MIT Скопје Проф.

д-r Marijan Stevanovski

Teorijata na sistemite go objasnuva nastanuvaweto, funkcioniraweto, odnesuvaweto i razvojot na sistemite.

slo`ena celina so sopstveni karakteristiki koi nemo`at neposredno da se izvedat od karakteristikite na nejzinite delovi .Kartezijanski-mehanisti~ki (prost zbir na elementi na sistemot) Sistemski.

. Sistem e zbir od elementi koi so~inuvaat integralna celina vo ~ija ramka se vr{at odredeni funkcii odnosno procesi i postoi odredena vrsta kontrola. Sistem e formalna {ema so pomo{ na koja nekoi elementi ili pojavi se sredeni po soodveten red.Sistem e zbir na objekti soedineti so pravilata na vzaemna interakcija.

. soedineti so vrski me|u niv samite i nivnite karakteristiki.Sistemot pretstavuva zbir od elementi koi me|usebno se povrzani so~inuvaj}i edna celina.

Brojot na mo`nite vrski vo sistemot se definira preku: Najmal broj na potrebni vrski V min  N  1 Najgolem broj na potrebni vrski V max  N ( N  1) N= broj na podsistemi . energetski ili informaciski.Vrskite mo`at da bidat: materijalni.

Trofi~ki .vrskite me|u elementite se izvr{uvaat pod dejstvo na energija i Signalni . .vrskite me|u elementite se izvr{uvaat pod dejstvo na nekoja sila.vrskite me|u elementite vo sistemot se vospostavuvaat so predavawe i primawe na signali odnosno informacii.Mehani~ki .

energija i informacii od opkru`uvaweto {to ovozmo`uva negovo funkcionirawe i razvoj i obratno. stuktura. Za da se definira objektot kako sistem mora da ima najmalku dva elementa za da se ispolni uslovot: vrska.Sistemot crpi materija. zbir od elementi i interakcija. .

Надсистем Систем Подсистем .

. Kennteh Boulding (ekonomist). Anatol Raport (matemati~ar) i Ralph Gerard (fiziolog).1954-sostanokot na dru{tvoto za unapreduvawe na naukata Ludwig von Bertalanffy (biolog).

Vzaemna povrzanost i zavisnost na elementite. predmetite i pojavite koi go so~inuvaat sistemot. atributite. slu~kite. . Elementite na sistemot vo svoeto funkcionirawe ne se nabquduvaat odvoeno tuku vo ramkite na funkcioniraweto na celinata.. Elementite na sistemot se vo vzаemna interakcija i se orientirani kon postignuvaweto na celta na sistemot teleolo{ko na~elo na postignuvawe na celta.holisti~ki pristap.

 Sekoj sistem e vo interakcija so svoeto opkru`uvawe od koe crpi elementi neophodni za opstanok i razvoj preku energija.   . Entropijata e proces sprotiven od organiziranosta i informacijata odnosno pretstavuva merka za nered i nefunkcionalnost. materija i informacii Procesot na funkcijata na sistemot se izrazuva kako transformacija na vlezni golemini vo izlezni.

Sekoj sistem gi postignuva svoite celi so procesite na regulacija vrz osnova na povratna vrska. Elementite na sistemot se diferenciraat i specijaliziraat za poedini funkcii {to pretstavuva integracija vo ramka na celina. Sekoj sistem e element na nekoj pogolem sistem a i samiot se sostoi od podredeni elementi. .

.Aristotel “celinata e mnogu pove}e od brojot na site nejzini delovi” .

So prika`uvaweto na sistemot se utvrduva negovata struktura .

a nasokata na strelkite tipot na odnosite pome|u elementite. . G rafi~ko Strelkite gi poka`uvaat vrskite vo strukturata na sistemot.

A F D B E C G .

X2 2X Y1 X1 X1 Y1 Y2 Y2 .

.A B C D T : X A B C C D D A B C A D A Y AB C D Elementot koj go inicira procesot na transformacija se narekuva operator. elementot vrz koj se dejstvuva operand a rezultatot od transformacijata transform.

A A B C D 0 1 0 0 B 0 0 1 0 C 1 0 0 1 D 0 0 1 0 Po~etni sostojbi se prika`uvaat vo koloni a sledni vo tabeli. .

Sistemot se prika`uva so opisni karakteristiki. . Najblizok na~in na pretstavuvawe vo koj od korisnikot se bara dopolnitelni poznavawa za da mo`e da go razbere ovoj na~in na prika`uvawe.

Spored na~in na nastanuvawe sistemite se klasificiraat vo: prirodni i ve{ta~ki sistemi. .

       Realni-slika na realnosta Apstraktni-nematerijalni(formalni. Promenliv-labilen sistem. mislovni. idejni ili matemati~ki) Aposlutni-opfa}awe na pogolem broj dimenzii na sistemot Reducirani-eliminacija na nebitnite elementi Postojan-stabilen sistem. . Hierahiski-odnos i polo`ba na elementi vo strukturata na sistemot.

stohasti~ki i nedeterminirani. Postojat: determinirani. .Stati~ki-nepromenliva struktura na Dinami~ki-brzo menuvawe na elementite ili vrskite na sistemot.

. Slo`eni-golem broj na elementi i golem broj na vrski pome|u elementi. Kompleksni-strukturata ne mo`e da se identificira vo detali.   Ednostavni-sostaveni od mal broj na elementi i mal broj na vrski.

   Stabilni-po dejstvuvaweto na faktorite ja postignuvaat svojata stabilnost Labilni-po dejstvuvaweto na faktorite ne mo`at da se vratat vo ramnote`a Indiferentni-nemaat ~uvstvo sprema nadvore{nite vlijanija. .

.   Samoorganizirani-organizacionite vrski se determinirani od samiot sistem Odnadvor organiziraniopkru`uvaweto gi vospostavuva vrskite Kombinirani-proces na samoregulacija i regulacija od nadvor.

.Entropijata pretstavuva merka na neorganiziranost na sistemot. Entropijata ne mo`e da se otstrani dokolku ne se poznava samiot sistem. negovite zakonitosti no i elementite koi doprinesuvaat za {irewe na entropijata.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful