P. 1
nevrabotenost vo makedonija 1

nevrabotenost vo makedonija 1

|Views: 2,012|Likes:
Published by Trajce_vevcani

More info:

Published by: Trajce_vevcani on Feb 24, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOCX, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

06/18/2013

pdf

text

original

Maturski Radovi Forum

Maturski Radovi Forum > Obrazovanje > семинарски работи по македонски > na nevrabotenosta i na inflacijata - EKONOMIJA Puna verzija: na nevrabotenosta i na inflacijata - EKONOMIJA Trenutno pregledate Lite verziju foruma. Pogledajte punu verziju sa odgovarajućim oblikovanjima.

DMaturski
21-09-2009, 04:25 PM REPUBLIKA MAKEDONIJA UNIVERZITET SV. “KLIMENT OHRIDSKI” POLICISKA AKADEMIJA SEMINARSKA RABOTA PREDMET: VOVED VO EKONOMIJA I EKONOMSKI SISTEM NA RM

TEMA NEVRABOTENOST I INFLACIJA Voved: Nevrabotenosta e eden od najserioznite problemi so koj se soočuva sovremenoto opštestvo. Posledicite od nego se nedovolna iskoristenost na domašnite resursi, što doveduva do namaluvawe na nacionalniot dohod na naselenieto, a kako epilog na seto toa e siromaštijata. Dodeka inflacijata pretstavuva ekonomski fenomen so koj se označuva opađaweto na kupovnata moć na domašnata parična edinica na vnatrešniot Pazar. Taa najčesto se pojavuva koga nivoto na cenite zabeležuvaat nerealen porast. Za razlika od inflacijata, deflacijata označuva dijametralna sostojba koga opštoto nivo na cenite opađaat. Sodržina: Nevrabotenost. Pod nevrabotenost najčesto se smeta deka e toa broj na lica koi se bez rabota. Ova e široko postavena definicija koja vo sebe gi apsorbira decata i mladite vo pred rabotna vozrast, penzionerite, domaćincite, bolnite lica, rabotno-nesposobnite lica, kako i licata koi ednostavno nesakaat da rabotat i ne baraat rabota. Od tie pričini najtočna definicija pod nevraboteni se smetaat site onie lica koi se sposobni da rabotat, sakaat da rabotat i aktivno baraat rabotat, no nemožat da ja najdat rabotata.

Skoro vo site zemji so pazarna ekonomija bitten uslov za edno lice da se smeta za nevraboteno, pokraj rabotnata sposobnost i želbata za rabota, potrebno e da vložuva specifični napori za da se vraboti. Taka vo SAD liceto mora najmalku četiri nedeli da posetuva pretprijatija, da se interesira za možnost za vrabotuvawe i da se javuva na konkurs za vrabotuvawe. Stapkata na nevrabotenost se dobiva kako soodnos pomeđu brojot na nevraboteni lica i fkupnata rabotna sila. Stapka na nevrabotenost=broj na nevraboteni lica / vkupna rabotna sila * 100 Vkupnata rabotna sila e demografska kategorija koja ja sočinuvaat vrabotenite i nevrabotenite lica zaedno. Za vraboteni lica se smetaat onie koi izvršuvaat nekoja platena rabota, kako i onie koi imaat vrabotuvawa, no privremeno se otsutni od rabota poradi bolest, štrajk i slično. Nevrabotenosta e eden od najgolemite problemi za sekoja država, bidejći ja nagrizuva nejzinata egzistencija i golema šteta vrz nejzinata pazarna ekonomija. Toa e problem par exellenee koj nanesuva ekonomski i socijalni trošoci na državnata blagajna. Vo šreesetite godini među ekonomistite postoeše konsenzus, veruvawe deka na postojnoto nivo na tehnološka razvienost i sostojbata na pazarot na trudot, stapkata na nevrabotenost od 4% e kompatibilna so relativno celosno koristewe na resursite. Analizirajći gi ekonomskite trošoci poznatiot amerikanski economist Artur Okun vo 1961 godina tvrdel deka sekoe 3% namaluvawe na faktičkiot bruto domašen proizvod pod potencionalniot, predizvikuva zgolemuvawe na stapkata na nevrabotenost za 1 postoten poen, spored toa ako pretpostavime deka vo edno stopanstvo postoi stapka na nevrabotenost od 6% i deka poradi recesija bruto domašniot proizvod se namalil za 4%, toa će predizvika porast na nevrabotenost za 2 postotni poeni i sega stapkata na nevrabotenost će iznesuva 8%. Taka na primer vo periodot na recesija vo tekot na sedumdesetite i osumdesetite godini od minatiot vek koga nevrabotenosta vo SAD beše najgolema, amerikanskata ekonomija pretrpe zagubi vo ekonomskiot proizvod vo iznos od 1354 milijardi dolari. Socijalnite trošoci od nevrabotenosta teško se merlivi, odnosno teško se kvantificiraat. Tie vo osnova se vrzani za humanite i psihološkite problemi što so sebe gi nosi nevrabotenosta. Pokraj ekonomskite trošoci brojni medicinski istražuvawa vo razvienite zemji ukažuvaat deka nnevrabotenosta, a osobeno ako e taa dolgotrajna doprinesuva za seriozno narušuvawe na fizičkoto i psihičkoto zdravje na nevrabotenite lica. Nevrabotenosta go zasiluva čuvstvoto na poniženost, inferiornost, često e pričina z ateški psihološki depresii, za srcevi zaboluvawa, za razvod na brakovi, za samoubistva i za vleguvawe na nevrabotenite vo temnite vodi na kriminalot, drogata, prostitucijata i drugo. Vo period na visoka nevrabotenost državniot buxet gubi sretstva po poveće osnovi: -rastat socijalnite transveri za nevrabotenite; -se gubat danocite od dohod do kolku postoi nevrabotenost, luđeto bi gi plaćale; -se gubat pridonesite povrzani so socijalnoto osiguruvawe koi gi plaćaat vrabotenite. Taka na primer godišnite trošoci na državnata blagajna vo Anglija po eden nevraboten rabotnik po ovaa osnova se procenuva na 8-9 iljadi funti, a na godišno nivo koga vo ovaa zemja imalo 3 milioni nevraboteni lica iznesuva 24-27 milijardi funti. Spored najgolem del na ekonomski teoretičari postojat tri osnovni vidovi na nevrabotenost, a toa se: frikciona, strukturna i ciklična. Frikcionata nevrabotenost se smeta za blaga forma na nevrabotenost koja obično ja uslovuvaat dve grupi na faktori. Prvata se t.n. inperfektnosti na pazarot na trudot, odnosno neblagovremena i nesoodvetna informiranost za novo otvorenite rabotni mesta, a vtorata se permanentnite fluktuacii na vrabotenite od edno na drugo rabotno mesto, od edna vo druga firma ili ode den vo drug region. Duri i vo uslovi na najgolema vrabotenost želba na sekoj vraboten e da najde drugo rabotno mesto što će mu ovozmoži pogolem ličen dohod ili podobri uslovi za unapreduvawe.

Strukturnata nevrabotenost e determinirana od strukturnite promeni vo ekonomijata, a ovie pak vo golema merka se usloveni od tehnološkite promeni. Brziot razvoj na visokite tehnologii, a osobeno na mikro-elektronikata predizvika golemi strukturni promeni vo zemjite so pazarni ekonomii. Taka na primer vo sektorot na uslugi, a osobeno vo delot na obrabotka i pribirawe na informaciite za smetka na sektorot za energetika i surovini nastanaa vidni promeni. Na ovoj način doađa do rasčekor među ponudata i pobaruvačkata na oddelni profile i zanimawa, koi državata navreme nemožela da gi pretpostavi i da gi obezbedi. Taka nekoi struki se raspađaat, a se javuvaat novi struki. Luđeto što ja izgubile rabotata treba da se prekvalifikuvaat za novite struki. Cikličnata nevrabotenost kako što se gleda od samiot zbor e vrzana za cikličnoto dvižewe i razvoj na pazarnata ekonomija. Koga ekonomskiot ciklus proađa niz fazata na recesija doađa do opađawe na ekonomskata aktivnost što predizvikuva i opađawe na pobaruvačkata na rabotnata sila i porasnuva brojot na nevraboteni. Tipičen primer za ova se ekonomskite recesii što nastanaa vo istočno evropskite zemji, među koi i vo našata zemja so raspađaweto na socijalističkotopazarno ureduvawe kade stapkata na nevrabotenost e katastrofalna. Pričinite za nevrabotenost se mnogubrojni i po ova prašawe vladee najgolemo nesoglasuvawe kaj ekonomistite. No sepak problemot se sveduva na specifikite na funkcioniraweto na pazarot na trudot, odnosno nemožnost od negovo uramnotežuvawe, a nekoi ekonomisti smetaat deka toj problem voopšto nemože da se uramnoteži.

Grafikonot što e vo prilog pokažuva zošto nevrabotenosta vo kapitalizmot ima prisilen, a ne dobrovolen karakter. Grafikonot poađa od pretpostavka deka naemninite, platite na rabotnicite vo pazarot na trudot se fleksibilni, promenlivi nagore i nadole. Linijata DD, ja pretstavuva pobaruvačkata na trudot, a linijata SS ponudata na trudot. Kako što se gleda od grafikonot krivata na ponudata pri količina na trud od L (kade što platite se visoki stanuva potpolno neelastičen i poprima vertikalen oblik, da se potsetime deka porastot na naemninite predizvikuva porast na ponudata na rabotna sila, odnosno trud, samo od opredelena točka-koga taa tožka će go nadmine efektot na dohodot preovladuva pred efektot na supstitucijata i ponudata stanuva neelastična, odnosno ne reagira na zgolemenite plati). Bidejći platite se fleksibilni-nagore i nadolu, ramnotežata će se vospostavi vo točkata E, pri visina na platite vo točkata W. Rastojanieto od A do E go pokažuva brojot na vrabotenite, a rastojanieto od E do F dobrovolno nevrabotenite rabotnici-onie koi ne prifaćaat vrrabotuvawe pri dadenata visina na platite vo točkata W. Ortodoksnite teoretičari na pazarot na trudot za nefleksibilnosta na naemninite nadolu gi obvinuvaat sindikatot i vladata koi preku svoite kolektivni dogovori postojano insistiraat na zgolemuvawe na platite vršat distorzija na pazarot na trudot so propišuvawe na minimalni naemnini so golemi socijalni transveri nameneti za nevrabotenite. Ovie merki pridonesuvaat nevrabotenite da ne prifaćaat rabota za poniski plati bidejći podobro živeat od socijalni pridonesi. Vo osumdesetite godini od minatiot vek, vrvni svetski ekonomisti poznati pod imeto kejzijanci moćne validno dokažaa zašto pazarot na trudot vo sovremenite uslovi bavno se uramnotežuva. Vo toj kontekst posebno se značajni teoriite t.n. plati za efikasnost i teorii za t.n. insajderi i autsajderi. Suštinata na teorijata za plati za efikasnost e deka pretprijatijata gi utvrduvaat realnite plati na povisoko nivo od uravnoteženoto, bidejći taa ima silni pozitivni dejstvija vrz

