MIT .

-r Marijan Stevanovski

Teorijata na sistemite go objasnuva nastanuvaweto, funkcioniraweto, odnesuvaweto i razvojot na sistemite.

Kartezijanski-mehanisti~ki (prost zbir na elementi na sistemot)

Sistemski- slo`ena celina so sopstveni karakteristiki koi nemo`at neposredno da se izvedat od karakteristikite na nejzinite delovi

Sistem e zbir na objekti soedineti so pravilata na vzaemna interakcija. Sistem e zbir od elementi koi so~inuvaat integralna celina vo ~ija ramka se vr{at odredeni funkcii odnosno procesi i postoi odredena vrsta kontrola. Sistem e formalna {ema so pomo{ na koja nekoi elementi ili pojavi se sredeni po soodveten red.

Sistemot pretstavuva zbir od elementi koi me|usebno se povrzani so~inuvaj}i edna celina, soedineti so vrski me|u niv samite i nivnite karakteristiki.

Vrskite mo`at da bidat: materijalni, energetski ili informaciski. Brojot na mo`nite vrski vo sistemot se definira preku: Najmal broj na potrebni vrski V min N 1 Najgolem broj na potrebni vrski V max N ( N 1) N= broj na podsistemi

Mehani~ki - vrskite me|u elementite se izvr{uvaat pod dejstvo na nekoja sila,

Trofi~ki - vrskite me|u elementite se izvr{uvaat pod dejstvo na energija i

Signalni - vrskite me|u elementite vo sistemot se vospostavuvaat so predavawe i primawe na signali odnosno informacii.

Sistemot crpi materija, energija i informacii od opkru`uvaweto {to ovozmo`uva negovo funkcionirawe i razvoj i obratno.

Za da se definira objektot kako sistem mora da ima najmalku dva elementa za da se ispolni uslovot: vrska, stuktura, zbir od elementi i interakcija.

1954-sostanokot na dru{tvoto za unapreduvawe na naukata Ludwig von Bertalanffy (biolog), Kennteh Boulding (ekonomist), Anatol Raport (matemati~ar) i Ralph Gerard (fiziolog).

Vzaemna povrzanost i zavisnost na elementite, atributite, slu~kite, predmetite i pojavite koi go so~inuvaat sistemot.

Elementite na sistemot se vo vzemna interakcija i se orientirani kon postignuvaweto na celta na sistemot teleolo{ko na~elo na postignuvawe na celta..

Elementite na sistemot vo svoeto funkcionirawe ne se nabquduvaat odvoeno tuku vo ramkite na funkcioniraweto na celinata- holisti~ki pristap.

Sekoj sistem e vo interakcija so svoeto opkru`uvawe od koe crpi elementi neophodni za opstanok i razvoj preku energija, materija i informacii Procesot na funkcijata na sistemot se izrazuva kako transformacija na vlezni golemini vo izlezni. Entropijata e proces sprotiven od organiziranosta i informacijata odnosno pretstavuva merka za nered i nefunkcionalnost.

Sekoj sistem gi postignuva svoite celi so procesite na regulacija vrz osnova na povratna vrska.

Sekoj sistem e element na nekoj pogolem sistem a i samiot se sostoi od podredeni elementi.

Elementite na sistemot se diferenciraat i specijaliziraat za poedini funkcii {to pretstavuva integracija vo ramka na celina.

Aristotel celinata e mnogu pove}e od brojot na site nejzini delovi .

So prika`uvaweto na sistemot se utvrduva negovata struktura

G rafi~ko Strelkite gi poka`uvaat vrskite vo strukturata na sistemot, a nasokata na strelkite tipot na odnosite pome|u elementite.

E
C G

X2

2X
Y1

X1

X1

Y1

Y2

Y2

T :

X A B C C D D A B C A D A Y

AB C D

Elementot koj go inicira procesot na transformacija se narekuva operator, elementot vrz koj se dejstvuva operand a rezultatot od transformacijata transform.

A A B C D 0 1 0 0

B 0 0 1 0

C 1 0 0 1

D 0 0 1 0

Po~etni sostojbi se prika`uvaat vo koloni a sledni vo tabeli.

Sistemot se prika`uva so opisni karakteristiki. Najblizok na~in na pretstavuvawe vo koj od korisnikot se bara dopolnitelni poznavawa za da mo`e da go razbere ovoj na~in na prika`uvawe.

Spored na~in na nastanuvawe sistemite se klasificiraat vo: prirodni i ve{ta~ki sistemi.

Realni-slika na realnosta Apstraktni-nematerijalni(formalni, mislovni, idejni ili matemati~ki) Aposlutni-opfa}awe na pogolem broj dimenzii na sistemot Reducirani-eliminacija na nebitnite elementi Postojan-stabilen sistem. Promenliv-labilen sistem. Hierahiski-odnos i polo`ba na elementi vo strukturata na sistemot.

Stati~ki-nepromenliva struktura na Dinami~ki-brzo menuvawe na elementite ili vrskite na sistemot. Postojat: determinirani, stohasti~ki i nedeterminirani.

Ednostavni-sostaveni od mal broj na elementi i mal broj na vrski. Slo`eni-golem broj na elementi i golem broj na vrski pome|u elementi. Kompleksni-strukturata ne mo`e da se identificira vo detali.

Stabilni-po dejstvuvaweto na faktorite ja postignuvaat svojata stabilnost Labilni-po dejstvuvaweto na faktorite ne mo`at da se vratat vo ramnote`a Indiferentni-nemaat ~uvstvo sprema nadvore{nite vlijanija.

Samoorganizirani-organizacionite vrski se determinirani od samiot sistem Odnadvor organiziraniopkru`uvaweto gi vospostavuva vrskite Kombinirani-proces na samoregulacija i regulacija od nadvor.

Entropijata pretstavuva merka na neorganiziranost na sistemot. Entropijata ne mo`e da se otstrani dokolku ne se poznava samiot sistem, negovite zakonitosti no i elementite koi doprinesuvaat za {irewe na entropijata.