 407-418. Bitola
Kostadinovski, K. 1989. Folk fest- Valandovo 85-89 (monografija i

pesnarka). Skopje
Coplan, David B. 1991. Ethnomusicology and the meaning of tradition. Ethnomusicology

and modern music history. Edited by S.Blum, P.V.Bohlman, D.M.Neuman.Urbana,
Chicago
Clayton, M., T.Herbert and R.Middleton, ed. 2003. The cultural study of music. New
York
Kovačić, Željko. 1981. Svatovski običaji u Podravskim sesvatima 1930 godine. XXVIII
Kongres Saveza udruèwa folklorista Jugoslavije. zbornik radova. 118-129. Sutomore
Kurkela, Vesa. 1993. Cultural meaning of modern ethnopop in the post-communist

Balkans Me`dunarodna nau~na konferencija - Balkanska gradska muzikalna
kultura. Petri~
Lerner, Manuel. 1992. Razvitie civilizacii v Amerike. T.2. 291. Sofi®
Letts, R., Jutta Tagger and Guy Hout 2000. Some effects of Globalisation on Music.
"Resonance". International Music Council. 29: pp. 4-8. Paris
Linin, Aleksandar. 1978. Makedonski instrumentalni orski narodni

melodii. Skopje
Liebman, Robert. 1972. Wedding customs in the Ohrid village of Peštani. Makedonski
Folklor. god.5. br.9-10. Skopje
Lič, Edmund. 1983. Kultura i komunikacija. Logika povezivanja simbola. Uvod u

primenu strukturalističke analize u socijalnoj antropologiji. Preveo sa engleskog Boris
Hlebec. Biblioteka XX vek. Prosveta. Beograd
Lodge, Olive. 1935. "Džamutra, or the Bridegroom; Some Marriage Customs in the
Villages around Tetovo in Serbian Macedonia or Southern Serbia". JSTOR
Manuel, P. 1993. Cassete Culture. XIII. Chicago and London
Manolov, Ili®. 1987. Tradicionnata instrumentalna muzika ot Ágozapadna

BÍlgari®. Sofi®
188
Markoff, I. 1992. Music, Popular culture and National Identity : a Cross- disciplinary
Approach to the Arabesk Phenomenon in Turkey – in :Kultur bakanligi Halk kulturlerini
arastirma ve gelistirme, IV Milletlerarasi turk halk kulturu kongresi bildirileri. Ankara
MANU. 1997. Narodnoto tvore{tvo na po~vata na Makedonija, prilozi za

istraùvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija. Kn.6.
Skopje
Maru{evski, Risto. 1981. "Svadbenite obi~ai vo Smilevo". Folklorot i

etnologijata na Bitola i Bitolsko. MANU. DNU-Bitola. UNK
"Ilindenski denovi"-Bitola. 47-480. Bitola
Mir~evska, Mirjana. 1993. Svadbenite obi~ai kaj Makedoncite vo seloto

Podgorci - Stru{ko. Etnolog. god. II. br. 3. 145-150. Skopje
Mirchevska, Mirjana. 2006. The status and role of the village woman and family relations
in the Republic of Macedonia (19th – 20th centuries). Social behaviour and family
strategies in the Balkans (16th-20th centuries), actes du colloque international. Bucarest
Mladenovski, Simo. 1974. Bele{ki za prvata bra~na ve~er kaj Makedoncite.

MF. god. VII. br. 14. 239-249. Skopje
Moren, Edgard. 1981. Čovek i smrt. Serija Velikih antropoloških dela. Preveo sa
francuskog Branko Jelić. Serija velikih antropoloških dela . BIGZ. Beograd
Myers, Helen, ed. 1992. Ethnomusicology an introduction. London
Middleton, Richard. 1990. Studying popular music. Philadelphia
Muzikalni horizonti. 1989. ProfesionalizmÍt i narodnata muzikalna i

srednovekovna pev~eska praktika. br12-13. Sofi®
Mcdonald, Douglas. 1957. A theory to mass culture. The Popular Arts in America. New
York
Nettl, Bruno. 1964. Theory and method in ethnomusicology. Glencoe
Nettl, Bruno. 1983. The study of ethnomusicology. Urbana, Chicago, London
Noel, E. & Noiman. 1992. VÍzdeistvie na masmediite / Psihotehnika na

ube`davaçoto vÍzdeistvie. 8. Sofi®
Pettan, Svanibor. 1999. Romsko glazbenistvo i etnomuzikoloski studij prilagodbe.

Narodna umjetnost, Hrvatski casopis za etnologiju i folkloristiku 36/2. 143-155. Zagreb
Pennanen, Risto P. 1995. Folk Music Research and the National in the Balkans. Sofia
189
Penu{liski, Kiril. 2003. Makedonski folklor,studii i prilozi. Skopje
Penu{liski, Kiril. 1992. Narodnata kultura na Egejska Makedonija.

Skopje
Petreska, Vesna. 1994. Kultot na predcite na nekoi svadbeni obi~ai. MF.

god. XXVII. br. 54. 96-104. Skopje
Petreska, Vesna. 1998. Nekoi posmrtni elementi vo svadbeniot obred.

Balcanoslavica 22-24. 115-134. Skopje
Petreska, Vesna. 2000. "Semejniot obreden kompleks vo Kumanovo i

Kumanovsko". Folklorot vo Kumanovo i Kumanovsko. Institut za folklor
"Marko Cepenkov"-Skopje. Centar za kultura "Trajko Prokopiev"-
Kumanovo. Kumanovo
Petreska, Vesna. 2000. "Prostorot vo svadbenite obredi". Makedonski

folklor. jubileen broj. god. XXVIII. br. 55. 102-103. Skopje
Petreska, Vesna. 2002. Svadbata kako obred na premin kaj Makedoncite od

brsja~kata etnografska celina. Skopje
Petrovi˚, @. Petar. 1931. Svadbeni obi~aji u Gali~niku. GEM. kw.VI. 90-99.

Beograd
Petru{eva, Aleksandra. 1999. "Vo dobro i vo zlo, dodeka smrtta ne ne

razdeli". Forum. Skopje
"Promenite i kontinuitetot na svadbenite obi~ai". Zbornik od XXXI

Kongres na Sojuzot na zdruènijata na folkloristite na Jugoslavija,
Radovi{ 1984. 305-459. Skopje
Popov, Milivoj. 1983. "Svadba u Severnom Banatu". Novi Sad
Povrzanovic, Maja. 1983. "Novokomponirana narodna glazba"- predmet

etnomuzikoloskog istrazivanja?. Zbornik 1. kongresa jugoslovenskih etnologov in
folkloristov 2.775. Rogaska Slatina, Ljubljana
Radulescu, Speranta. 1995. Related Kinds of Music. Common Paterns. Inter Balkanic
Festival. Thessaloniki.
Raptis, Mihalis. 1977. "Folklorot na Janovenskite sela vo Kostursko".

Skopje
190
Rice, Timothy. 2003. "Time, Place, and Metaphor in Musical Experience and
Ethnography". JSTOR
Reily, S.A. (2003). Ethnomusicology and the internet. Yearbook for traditional music
vol.35. ICTM. UCLA. LA. CA
Risteski, Milan. 1985. Makedonski obredi i obredni pesni od Mariovo i

Prilepsko. Skopje
Rowlett, Michael. 2001. "The clarinet in Bulgarian wedding music: an investigation of

the relationship between musical style and concepts of ethnicity". JSTOR
Salih, Abdulah. 1972. Nekoi elementi od svadbenite obi~ai i pesni vo s.

Me{ei{ta (Ohridsko). Makedonski Folklor. god.V. br.9-10. 119-123. Skopje
Seeman, Tamar Sonia. 1990. Music in the Service of Prestation: The case of the Rom of
Skopje, Macedonia (master's thesis). University of Washington
Simit~iev, Kole. 1972. "Makedonskite narodni pesni za razdelbata na

nevestata od tatkoviot dom" Makedonski folklor god.5, br. 9-10. Skopje
"Svadba nekad i danas". XXVIII Kongres Saveza udruèwa folklorista

Jugoslavije. Zbornik radova 1981. Sutomore
Skarlatova, Emili®. 1994. Zaborav®ni i prezirani, rebetikite ìve®t.Folk

panair br2. World Music. Sofia
Statelova, Rozmari. 2003. Sedemte gr®ha na ~algata. Sofi®
"Svadbeni obredi, igri i pesni kaj narodite na Balkanot". Materijali od II

Me|unaroden Simpozium za balkanski folklor, Ohrid, 7 i 8 juli 1971. MF.
god.V. br.9-10. 1972. 9-210. Skopje
"Semejni obredi (obi~ai), igri i pesni na balkanskite narodi". Materijali

od VII Me|unaroden Simpozium za balkanski folklor, Ohrid 7 i 8 juli 1981
godina. MF. god. XV. br. 29-30. 1982. 13-130. Skopje
Smiqani˚, Toma. 1925. Mijaci, Gorna Reka i Mariovsko Poqe. SEZ. kw.
XXXV. Beograd
Spase, Sterjo. 1992. Makedonski narodni pesni od Mala Prespa - Albanija.

Podgotvil d-r Blagoj Stoi~ovski. Institut za folklor "Marko Cepenkov" -
Skopje. Narodni pesni. kn. 10. Skopje
Stoi~ovski, Blagoj. 2000. Svadbarskite pesni i obi~ai vo Kumanovsko.

Folklorot vo Kumanovo i Kumanovsko.Skopje
191
Suliteanu, Ghizela. 1972. Quelques aspects des chansons de la mariee chez les peuples
Roumain et Macedonien. Makedonski folklor god.5, br. 9-10. Skopje
Tagg, P. 2000. Kojak- 50 seconds of television music: toward the understanding of affect
in popular music, (second edition). New York
Traerup, Birthe. 1970. East Macedonian folk songs. Copenhagen
Firfov, @ivko, (uredil). 1953. Makedonski muzi~ki folklor, pesni.Skopje
Firfov, @ivko & Metodija Simonovski. 1959. Makedonski muzi~ki

folklor, pesni 2. Skopje
Folklor i njegova umetnicka traspozicija. 1991. Beograd
HristovÍ, Dobri. 1931. 66 Narodni pÍsni na MakedonskitÍ bÍlgari. Sofi®
Cepenkov, Marko. 1989. Makedonski narodni prikazni. I-V. Priredil Kiril

Penu{liski. Skopje
Czekanowska, Ana & Bielawski, L. 1975. Ze studiow nad metodami etnomuzykologii.

Warszawa
Czekanowska, Ana & Bielawski, L. 1978. Studia etnomuzykologiczne. Warszawa
Ximrevski, Borivoje. 1972. Svadbeni obredi i pesni od s.Brezno (Tetovsko).

Ximrevski, Borivoe. 1977. Nekoi muzi~ki karakteristiki na vla{kite

svadbeni pesni. Zbornik od 19 kongres naSojuzot na zdruènijata na
folkloristite na Jugoslavija, Kru{evo 1972. Skopje
Ximrevski, Borivoje. 1985. âlgiskata tradicija vo Makedonija. Skopje
Ximrevski, Borivoje. 1989. "Instrumentalniot pripev kako nadgradba na

formata vo makedonskata narodna pesna". Zbornik radova XXXVI kongresa
saveza udruèwa folklorista Jugoslavije. 345. Sokobawa, Belgrad
Ximrevski, Borivoje. 1996. Gajdata vo Makedonija. Skopje
Ximrevski, Borivoje. 2000. [upelkata vo Makedonija. Skopje
Ximrevski, Borivoje. 2005. Gradska instrumentalna muzi~ka tradicija vo

Makedonija 1900-1941. Skopje
192
[apkarev, A. Kuzman. 1976. Izbrani dela. tom I-V. Priredil Tome Sazdov.
Misla. Skopje
[atevski, Aleksandar. 2008. Pijane~ko-Male{evskata svadba. "Dnevnik".

Skopje
Shepherd, J. 2003. Music and social categories. The cultural study of music, edited by
M.Clayton, T.Herbert and R.Middleton. New York
Sugarman, Jane. 1997. "Engendering Song: Singing and Subjectivity at Prespa Albanian
Weddings". JSTOR
Internet:
mmc.edu.mk
mmc.edu.mk/IRAMbooks/papers/EsmaStevo.pdf
mmc.edu.mk/IRAMIDmar2008.pdf
www.kanal5.com.mk/ShowNews.aspx?ItemID=37106&mid=1500&tabId=1&tabindex=0
www.maccinema.com/filmovi_detali.asp?IDSORABOTNIK=598&IDMAKFILM=534.
www.mediacollege.com
www.myspace.com
www.novoselo.gov.mk/en/newsDetail.aspx?id=54
www.staroskopje.vestel.com.mk/sites/c39/c3922.html
www.tape-online.net/docs/audiovisual_research_collections.pdf
www.youtube.com
P r i l o z i
194
Prilog br.1: Prvata stranica od internet sajtot "@ivotot vo Skopje 1918-

1941"
www.staroskopje.vestel.com.mk/sites/c39/c3922.html
195
Prilog br.2: Klasifikacija na svadbenite obi~ai na denot na svadbata

spored Tatjana @eèq-Kali~anin (@eèq-Kali~anin 2008)
Kompleks na obi~ai,obredi, obredni dejstva, rituali i pesni na denot na svadbata vo

domot na nevestata:
- podgotvuvawe na nevestata za svadbata (oblekuvawe na nevestata, ~e{lawe, kitewe i
sl.);
- zatvorawe na nevestata vo posbna prostorija;
- doa|aweto na svadbenata povorka vo domot na nevestata;
- pre~ekot na svadbarite (svatovite);
- borba na semejstvata od dvete strani za presti` i za pridobivawe na prisutnite za
sojuznici vo nastanite {to sleduvaat;
- borba na dvata tabora za vlez vo prostorijata kade {to se nao|a nevestata;
- otkup na nevestata;
- redosledot na zakonicite, svatovite i svadbarite spored voobi~aeniot redosled na
sve~enata trpeza vo domot na nevestata;
- razdelbata i prostuvaweto na nevestata so roditelite i so najbliskite rodnini;
- ispra}awe na zakonicite, svatovite i svadbarite od domot na nevestata;
- kontrolirano dvièwe na svatovite i svadbarite zaedno so nevestata (da ne se
vra}aat po istiot pat po koj do{le, da ne se sretnat so druga svadba i sl.)
Kompleks na obi~ai, obredi,obredni dejstva, rituali i pesni od doa|aweto na

nevestata vo domot na mladoènecot i nejziniot po~esen status pri primaweto vo
redot na ~lenovite na novoto semejstvo:
- simnuvawe na nevestata od kow (svekorot ili deverot);
- pre~ekuvawe na nevestata od strana na svekrvata;
- pre~ekoruvaweto na pragot na noviot dom;
- voveduvawe na nevestata vo noviot dom;
- obrednite dejstva na nevestata vo domot na mladoènecot (vodewe i udirawe od
oxakot ili od no}vite kade {to se mesi lebot, sednuvawe na nevestata na postaven
stol vo sredinata na prostorijata i prinesuvawe vo skutot na nevestata ma{ko dete
so ìvi roditeli i dr.);
- vodewe na nevestata (separacija) vo posebno opredelena prostorija ili mesto kade
{to }e bide izolirana od svadbenite slu~uvawa i ceremonii {to go odbeleùvaat
celiot najzna~aen den vo nejziniot ìvot.
196
Kompleks na obi~ai, obredi,obredni dejstva, rituali i pesni povrzani so ambientot na

svadbata:
- veselba so pesni i ora od strana na svatovite i svadbarite vo ku}ata na
mladoènecot i posebno vo ku}ata na nevestata (dozirani spored èlbite,
kriteriumite i estetskite normi na grupata);
Kompleks na obi~ai, obredi,obredni dejstva, rituali i pesni so koi se ozna~uva krajot

na svadbata:
- sostavuvaweto na mladite;
- utvrduvawe na ~esnosta na nevestata;
- zavr{nicata na dramskoto dejstvo na svadbata
Kompleks na posvadbeni obi~ai, obredi,obredni dejstva, rituali i pesni:

- utvrduvawe na socijalniot status na semejstvoto na mladoènecot preku obikolka
na imotot od strana na roditelite na nevestata;
- daruvawe na nevestata kako ~in na pokaz na socijalnata sostojba na dvete semejstva;
- prvi~eto;
- vra}awe na prvi~eto
Kako {to moè da se vidi, svadbata se odviva vo sinhronizirani posledovatelni

dejstva. Vo celiot tek na svadbata glaven akcent se stava na narodnata pesna kako nejzin
neraskinliv pridru`nik..." (@eèq-Kali~anin 2008:11-13)
197
Prilog br.3: Internet sajtovi so upatstvo za snimawe, redosled na

svadbenite obi~ai i izbor na muzika
www.mediacollege.com
198
www.wikipedia.org\wedding.html
www.ourweddinsongs.com
199
Prilog br.4: Opis na "Gali~ka svadba"
(primerot e prevzemen od oficijalnata programa na manifestacijata odràna vo 2006

godina)
Prv den (sabota)

Kitewe, redewe na bajrakot i frlawe pu{ka
Vrvot na bajrakot se kiti so cve}iwa, a potoa se "razviva" (se razvejuva). Zetot go
stava na "perde" od desnata strana na ku}ata- vila "Dosta" i se "frla" pu{ka.
Pre~ek na topanite
Topanite trgnuvaat od hotelot "Neda" i se dviàt kon ku}ata na zetot. Zetot,
negoviot brat, stariot pobratim i drugite pobratimi trgnuvaat od vila "Dosta". Pre~ekot
e na mostot.
"Svekrvino oro"
Oroto se igra na "Upija" i go vodi svekrvata so sito na glava i bokal vo race. Taa
igra so bliskata "roda" (rodnini).
Izvedba na orata "Nevestinskoto" i "Te{koto"

Ovie ora se izveduvaat na sredselo, na "Upija".
Odewe na voda
Povorka od svadbari so borini i fakeli odat od ku}ata na zetot- vila "Dosta", do
ku}ata na devojkata- idna nevesta. Potoa zaedno so devojkata se odi na tri ~e{mi: Sekuli~e,
Dingovi~e i Upija.
Op{tonarodna veselba
Ovaa veselba ozna~uva kraj na sabotnite sve~enosti. Na nea se vklu~uvaat site
prisutni u~esnici i posetiteli.
Vtor den (nedela)

Kanewe na mrtvite
Grupa od najbliskite rodnini na zetot go posetuvaat grobot na po~inatite. Na ~elo
e zetot so "karta za zovewe" vo rakata. Trgnuvaweto e od ku}ata na zetot. Za kaneweto na
mrtvite i povrzanosta so kultot na mrtvite pi{uval i Borivoe Ximrevski (Ximrevski,
2001)
200
Kanewe na kumot
Po doa|aweto od grobi{ta, zetot, stariot pobratim, pobratimite i pobliskite
rodnini go kanat kumot (ku}ata na Pisevci).
Bri~ewe na zetot
Pred "Upija" eden od pobratimite (tatkov, majkin) go bri~i zetot. Za toa vreme
najbliskite rodnini "lipaat" bidej}i ovoj nastan pretstavuva "oddeluvawe" od semejstvoto
i priklonuvawe kon nevestata.
Trgnuvawe po nevestata
Od vila "Dosta" povorkata od svadbari trgnuva po nevestata. Na ~elo e barjaktarot
ka~en na kow so pobratimite i stariot pobratim. Kowanicite se dviàt so miren od pred
povorkata. Prethodno pred mostot stariot pobratim se oddeluva od drugite pobratimi-
kowanici i odi vo domot na nevestata kade bara soglasnost za doa|awe na strojnicite-
svatovite. Svadbenata povorka od strojnici na ~elo so svekotor i svekrvata se dviì kon
ku}ata na nevestata. Sretnuvaweto na strojnicite so "aberxiite" e na mostot.
Pristignuvawe na strojnicite
Po pristignuvawto na strojnicite-svatovite, barjaktarot go predava barjakot koj se
stava na prozorecot od ku}ata na nevestata. Pobratimot go vodi kowot na zetot i go nosi
pred glavnata vrata kade {to devojkata go gleda niz prsten. Zetot im baknuva raka na svoite
rodnini i na rodninite na devojkata. Potoa na zetot mu se stava "riza" na ramo.
Stroevawe na devojkata
Na postavenata sofra vo dvorot sedat najbliskite rodnini na zetot. Svekrvata od
disazite gi vadi podarocite. Devojkata i baknuva raka. Potoa devojkata se oblekuva vo
nevestinska nosija za ka~uvawe na kow.
Tovarewe na kov~ezite i ispra}awe na nevestata

Pobratimot izvestuva deka nevestata e podgotvena za trgnuvawe. Svatovite
stanuvaat, nevestata se ka~uva na kow. Napred odi barjaktarot, kowot so kov~ezite,
nevestata i site svatovi vo sve~ena povorka.
Pre~ek na nevestata
Svekrvata so sito, poga~a i bokal so vino ja do~ekuva nevestata. Taa tri pati se
vrti okolu nevestata udiraj}i ja so lebot po glava. Potoa í ja redat uzdata od kowot i
201
kapata od mladoènecot. @enetiot brat ja simnuva od kowot, se drì "mutav~e". Potoa po

prostrenata litovina taa vleguva doma.
Slika br.27 Do~ekuvawe na nevestata, Gali~ka svadba

(prezemeno od Kli~kova 1977)
Ven~avawe vo crkva
Na ~elo na povorkata e nevestata, svekrvata i svekorot, a po niv barjaktarot so
barjakot i bliskite rodnini. Svekrvata vo raka nosi kotle so voda, a vo drugata raka kitka
bosilok i gi prska mladite i povorkata od doma do crkvata "Sv.Petar i Pavle". Pred
crkvata se postila "mutav~e", a desno od vratata na crkvata se redi barjakot. Potoa sledi
ven~avaweto. Za vreme na ven~avaweto pred crkvata se izveduvaat ora.
Svadbena gozba
Po ven~avaweto, na "Upija" se prireduva svadbena gozba. Na ~elo na sofrata sedi
kumot. Zetot so riza na ramo, predvoden od stariot pobratim, se pozdravuva so gostite.
Nosewe na nevestata na voda i zaigruvawe

Na ~elo odat svekorot i kumot so bliskite rodnini, a po niv nevestata so dva
ibrika vo race. Obi~ajot se izveduva na ~e{mata "Upija". Potoa nevestata "ja zaigruvaat".
Se izveduva Nevestinskoto oro i drugi ora.
Ispra}awe na topanite
Topanite po zavr{uvaweto na svadbenite obi~ai gi ispra}aat najbliskite rodnini.
Svekorot gi daruva so pari.
202
Prilog br.5: Geografska karta na Republika Makedonija so mestata vo koi

izvr{ivme terenski istraùvawa
203
Prilog br.6: Tabela na distribucijata na rezultati od poleto "struktura na

izveduva~kiot sostav" od osnovnata baza na podatoci
Fre que ncy Dis tribution for Structure
Row exclusion: BazaFIX1.s vd
Count
Acc Acc AltSax Tar 79
Acc Alt-Sax Tar 150
Acc Alt-Sax Tpn 17
Acc AltSax AltSax Tar 47
Acc AltSax Tar 203
Acc AltSax Tpn 53
Acc AltSax Trp Tar 56
Acc AltSax Trp Tpn 22
Acc Cl AltSax Tpn 60
Acc Cl Cl Tar 3
Acc Cl Tar 34
Acc Cl Tpn 33
Acc Cl-AltSax Guit Synt Dr 239
Acc Cl-AltSax Guit-Synt Bass Dr 54
Acc Cl-AltSax Guit-Synt Synt Dr 154
Acc Cl-AltSax Synt Bass Dr 47
Acc Tpn 31
Acc Trp Trp Tar 24
AltSax Synt Guit Bass Dr 59
AltSax Trp Synt Bass Dr 12
AltSax-Cl Synt Bass Dr 50
Cl Acc Tar 34
Cl Acc Tpn 49
Cl-AltSax Synt-Trp Synt Bass Dr 45
Cl-AltSax Trp Synt Guit Bass Dr 72
Kaval Kaval Tapan 1
Tar Tar synt (rhythm) 1
Trp AltSax AltSax Bar Bar Tuba Tpn 4
Trp AltSax Bar Bar Bar Tuba Snare Tpn 3
Trp AltSax Bar Bar Bar(bas) Snare Tpn 57
Trp Trp AltSax AltSax Bar Bar Bar Tuba ... 1
Trp Trp AltSax Bar Bar Tuba Snare Tpn 49
Trp Trp AltSax Bar Bar Tuba Tpn 37
Trp Trp AltSax Bar Tuba Tpn 6
Trp Trp Cl Bar Bar Tuba Tpn 12
Trp Trp Trp AltSax Bar Bar Trmb Tuba Tpn 7
Trp Trp Trp AltSax Bar Bar Tuba Tpn 15
Trp Trp Trp Bar Bar Bar Tuba Tpn 15
V's-m V's-f 2
V-f V-f V-f 1
V-f V-f V-f V-f 2
V-f Acc Cl-AltSax Synt Bass Dr 37
V-f Synt AltSax-Cl Bass Dr 48
V-f V-f Guit-Synt (rhythm) 12
V-f V-f Alt Sax Guit-Synt(Rhythm) 20
V-f V-f V-f 2
V-f V-f V-f 8
V-f V-m AltSax Synt(rhythm) 70
V-f V-m Cl-AltSax Synt Guit Bass Dr 44
V-m Acc AltSax Synt Dr 103
V-m Acc Cl AltSax Synt Dr 40
V-m Acc Cl-AltSax Guit-Synt Synt Dr 47
V-m Acc Cl-AltSax Synt Dr 44
V-m Acc Cl-AltSax Trp Synt Guit Bass Dr 72
V-m AltSax Guit-Synt Synt(rhythm) 45
V-m AltSax Synt Synt Synt Dr 57
V-m Cl Acc-Synt Guit Bass Dr 68
V-m Cl-AltSax Synt 47
V-m Cl-AltSax Synt Synt Guit Dr 60
V-m Cl-AltSax Trp Synt Guit Bass Dr 40
V-m Synt(rhythm) 2
Vln AltSax Synt Synt Bass Dr 77
Vln Cl-AltSax Synt Dr 32
Vln Cl-AltSax Synt Guit Dr 3
Zur Zur Tpn 22
Zur Zur Tpn Tpn 6
Zurla Zurla Tapan 3
Total 3053
204
R e g i s t r i
205
Registar br.1: Notni primeri
Noten primer br.1 Obredno-obi~ajna svadbena pesna "Vila moma tri zeleni venca"
Noten primer br.5 Obredno-obi~ajna svadbena pesna "Ej vila moma"
Noten primer br.6 Obredno-obi~ajna svadbena pesna "Zavrataj Velo"
Noten primer br.6a Obredno-obi~ajna svadbena pesna "Zasej mi Velo"
Noten primer br.7 Obredno-obi~ajna svadbena pesna "Dali grmi il' se zemja trese"
Noten primer br.7a Obredno-obi~ajna svadbena pesna "Stani stani starejkovo libe"
Noten primer br.8 Obredno-obi~ajna svadbena pesna "Nese davaj ludo na berbera"
Noten primer br.9 Obredno-obi~ajna svadbena pesna "Bri~il mi se mladi mladoèwa"
Noten primer br.10 Obredno-obi~ajna svadbena pesna "Glejte glejte malo em golemo"
Noten primer br.11 Obredno-obi~ajna svadbena pesna "Otvor'te se vrata samogradski"
Noten primer br.12 Obredno-obi~ajna svadbena pesna "Oj ubava, ubava devojko"
Noten primer br.13 "[tipski ~o~ek"
Noten primer br.14 "Stani mome"
Noten primer br.15 "Otvori mi belo Len~e"
Noten primer br.16 "Ti donesov mlada nevesta"
Noten primer br.17 "Mangava tut (Tesakam jas)"
Noten primer br.18 "Svadba makedonska"
Noten primer br.19 "Dada Sali ~o~ek"
Noten primer br.20 "Makedonsko devoj~e"
Noten primer br.21 "Ampevo oro"
Noten primer br.22 "Aj da be{e strela pesnava"
Noten primer br.23 "Aj zasvirete mi ~algii"
Noten primer br.24 Metro-ritmi~ki strukturi vo 2/4
Noten primer br.25 "Kucanoto oro"
Noten primer br.26 Metro-ritmi~ki strukturi vo 9/8 i 9/16
Noten primer br.27 "Posednica oro"
Noten primer br.28 "Ah mori babo"
Noten primer br.29 "Pravoto oro - ]upurlika"
Noten primer br.30 "Stani mome"
Noten primer br.31 "Pavle mi pie"
Noten primer br.32 "Splet" - zabrzuvawe 1 del
Noten primer br.33"Splet" - zabrzuvawe 2 del
Noten primer br.36 "Ergen odev majko"
Noten primer br.37 "Ej more kume zlaten"
Noten primer br.38 "Vrana kowa javam jas"
Noten primer br.39 "Doma}ine dobri gosti ti dojdoa"
Noten primer br.40 "Marie mlada nevesto"
Noten primer br.41 "êre{na se od koren korne{e"
Noten primer br.42 "Il~ovice mlada nevesto"
Noten primer br.43 "Pajdu{ka oro"
Noten primer br.44 "Eleno mome oro"
Noten primer br.45 "Nevestinsko oro"
Noten primer br.46 "Oèni me mamo"
206
Registar br.2: Tabeli
Tabela br.1 Distribucija na rezultati spored poleto broj na DVD

Tabela br.2 Distribucija na rezultati od poleto den vo nedelata
Tabela br.3 Distribucija na rezultati od poleto vreme
Tabela br.4 Prikaz na sklu~eni brakovi vo 2006 i 2007 godina
Tabela br.5 Distribucija na rezultati od poleto mesto na odrùvawe
Tabela br.6 Distribucija na rezultati od poleto godina
Tabela br.7 Distribucija na rezultati od poleto producent
Tabela br.8 Distribucija na rezultati od poleto naslov
Tabela br.9 Distribucija na rezultati od poleto naslov na avtorot/izveduva~ot
Tabela br.10 Distribucija na rezultati od poleto jazik
Tabela br.11 Distribucija na rezultati od poleto ànr
Tabela br.12 Distribucija na rezultati od poleto poznat avtor na muzika
Tabela br.13 Distribucija na rezultati od poleto poznat avtor na tekst
Tabela br.14 Distribucija na rezultati od poleto struktura
Tabela br.15 Distribucija na rezultati od poleto metar
Tabela br.17 Distribucija na rezultati od poliwata faza na obi~ajot i ànr
Tabela br.18 Distribucija na rezultati od vtorata faza i izveduva~ki sostav
Tabela br.19 Distribucija na rezultati od vtorata faza, izveduva~ki sostav i
struktura
Tabela br.20 Distribucija na rezultati od tretata faza i izveduva~ki sostav
Tabela br.21 Distribucija na rezultati od tretata faza, izveduva~ki sostav i
struktura
Tabela br.22 Distribucija na rezultati od ~etvrtata faza i izveduva~ki sostav
Tabela br.23 Distribucija na rezultati od ~etvrtata faza, izveduva~ki sostav i
struktura
Tabela br.24 Distribucija na rezultati od pettata faza i izveduva~ki sostav
Tabela br.25 Distribucija na rezultati od {estata faza i izveduva~ki sostav
Tabela br.26 Repertoarot vo makedonskite sovremeni svadbeni ciklusi
Tabela br.27 Distribucija na rezultati spored pripadnosta na svadbata
Tabela br.28 Distribucija na rezultati od poleto traewe
Tabela br.29 Distribucija na rezultati od fazite na svadbeniot ciklus
Tabela br.30 Distribucija na rezultati od poleto den vo nedelata
Tabela br.31 Distribucija na rezultati od poleto vreme
Tabela br.32 Distribucija na rezultati od poleto jazik
Tabela br.33 Distribucija na rezultati od poleto struktura
Tabela br.34 Distribucija na rezultati od poleto metar

Музиката во Македонските свадбени обичаи во 21 век

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Музиката во Македонските свадбени обичаи во 21 век

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERZITET "SV.

KIRIL I METODIJ" - SKOPJE

MUZIKATA VO MAKEDONSKITE SVADBENI

Sovremenata sostojba na makedonskiot muzi~ki folklor pretstavuva

Ovoj trud nema{e da bide sozdaden dokolku ja nemav srde~nata

I na kraj, no sekako ne na posledno mesto, najgolema blagodarnost

I SVADBENITE OBI^AI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA .......9

1. Tradicionalnite svadbeni obi~ai vo Republika Makedonija ......10

1.1. Teoriski trudovi, tekstovi i drugi materijali za svadbenite obi~ai vo

2. Sovremenite svadbeni obi~ai vo Republika Makedonija .......74

II MUZIKATA VO MAKEDONSKITE SVADBENI OBI^AI VO 21 VEK ......83

1. Analiza na muzi~kiot repertoar vo sovremenite makedonski

2. Komparativna analiza so kontrolnata grupa na svadbeni ciklusi 161

Sovremenata sostojba na makedonskiot muzi~ki folklor

na gledawe na sovremenite sostojbi so muzi~kiot folklor e fokusiraweto

mesto, tuku i spored obemot i spored svojata kompleksnost i posebno spored

crkovnite svadbeni obredi, kako edinstveni postapki povrzani so duhovniot

potvrda i pottik da premineme kon definiraweto na temata na na{eto

tokmu zatoa i postoi mo`nost za direktno nabquduvawe i elaboracija na

So ogled na goleminata na populacijata na svadbi vo ispituvaniot

Izlagaweto na rezultatite od na{eto istra`uvawe go

rezultatite od na{eto istra`uvawe za muzikata vo makedonskite svadbeni

I Svadbenite obi~ai vo Republika Makedonija

Vo ova poglavje }e stane zbor za sli~nostite i razlikite me|u

Slika br.1: Svadba vo s.Drmeni-Gorna Prespa, 1920 god.

1. Tradicionalnite svadbeni obi~ai vo Republika Makedonija

Svadbenite obi~ai vo Republika Makedonija vo minatoto vo ovoj

1.1. Teoriski trudovi, tekstovi i drugi materijali za svadbenite

Iako so ogled na zna~eweto, odnosno mestoto i ulogata na

istra`uvawa od ovaa oblast, za `al kaj nas vo momentov ovaa problematika e

Slika br.2: Svadba vo Bitola od krajot na 19 vek,

Vo makedonskata etnomuzikologija do denes se objaveni 27 knigi od

\or|iev i Mihailo Dimoski. Del od ovie knigi se ~isto teoriski trudovi, a

Slika br.3: Alo Ton~ov, poznat ~algaxija od Veles, 1977 god.

Slika br.4: Vele{ka ~algija na svadba, 1924 god.

Vo svoeto istra`uvawe Ximrevski zabele`al i podatok deka imalo

Slika br.7: Svira~i svadbari-~algija od Berovo, 1935 god.

gledaa, ní pravea duri i pogolema ~est od nevestata i zetot..." (Ximrevski

Slika br.8: Mal svadbarski duva~ki orkestar od Peh~evo, 1938 god.

~ekorite i ritamot na melodijata, odnosot me|u muzi~kata i igra~kata

dena. Manglariba i angrustik ja dobivaat nivnata struktura od elementi {to se

prethodnoto Petreska veli: "...Teoriskata opravdanost na prvite postulati

Petreska vo ovoj trud vo delot obredi i pesni ja istaknuva osnovnata

Slika br.9: Oro so obredniot leb "sva}a" s.Podgorci, Stru{ki Drimkol

Kako nasekade vo Makedonija, i vo Male{evo stapuvaweto vo brak se

{to svadbarite gi ispolnuvaat na trpeza. Toa se takanare~enite kralski

- Posvadbeniot period koj gi vklu~uva site obredi, obredni dejstva,

Odredeni referenci za makedonskite tradicionalni svadbeni

Slika br.10a: Slika br.10b: Slika br.10v:

1.1.2. Statii, pomali stru~ni trudovi i novinarski napisi

Pokraj vo ovie trudovi, svadbenite obi~ai vo Makedonija i vo

Lox gi poso~uva i segmentite od svadbata i pravi nivna

narodni pesni za razdelbata na nevestata so tatkoviot dom se edni od

Vo toj kontekst Ximrevski istaknuva: "...Sitnite ornamentalni melizmi,

godina). Od niv bi gi izdvoile trudovite na etnomuzikolozite Mihail

tradicionalen muzi~ki stil neguvan od albanskite Toski {to `iveat

vlijaele i vrz drugite formi na op{testvenoto `iveewe, se javuvaat vo

element i vo pogled na religijata na nejzinite makedonski `iteli, i

bogatite svadbeni obi~ai i pesni {to se izveduvale vo Debarca vo minatoto

Slika br.11: Obredno bri~ewe na mlado`enec, s.Podgorci, Stru{ki Drimkol

Slika br.12: Ni`ewe prsten, s.Podgorci, Stru{ki Drimkol

Na krajot od pregledot na trudovite koi gi obrabotuvaat

bara moma so miraz i ~eiz ili, pak, da e vrabotena i {koluvana..."

Slika br.13: Svadbena ceremonija od s.Bogdevo, region Gorna Reka