Универзитет Св. „Кирил и Методиј“ Скопје Педагошки факултет Св.

„Климент Охридски“

Семинарска работа по предметот:
Основи на општествено уредување

На тема:
Економски права и слободи

Ментор:
Проф. Др.

Изработил:

samo za nekolku decenii potoa. koga taa kon politi~ko. 2005 година Voved Ekonomskite slobodi i prava pretstavuvaat zbir na prava koi ja obezbeduvaat ekonomskata polo`ba i sigurnost na ~ovekot vo op{testvoto. Do nivno priznavawe doa|a postepeno i paralelno so menuvawe na ulogata na dr`avata vo vtorata polovina na XIX vek i po~etokot na XX vek. Ustavot na Republika Makedonija gi utvrduva slednite ekonomski slobodi i prava : -pravo na sopstvenost -pravo na nasleduvawe -sloboda na rabota -pravo na rabota -pravo na sindikalno organizirawe -pravo na {trajk 2 . Ekonomskite slobodi i prava go izrazuvaat karakterot na ekonomskite odnosi. Za relativno kuso vreme. Vo ustavite na bur`oaskite dr`avi doneseni po prvata svetska vojna vneseni se izvesni odredbi so koi se garantiraat odredeni ekonomski prava. policiskite. Tokmu zatoa ovie prava se priznati mnogu podocna od li~nite i politi~kite prava.organizacionite. a ne kako ~ove~ki li~nosti ili politi~ki su{testva. Ekonomskite slobodi i prava na gra|aninot se osnova za izgradba na ekonomskiot sistem na odredena zemja. dano~nite i sli~ni funkcii pod vlijanie na organiziranoto rabotni~ko dvi`ewe gi prifati i ekonomskite funkcii.Скопје. Ekonomskite slobodi i prava go izrazuvaat ekonomskiot status na ~ovekot vo op{testvoto. a gi u`ivaat gra|anite na edna zemja kako lica vo raboten odnos ili kako ~lenovi na op{testvenata zaednica. ekonomskite slobodi i prava dobivaat svoe samostopjno mesto i priznanie.

Makedonija go garantira pravoto na sopstvenost (~len 30) no so ednakva op{testvenoekonomska sodr`ina i zna~ewe. odnosno ustavot so koj toa ureduvawe se vospostavuva. prisvojuvaweto kako izraz na kapital. koja go opfa}a koristeweto i raspolagaweto so stokata spored slobodnata volja na sopstvenikot. gi implicira nekoi od klasi~nite pravni obele`ja na pravnata sopstvenost kako {to e apsolutnosta.formata na osnovniot vid na sopstvenost (privatno.ekonomski odnosi. Pri toa treba da se naglasi deka klasi~nite ustavi ne mu posvetuvaat posebno vnimanie na op{testvenoekonomskoto ureduvawe {to pak ne zna~i deka pravoto na sopstvenost e neza{titeno. Stavot na ustavite sprema sopstvenosta naj~esto e izrazen izre~no no ponekoga{ za otkrivawe na toj stav e potrebno analiza na ustavniot tekst. odnosno i pove}e od toa funkcioniraweto na instituciite {to se vovedeni so ustavot.-Pravo na sopstvenost Ako napravime napravime pregled na evolutivniot razvitok na svetskata i na{ata ustavnost }e zabele`ime deka osnovnite op{testveno. dr`avna. odnosot itn. Ustavot na R. op{testvena) ima najdeno soodveten izraz vo ustavot. Pokraj nego vo stvarnosta se 3 . No pravoto na sopstvenost ne e edinstveniot sopstveni~kopraven odnos vo realnite op{testveno. utvrduvaweto na pravoto na sopstvenost vo glavata za slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot. Vo ustavnata teorija i vo oblastite na pravoto ~ij {to predmet se sopstvenosta i odnosite koi proizleguvaat od nea. Sva}aweto za sopstvenosta i re`imot na sopstvenosta vo sekoe op{testvo vo najgolema mera go opredeluva sopstvenoto op{testvenoekonomsko ureduvawe. a osobeno nivniot praven izraz.ekonomski odnosi.

