P. 1
Teorija Na Sistemi

Teorija Na Sistemi

|Views: 51|Likes:
Published by Laze Laki
Systems theory
Systems theory

More info:

Categories:Types, Business/Law
Published by: Laze Laki on May 26, 2013
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

02/03/2014

pdf

text

original

MIT Скопје Проф.

д-r Marijan Stevanovski

Teorijata na sistemite go objasnuva nastanuvaweto, funkcioniraweto, odnesuvaweto i razvojot na sistemite.

Kartezijanski-mehanisti~ki (prost zbir na elementi na sistemot) Sistemski.slo`ena celina so sopstveni karakteristiki koi nemo`at neposredno da se izvedat od karakteristikite na nejzinite delovi .

Sistem e zbir na objekti soedineti so pravilata na vzaemna interakcija. . Sistem e formalna {ema so pomo{ na koja nekoi elementi ili pojavi se sredeni po soodveten red. Sistem e zbir od elementi koi so~inuvaat integralna celina vo ~ija ramka se vr{at odredeni funkcii odnosno procesi i postoi odredena vrsta kontrola.

Sistemot pretstavuva zbir od elementi koi me|usebno se povrzani so~inuvaj}i edna celina. . soedineti so vrski me|u niv samite i nivnite karakteristiki.

Vrskite mo`at da bidat: materijalni. energetski ili informaciski. Brojot na mo`nite vrski vo sistemot se definira preku: Najmal broj na potrebni vrski V min  N  1 Najgolem broj na potrebni vrski V max  N ( N  1) N= broj na podsistemi .

vrskite me|u elementite vo sistemot se vospostavuvaat so predavawe i primawe na signali odnosno informacii. Trofi~ki . .vrskite me|u elementite se izvr{uvaat pod dejstvo na nekoja sila.vrskite me|u elementite se izvr{uvaat pod dejstvo na energija i Signalni .Mehani~ki .

zbir od elementi i interakcija. .Sistemot crpi materija. Za da se definira objektot kako sistem mora da ima najmalku dva elementa za da se ispolni uslovot: vrska. stuktura. energija i informacii od opkru`uvaweto {to ovozmo`uva negovo funkcionirawe i razvoj i obratno.

Надсистем Систем Подсистем .

. Anatol Raport (matemati~ar) i Ralph Gerard (fiziolog). Kennteh Boulding (ekonomist).1954-sostanokot na dru{tvoto za unapreduvawe na naukata Ludwig von Bertalanffy (biolog).

slu~kite. predmetite i pojavite koi go so~inuvaat sistemot.holisti~ki pristap.. atributite.Vzaemna povrzanost i zavisnost na elementite. Elementite na sistemot vo svoeto funkcionirawe ne se nabquduvaat odvoeno tuku vo ramkite na funkcioniraweto na celinata. Elementite na sistemot se vo vzаemna interakcija i se orientirani kon postignuvaweto na celta na sistemot teleolo{ko na~elo na postignuvawe na celta. .

Entropijata e proces sprotiven od organiziranosta i informacijata odnosno pretstavuva merka za nered i nefunkcionalnost. Sekoj sistem e vo interakcija so svoeto opkru`uvawe od koe crpi elementi neophodni za opstanok i razvoj preku energija. materija i informacii Procesot na funkcijata na sistemot se izrazuva kako transformacija na vlezni golemini vo izlezni.   .

Elementite na sistemot se diferenciraat i specijaliziraat za poedini funkcii {to pretstavuva integracija vo ramka na celina. . Sekoj sistem e element na nekoj pogolem sistem a i samiot se sostoi od podredeni elementi.Sekoj sistem gi postignuva svoite celi so procesite na regulacija vrz osnova na povratna vrska.

.Aristotel “celinata e mnogu pove}e od brojot na site nejzini delovi” .

So prika`uvaweto na sistemot se utvrduva negovata struktura .

. a nasokata na strelkite tipot na odnosite pome|u elementite. G rafi~ko Strelkite gi poka`uvaat vrskite vo strukturata na sistemot.

A F D B E C G .

X2 2X Y1 X1 X1 Y1 Y2 Y2 .

elementot vrz koj se dejstvuva operand a rezultatot od transformacijata transform. .A B C D T : X A B C C D D A B C A D A Y AB C D Elementot koj go inicira procesot na transformacija se narekuva operator.

A A B C D 0 1 0 0 B 0 0 1 0 C 1 0 0 1 D 0 0 1 0 Po~etni sostojbi se prika`uvaat vo koloni a sledni vo tabeli. .

Najblizok na~in na pretstavuvawe vo koj od korisnikot se bara dopolnitelni poznavawa za da mo`e da go razbere ovoj na~in na prika`uvawe. .Sistemot se prika`uva so opisni karakteristiki.

Spored na~in na nastanuvawe sistemite se klasificiraat vo: prirodni i ve{ta~ki sistemi. .

idejni ili matemati~ki) Aposlutni-opfa}awe na pogolem broj dimenzii na sistemot Reducirani-eliminacija na nebitnite elementi Postojan-stabilen sistem. Promenliv-labilen sistem. . Hierahiski-odnos i polo`ba na elementi vo strukturata na sistemot.       Realni-slika na realnosta Apstraktni-nematerijalni(formalni. mislovni.

Postojat: determinirani.Stati~ki-nepromenliva struktura na Dinami~ki-brzo menuvawe na elementite ili vrskite na sistemot. . stohasti~ki i nedeterminirani.

   Ednostavni-sostaveni od mal broj na elementi i mal broj na vrski. Slo`eni-golem broj na elementi i golem broj na vrski pome|u elementi. . Kompleksni-strukturata ne mo`e da se identificira vo detali.

   Stabilni-po dejstvuvaweto na faktorite ja postignuvaat svojata stabilnost Labilni-po dejstvuvaweto na faktorite ne mo`at da se vratat vo ramnote`a Indiferentni-nemaat ~uvstvo sprema nadvore{nite vlijanija. .

   Samoorganizirani-organizacionite vrski se determinirani od samiot sistem Odnadvor organiziraniopkru`uvaweto gi vospostavuva vrskite Kombinirani-proces na samoregulacija i regulacija od nadvor. .

negovite zakonitosti no i elementite koi doprinesuvaat za {irewe na entropijata.Entropijata pretstavuva merka na neorganiziranost na sistemot. Entropijata ne mo`e da se otstrani dokolku ne se poznava samiot sistem. .

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->