produktivnosta, odnosno efikasnosta na trudot. Ottuka i zaklučokkot deka platite ostanuvaat visoki, odnosno se rigidni, nefleksibilni nadolu, duri i vo uslovi koga značitelno se zgolemuva ponudata na trudot. Teorijata za plati smeta deka platite za efikasnost na pogolemo ramnište ja zgolemuvaat produktivnosta na trudot vo siromašnite zemji, (bidejći ovozmožuvaat podobra ishrana), a platite za efikasnost vo razvienite zemji ja namaluvaat možnosta za čestite promeni na rabotnite mesta. Podobra možnost za stručno usovršuvawe i ponatamošno educirawe za povisoka funkcija. Vakvata fluktuacija na pretprijatijata gi izložuva na visoki trošoci, bidejći tie prethodno investirale vo nivnoto ustučuvawe i dokolku tie si odat od niv korist od takvata edukacija će ima drugo pretprijatie koe ne investiralo. Pretprijatijata najčesto se zainteresirani da gi održuvaat realnite plati na povisoko ramnište od uramnoteženoto so cel da gi zadržat ili privlečat najstručno osposobenite kadri. Teorijata za efikasni plati e vrzana za modalitetot na asimetrična informacija ili moralen hazard koi poađaat od pretpostavka deka pretprijatijata ne se sekogaš vo sostojba da ja pratat individualnata motiviranost na vrabotenite poradi što nekoi mnogu rabotat, a nekoi go minat vremeto zabušavajći, a so cel da se spreči moralniot hazard pretprijatijata se odlučuvaat na povisoki naemnini zgolemuvajći gi trošocite na raboteweto, potiknuvajći gi rabotnicite ponaporno i poseriozno da rabotat. Dokolku pretpostavime deka postoi model na pazar na trudot vo koj platite se fleksibilni i odat nadolu i nagore togaš e jasno deka pazarot na trudot permanentno bi se čistel, uramnotežuval i ne bi postoela prisilna nevrabotenost. Vakvi uslovi nevrabotenite bi preifatile da rabotat za poniski naemnini od onie što im gi isplatuva na svoite vraboteni. Međutoa opšto poznato e deka pretprijatijata ovoj model ne go prifaćaat. Odgovor na ova prašawe go dava teorijata na insajderi i autsajderi. Insajderi se rabotnici koi imaat redovno vrabotuvawe vo pretprijatijata, a autsajderite se nevraboteni lica, nadvor od pretprijatieto, no koi pretendiraat da bidat vraboteni. Na pretprijatijata ne im se isplati da gi vrabotuvaat autsajderite iako prifaćaat da rabotat za poniska plata, najmnogu zaradi visokite trošoci vrzani za rotacijata, odnosno promenata na rabotnite mesta. Vo ramkite na ovie trošoci golema e stavkata na trošocite za trening i edukacija na novo vrabotenite. Insajderite pominale niz stazi za stručno i educirano osposobuvawe, odnosno davawe na visoko produktivna efikasnost, dodeka trošocite za osposobuvawe na autsajderite se pogolemi. Vtorata stavka što ja razrabotuvaat kejnzijancite se odnesuva na posledicite što bi gi trpele pretprijatijata dokolku insajderite soočeni so konkurencijata na autsajderite, odbijat da gi prifatat vo pretprijatieto i da doprinesuvaat za nivno stručno osposobuvawe. Rabotodavačite očevidno sakaat da gi izbegnat trošocite od rotacijata, a insajderite ovoj nivni odnos, a osobeno zgolemuvaweto na platite ja zgolemuvaat svojata produktivnost. Ovoj moment pokažuva od kade doađa moćta na insajderite da vlijaat vrz visinata na platite, odnosno da gi držat na povisoko nivo odošto proizveduvaat. Konfliktot pomeđu dvete grupi na rabotnici “insajderi (rabtnici vraboteni vo pretprijatieto) i autsajderite (rabotnici koi sakaat da bidat vraboteni od pretprijatieto)”. Prvite se trudat da gi održat visokite naemnini plaćani od pretprijatieto, a vtorite koi bi možele da vlezat vo pretprijatieto, no so poniski naemnini, nivnite razliki i interesi se vidno golemi i različni. Nevrabotenosta vo Makedonija pretstavuva eden od najserioznite problemi so koi e soočena makedonskata ekonomija. Toa e eden od najgolemite problemi koj osobeno se javuva pri kraj na minatiot vek, a najizrazena e vo 2002 godina, koga vo Makedonija bile nevraboteni 263.483 lica ili stapkata na nevrabotenost bila 31,9%. Od druga strana brojot na vraboteni iznesuval 561.341 lica, a stapkata na vrabotenost bila 35,8%. Vkupnata rabotna sila bila 824.824 lica, odnosno stapkata na aktivnost bila 52,6%. Ovoj trend na nevrabotenost od okolu 30% Makedonija kontinuirano ja prati skoro cela decenija. Vo strukturata na nevrabotenite dominiraat mladite do

30 godini, od aspekt na kvalifikacii, a najbrojni se nekvalifikuvani lica, odnosno rabota baraat se poveće lica koi ne raspolagaat so stručni znaewa i se bez kvalifikacii. Najgolema nevrabotenost ima vo golemite gradovi, a osobeno vo Skopje, Kumanovo, Bitola, Prilep i drugi. Međutoa mora da se naglasi deka vo periodot na tranzicija, koga se pojavija najgolem broj na zagubari, golem broj na nevraboteni se javija od branšata stručni i kvalifikuvani lica koi gi izgubija svoite rabotni mesta poradi zatvaraweto na pretprijatijata i fabrikite. Spored svoite karakteristiki, nevrabotenosta vo Makedonija e strukturna so mali primesi na ciklična nevrabotenost. Od novo pojaveniot privaten sektor se očekuva otvarawe na novi rabotni mesta koi treba da go prifatat višokkot na vraboteni vo dosegašniot opštestven (državen) sektor. Za žal toa ne se ostvari bidejći privatniot sektor se pokaža kako nesposoben da primmi novi vrabotuvawa. Nevrabotenosta vo Makedonija ne e problem na gubewe na rabotnite mesta, tuku problem na postoewe na barieri za vlez na pazarot na rabotna sila osobeno vo evropskata zaednica. Inflacija. Inflacijata pretstavuva ekonomski fenomen so koj go označuvame opađaweto na kupovnata moć na domašnata parična edinica i toa na domašen Pazar. Taa se pojavuva koga opštoto nivo na cenite zabeležuva poraast i se označuva so izrazot stapka na inflacija t.e. stapkata na inflacija go iskažuva prosečnoto nivo na porast na cenite. Za razlika od inflacijata poimot deflacija označuva dijametralno sprotivna sostojba koga opštoto nivo na cenite opađa. Vo zavisnost od karakteristikite i visinata na stapkata se razlikuvaat tri vida na inflacija: umerena (blaga) inflacija, galopiračka inflacija i hiper inflacija. Umerenata inflacija pretstavuva baven porast na cenite, odnosno ne ja minuva stapkata od ednocifrena inflacija (do 10% na godišno nivo). Za razlika od nea galopiračkata inflacija e mnogu poseriozen problem bidejći cenite rastat mnogu brzo, a stapkata na inflacija iznesuva preku 100 otsto na godišno nivo. Galopiračkata inflacija pretstavuva voved vo hiper inflacijata koga vladite i centralnite banki gubat sekakva kontrola nad nejziniot porast. Vo takvi uslovi cenite rastat nekolku iljadi pa duri i milioni procenti na godišno nivo. Taka na primer hiper inflacijata vo SR Jugoslavija vo 1993 godina zabeleža porast od 27 milioni procenti na godišno nivo. Pričinite za pojavata na inflacijata vo Makedonija spored ekonomskite teoretičari pretstavuva pregrejanata pobaruvačka ili pritisokot predizvikan od trošocite ili t.n. troškovna inflacija. Vo prviot slučaj inflacijata se javuva kako razultat na pregolemata pobaruvačka odnosno potrošuvačka vo ramkite na nacionalnata ekonomija. Vo vtoriot slučaj (troškovna inflacija) do pojava na inflacija doađa kako rezultat na porast na proizvodnite trošoci i slaba pobaruvačka na tie uslugi. Pričinite za inflacija vo Makedonija se mnogubrojni no možeme da konstatirame deka i ednoto i drugoto bea prisutni. Sepak kako osnovna može da se izdvoi e pregreanata pobaruvačka t.e. inflacijata nastana kako posledica na narasnatata pobaruvačka na pazarot, koja gi nadmina proizvodnite možnosti. Ovaa sostojba beše zasilena so davaweto na pregolemi krediti vo prethodniot sistem. Na ova se nadovrzuva i golemata buxetska potrošuvačka što ne beše soobrazena so buxetskite prihodi. Pokraj navedenoto t.n. naften šok vo sedumdesetite godini drastično gi zgolemi trošocite na energentite i ja podgrea inflacijata. So otpočnuvaweto na procesot na tranzicijata inflacijata dobiva vo zamav, a osnovna pričina e golemata pobaruvačka na platite na licata koi se plaćaat od državniot buxet. Pokraj toa na inflacijata vlijaeše i namaluvaweto vo koristeweto na kapacitetite što e predizvikano od izmenetoto opkružuvawe i niskata konkurentnost. So primena na Antiinflatornata programa od april 1992 godina za samo nekolku meseci stopata na inflacija se namali na 362% na godišno nivo, za razlika koga vo prethodnata SFRJ taa iznesuvaše 1925% na godišno nivo. So ponatamošna primena na stabilizacionata programa so čija pomoš makedonskata ekonomija za nepolni dve godini beše ottrgnata od zonata na hiper

inflacijata što može da se vidi od slednata tabela:

Kolkava e goleminata na uspehot vo pogled na postignuvaweto na ednocifreni stapki na inflacija vo Makedonija vo periodot od 1996 godina može da se proceni od sporedbata so soodvetnata stapka na inflacija kaj oddelni grupi na zemji od tabelata broj 2:

So sporedba na dvete tabeli može jasno da se sogleda deka vo periodot od 1997-2001 godina stapkite na inflacija vo Makedonija se na približno nivo kako i soodvetnite kaj razvienite zemji. Prosečnata stapka na inflacija kaj zemjite vo razvoj ja nadminuva makedonskata za nekolku pati, a prosečnata stapka na inflacija vo zemjite na tranzicija e daleku nad makedonskata. Ova e ušte edna potvrda deka Makedonija e edna od zemjite vo tranzicija koja može da se pofali so uspešna kontrola vrz inflacijata. Posledicite od visokata inflacija se mnogubrojni. Taa vo Makedonija pomeđu 80 i 90 godini seriozno ja optovaruvaše Makedonskata ekonomija i kako posledica na toa dojde do dezorientacija vo ekonomijata, nesigurni perspektivi za razvoj, distorzii vo raspredelbata na dohodite i nemožnost da se kontroliraat rashodite. Cenite na poedini proizvodi i uslugi rastea so neramnomerno tempo, što predizvikuvaše kaj potrošuvačite želba što pobrzo da se oslobodat od parite i da gi razmenat za realni dobra. Poseben problem se javuvaše kaj platite koi nemožea da go sledat porastot na cenite, što dovede do nivno realno opađawe i seto toa predizvika životniot standard na naselenieto značitelno da opadne . Periodot od osamostojuvaweto na Makedonija može da se podeli na dva dela vo zavisnost od primenetata strategija vo realiziraweto na cenovnata stabilnost. Prviot period se protega od april 1992 godina do oktommvri 1995 godina, a vtoriot od oktomvri 1995 godina do denes. Vo prviot period se primenuvaše strategija na targetirawe na monetarniot rastež (monetarnite agregati). Vo april 1992 godina beše donesena anti inflatorna programa neposredno po osamostojuvaweto koja imaše za cel da ja sopre prethodnata hiper inflacija nasledena od zaedničkata država čii pričini se opšto poznati, preku koja se primeni t.n. šok tretman (nejzino naglo eliminirawe) so primena na heterodoksen pristap (monetarni i fiskalni restrikcii pridružuvani so kontrola i zamrznuvawe na cenite i platite). Vo fiskalnata politika se vovede golema restrikcija na monetarnite agregati, namaluvajći ja javnata potrošuvačka po bruto domašniot proizvod na nivo od okolu 35% što predizvika namaluvawe na javnata potrošuvačka za okolu 23%, a na buxetskite prihodi za 27%. Što se odnesuva na politikata na dohodi bea opfateni dve komponenti na kontrola i toa kaj cenite beše vovedena kontrola na cenite na osnovnite prehrambeni proizvodi i na cenite na uslugite vo javniot sektor, dodeka drugite ceni bea ostaveni sami da se formiraat. Što se odnesuva do platite tie bea zamrznati na nivo od prethodniot mesec (mart 1992 godina) i toa za šest meseci. I pokraj zazemeniot cvrst kurs vo odnos na platite kako najranliv del na programata za samo nekolku meseci taa beše napuštena bidejćI nebea ispočituvani nejzinite odredbi. Vo ovoj period devizniot

kurs I platite dirigiraa so site elementi na ekonomijata, podgrevuvajćI ja na toj način inflatornata spirala. Od ovie pričini kon krajot na 1993 godina beše donesena nova stabilizaciona programa koja imaše za cel da ja nadopolni prethodnata, a osobeno vo domenot na monetarno kreditnata politika vo koja bea zavedeni ušte poveće restrikcii. Celite na ovaa programa bea staveni vrz tri komponenti I toa: -povtorno vospostavuvawe vo disciplina vo domenot na platite preku striktna primena na poseben zakon za kontrola na platite; -nasočuvawe na monetarnata politika od sektorska poddrška kon kontrola na inflacijata; -sproveduvawe na poseben paket na restriktivni fiskalni merki. Vo pogled na platite beše stavena kontrola I tie poveće nemožea da rastat I da bidat generator na inflacijata. Vo pogled na cenite beše vovedena politika na nivno slobodno formirawe. Vo viskalnata svera beše voveden restriktiven priod, vo pogledi na rashodite na golemite buxetski potrošuvačI (držana administracija, sudstvoto, odbranata, javniot red I poredok). Na stranata na javnite prihodi izmenite odea vo nasoka na namaluvawe na brojot na stapki kaj danokot na promet I voveduvawe na akcizite (za naftenite derivati, cigarite, alkoholot I avtomobilite) I konsultirawe na dotogašnite devet personalni danoci na dohod vo edinstven danok so progresivni stapki. ZnačI nema dilemi deka cenovnata stabilnost pretstavuva osnoven preduslov za stabilen ekonomski rastež, a vo toj kontekst I za rešavaweto na problemot na nevrabotenosta I inflacijata. Mora da se kaže deka od 1995 godina kaj nas se koristi pristapot na targetirawe na devizniot kurs t.e. kako inter medijalna cel na monetarnata politika odbran e fiksniot no prilagodliv režim na devizniot kurs vo odnos na evroto. Strategijata na targetirawe na devizniot kurs se koristi kako najpogoden način za ostvaruvawe na cenovnata stabilnost .

Zaklučok: Od napred iznesenoto očigledno se gleda deka procesite na vrabotuvaweto I kontrolata na inflacijata mora da prodolžI I vo naredniot period. Vistinska ekonomska stabilizacija će nastane vo onoj moment koga će može da se konstatira deka strukturnite reformi se uspešno sprovedeni I koga pokraj porast na proizvotstvoto će raste I brojot na vrabotenosta, investiciite, produktivnosta I izvozot. Samo togaš će može da se kaže deka inflacijata e stavena pod kontrola, a stabilnosta na makedonskata ekonomija e postavena na održliva I trajna osnova. Vo takva sostojba će dojde do porast na vrabotuvaweto I voopšto živbotniot standard na naselenieto vo našata država. Literatura: -Primeneta ekonomija od Nikola Uzunov, Angel Georgiev I Pece Nedanovski od 2003 godina; -Makroekonomija od d-r. Taki Fiti od 2003 godina. ========================================= дипломски трудови, семинарски работи, дипломски, семинарски, оставајќи работа, дипломирањето, дипломска работа, семинарски работи, читања, maturalna акција,

maturalni работа, оставајќи работа, дипломиран работа, работа maturalni, MA, maturalni, управување, дипломски, семинарски, магистерски тези , банкарство, менаџмент diplomski trudovi, seminarski raboti, diplomski, seminarski, ostavajќi rabota, diplomiranjeto, diplomska rabota, seminarski raboti, čitanja, maturalna akcija, maturalni rabota, ostavajќi rabota, diplomiran rabota, rabota maturalni, MA, maturalni, upravuvanje, diplomski, seminarski, magisterski tezi , bankarstvo, menadžment Maturski Radovi Forum > Obrazovanje > семинарски работи по македонски > na nevrabotenosta i na inflacijata - EKONOMIJA Referentni URL
• •

Maturski Radovi Forum: http://www.maturskiradovi.net/forum/index.php :

Powered By medicinari.com MyBB, © 2002-2010 MyBB Group

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->