Postojano zna~i gra|aninot so pravoto na sopstvenost da raspolaga trajno. kanali i drugi objekti. Ustavot utvrduva i drugi dva vida sopstvenost : -dobra vo op{ta upotreba -dobra od op{t interes za Republikata Dobrata vo op{ta upotreba gi opfa}aat javnite pati{ta. koi ne se so Ustavot utvrdeni no koi preku procesot na privatizacija se vo faza na sopstvena transformacija. Vo R. Gra|aninot ima pravo podvi`nite predmeti i nedvi`niot imot da gi koristi i so niv da raspolaga postojano. Makedonija. predpriemni{tvoto i pazarnite zakonitosti {to e pretpostavka za obnovuvawe na individualizmot i gra|anstvoto a so toa i za motivacija na lu|eto kako neodminliv uslov ne samo za op{testveniot proces. e onoj bazi~en op{testven odnos koj se pojavuva na mestoto na iscrpenost. Pravoto na sopstvenost gi opfa}a i podvi`nite predmeti i nedvi`niot imot. Dobrata od op{t interes gi opfa}aat prirodniote bogatstva. Toa e vo soglasnost so promenite vo karakterot na sopstveni~kata struktura i vo afirmacijata na privatnata sopstvenost kako neophodnost za stimulirawe na privatnata inicijativa. parlament duri i po 4 . Pravoto na sopstvenost kako sinonim za privatnata sopstvenost. Sopstvenosta sozdava prava i obvrski i spored Ustavot treba da slu`i za dobroto na sopstvenikot i na zaednicata so ~ija pomo{ op{testvenata zaednica gi re{ava socijalnite problemi.u{te e prisutno vlijanieto i na drugi vidovi sopstveni~ki odnosi. Makedonija spored Ustavot osnoven oblik na sopstvenost e utvrdena privatnata sopstvenost. isto{tenost i nadminat kolektivisti~ki duh vo sopstveni~kite odnosi i pretstavuva osnova na idejata na pluralizmot i na principot na modernata demokratija. tuku i za samiot opstanok na op{testvoto. apsolutno i isklu~ivo. rastitelniot i `ivotinskiot svet i predmetite i objektite od kulturno i istorisko zna~ewe za R.

so {to mo`e da se dovede pravoto vo pra{awe egzistncijata na sopstvenikot ili da se zagrozat negovite uslovi za `ivot. no od druga strana sopstvenikot e za{titen od razni birokratski proizvolnosti i subjektivisti~ki procenki na imotot {to e predmet na eksproprijacijata. Spored na~inot na koristewe i raspolagawe so sopstvenosta pravoto na sopstvenost e praven odnos me|u sopstvenikot i drugite gra|ani. Ustavot garantira pravi~n nadomestok koj pritoa ne mo`e da bide ponizok od pazarnata vrednost. Imeno samo toga{ koga se raboti za javen interes utvrden so zakon mo`e da dojde do ograni~uvawe so pravoto na sopstvenost. ili pak vo slu~aj na eksproprijacija na sopstvenosta. a ne odnos me|u sopstvenikot i predmetot na sopstvenost. Isklu~ivo zna~i gra|aninot pravoto na sopstvenost samo toj da go koristi odnosno gra|aninot ima pravo da gi isklu~i drugite od raspolagaweto so sopstvenosta {to nemu mu pripa|a. Ustavot ne sodr`i odredbi za privatizacija na op{testvenata sopstvenost nitu odredbi za vra}awe na prethodno odzemeniot privaten imot od strana na dr`avata. 5 . tuku i pravata koi proizleguvaat od nea. So toa Ustavot od edna strana ne dozvoluva so nadomestokot sopstvenikot da se zdobie so polza {to e nesrazmerna so polzata koja toj ja imal bez op{testveni vlo`uvawa. nikoj nikomu ne mo`e da im gi odzeme ili ograni~uva.svojata smrt. koja e samo drug na~in na odzemawe na pravoto na sopstvenost. Pri toa Ustavot pretstavuva samo edna situacija koga mo`e da imame ograni~uvawe na ovie prava. Ako pak se slu~i da imame ograni~uvawe na sopstvenosta. Apsolutno raspolagawe zna~i deka gra|aninot nema obvrska na nikogo da mu podnesuva izve{taj za koristeweto na svoeto pravo na sopstvenost. isklu~uvaj}i opredeleni lica od nasledstvoto na negovoto pravo na sopstvenost. Pravoto na sopstvenost vo princip e neprikosnovano. Ne samo sopstvenosta.

6 . No podocna ovaa sloboda dobiva drugo zna~ewe i sodr`ina i se pove}e se izrazuva kako negacija na sistemot na zadol`itelnosta na trudot. Na toj na~in i ustavno. slobodata e delo na kapitalizmot i posledica na pravnata emancipacija na ~ovekot koj kako slobodna edinka izleguva na slobodniot Pazar na trudot i ja nudi svojata rabotna sila. za profesijata ili za teorijata {to bea karakteristiki na feudalizmot.Sloboda na rabota Slobodata na rabota vo nejzinoto klasno istorisko zna~ewe pretstavuva analiza na pravnata i fakti~ka vrzanost na ~ovekot za zemjata. Mo`e da se nasleduva samo privatna sopstvenost. odnosno rabotilnica. a osobeno vo sopstveni~kata struktura pretstavuva ustavnata odredba so koja stransko lice vo R.pravno se proklamira otvorenosta kon pazarnoto stopanstvo i mo`nosta za slobodna cirkulacija na kapitalot. Makedonija mo`e da steknuva pravo na sopstvenost. pod uslovi utvrdeni so zakon (~len 31). pod uslovi predvideni so zakon. .Pravo na nasleduvaweOva pravo dava mo`nost gra|aninot da steknuva pravo na privatna sopstvenost vrz ostavinata na ostavitelot. odnosno se otstranuvaat ustavnite pre~ki za stranskite vlo`uvawa vo na{ata zemja. na administrativnata povrzanost na ~ovekot za odredeno mesto. odnosno administrativniot etatizam.Zna~ajna novina vo na{ata ustavnost i nov kvalitet vo op{testvenoekonomskite odnosi. Zna~i vo ova zna~ewe. . na “ rabotnite paso{i “ i “ planskata raspredelba na kadrite “ od periodot na socijalizmot.

sepak pogolemiot del od sovremenite ustavi istata ja garantiraat. na odredeno rabotno mesto ili vid na rabote. polot. na sekoe rabotno mesto i funkcija vo op{testvoto. Kone~no. ostavaj}i mu go na gra|aninot i izborot na posledicite od nekoristeweto na ova pravo. Slobodata na rabota kako prvo ja sodr`i slednata ustavna komponenta : -garancija na slobodata na rabota -pravo na sekogo slobodno da go izbira svoeto vrabotuvawe -dostapnost na sekoj gra|anin. rasata. mestoto. Ustavnata garancija na slobodata na rabotatan od aspekt na li~nosta na gra|aninot e dlaboko humana i apsolutna. oblicite i subjektite so koi }e go zdru`i svojot trud i }e ja ostvaruva svojata egzistencija. . veroispovesta ili op{testvenata polo`ba i vo sferata na trudot i drugite op{testveni funkcii. dostapnosta na sekoj gra|anin na sekoe rabotno mesto i sekoja funkcija. pod ednakvi uslovi.Pravo na rabota 7 . pod ednakvi uslovi. Slobodata na izborot na vrabotuvaweto koja ja implicira i slobodata na izborot na zanimaweto odnosno profesijata.Slobodata na rabota zna~i i otsustvo na sekakov vid ograni~uvawe na dvi`eweto na ~ovekot vo rabotata i vo vrska so rabotata. zna~i samo potvrda i doslednost vo prakti~nata realizacija na ustavnoto na~elo za ednakvost na site gra|ani vo pravata i dol`nostite bez ogled na nacionalnosta. Iako za `al eden zna~aen del od ~ove{tvoto ne ja poznava ovaa sloboda. zna~i eden vid zabrana na op{testvenite subjekti da mu nametnat na ~ovekot zanimawe ili vrabotuvawe vo opredeleno mesto. Toa zna~i deka ~ovekot e potpolno sloboden vo pogled na vremeto.

i toa ne samo vo momentot na negovoto donesuvawe. Toa. Site ovie prava gi u`ivaat licata na koi im prestanal rabotniot odnos bez nivna vina za seto vreme dodeka ne se vrabotat povtorno. vo dadenite uslovi i objektivni mo`nosti.Pravoto na rabota e edno od osnovnite prava na ~ovekot vo na{iot ustaven sistem koe pretstavuva bitna garancija na ekonomskata i socijalna sigurnost na ~ovekot. No. sepak. No. parlament zatoa ja predviduva i sostojbata na privremena nevrabotenost. postoi obvrska na site op{testveni subjekti da se sozdadat se popovolni uslovi za ostvaruvawe na ova pravo. vo Ustavot e prisutno realnoto sogleduvawe na nemo`nosta za celosno ostvaruvawe na pravoto na rabota vo negovata sevkupnost.invalidsko osiguruvawe i dodatok za deca. Vo dosega{noto zakonodavstvo. za da ne ostane pravoto na rabota obi~na deklaracija i ustavna fikcija. penzisko. zdrastvena za{tita. Ustavnata formulacija spored koja “ sekoj ima pravo na rabota “ (~len 32) ja izrazuva op{testvenata opredelba za priznavawe na pravoto na sekoj ~ovek sposoben za rabota toa pravo da go ostvaruva preku site oblici i vidovi na rabota. odnosno pravoto pri li~na sigurnost pri rabotata 8 . odnosno predviduva so zakon i so kolektivni dogovori da se propi{at uslovi za pravata na materijalna bezbednost za vreme na privremenata nevrabotenost. Tuka spa|aat : -pravo na za{tita pri raboteweto. tuku i za edna dogledna perspektiva. Ustavot utvrduva i drugi prava vrz osnova na pravoto na rabota. materijalnoto obezbeduvawe za vreme na privremena nevrabotenost opfa}a{e pari~en nadomestok. ne zna~i negovo avtomatsko ostvaruvawe za{to denes re~isi ne postoi zemja vo svetot kade {to se ostvereni mo`nostite koi obezbeduvaat celosna vrabotenost vo momentot na garantiraweto na pravoto na rabota.

9 . -edno od neotu|ivite prava od koi vrabotenite ne mo`at da se otka`at e pravoto na sekoj vraboten na platen dneven. tuku i sevkupnata ekonomska sigurnost. decata i maloletnite lica i toa : -ne dozvoluva nikakva mo`nost lice pomlado od 15 godini da bide vraboteno -maloletnite lica i majkite imaat pravo na posebna za{tita pri rabotata -se zabranuva vrabotuvawe na maloletni lica na rabotni mesta {to se {tetni za nivnoto zdravje i moralot.kako pretstavnici na vrabotenite -stopanskata komorakako pretstavnik na rabotodavatelite i -vladata na Republika Makedonija. nedelen i godi{en odmor. .-sekoj vraboten ima pravo na soodvetna zarabotuva~ka so koja se obezbeduvaat ne samo uslovite za egzistencija na vraboteniot. Makedonija gi potvrduva i postojanite oblici na posebna za{tita vo rabotata. Ustavot na R. policijata i dr`avnata uprava.kako pretstavnik na dr`avata. Ova samo vo pravo na vrabotenite im ovozmo`uva da formiraat zaradi ostvaruvawe na svoite ekonomski i socijalni pravo mo`e da se ograni~i samo so zakon i toa vooru`enite sili. Ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se utvrduvaat so zakon i so kolektivni dogovori ~ii potpisnici se : -sindikatite.Pravo na sindikalno organizirawe Ova sindikati prava.pri {to ja predviduva obvrskata na republikata posebno da gi za{tituva maj~instvoto.

d. policijata i dr`avnata uprava.. Ova pravo mo`e da se ograni~i samo so zakon i toa samo vo vooru`enite sili.r Bo`na Gagovska Osnovi na op{testvenoto ureduvawe 2)Vladimir Mitkov . Koristena literatura : 1)Prof.Savo Klimovski Politi~ki i ustaven sistem 10 .Pravo na {trajk So pravoto na {trajk vrabotenite mo`at da izrazuvaat protest protiv uslovite za rabota i visinata na materijalnata zarabotuva~ka.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful