P. 1
Економски права и слободи

Економски права и слободи

|Views: 19|Likes:
Published by Jane Gjoreski
Основи на општествено уредување
Основи на општествено уредување

More info:

Categories:Types, Business/Law
Published by: Jane Gjoreski on Feb 17, 2013
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

09/10/2013

pdf

text

original

Универзитет Св. „Кирил и Методиј“ Скопје Педагошки факултет Св.

„Климент Охридски“

Семинарска работа по предметот:
Основи на општествено уредување

На тема:
Економски права и слободи

Ментор:
Проф. Др.

Изработил:

2005 година Voved Ekonomskite slobodi i prava pretstavuvaat zbir na prava koi ja obezbeduvaat ekonomskata polo`ba i sigurnost na ~ovekot vo op{testvoto. dano~nite i sli~ni funkcii pod vlijanie na organiziranoto rabotni~ko dvi`ewe gi prifati i ekonomskite funkcii. Ekonomskite slobodi i prava go izrazuvaat ekonomskiot status na ~ovekot vo op{testvoto. samo za nekolku decenii potoa. a ne kako ~ove~ki li~nosti ili politi~ki su{testva. ekonomskite slobodi i prava dobivaat svoe samostopjno mesto i priznanie. Ustavot na Republika Makedonija gi utvrduva slednite ekonomski slobodi i prava : -pravo na sopstvenost -pravo na nasleduvawe -sloboda na rabota -pravo na rabota -pravo na sindikalno organizirawe -pravo na {trajk 2 . Za relativno kuso vreme. Ekonomskite slobodi i prava go izrazuvaat karakterot na ekonomskite odnosi. koga taa kon politi~ko. Vo ustavite na bur`oaskite dr`avi doneseni po prvata svetska vojna vneseni se izvesni odredbi so koi se garantiraat odredeni ekonomski prava.Скопје. a gi u`ivaat gra|anite na edna zemja kako lica vo raboten odnos ili kako ~lenovi na op{testvenata zaednica. Ekonomskite slobodi i prava na gra|aninot se osnova za izgradba na ekonomskiot sistem na odredena zemja. policiskite.organizacionite. Tokmu zatoa ovie prava se priznati mnogu podocna od li~nite i politi~kite prava. Do nivno priznavawe doa|a postepeno i paralelno so menuvawe na ulogata na dr`avata vo vtorata polovina na XIX vek i po~etokot na XX vek.

odnosno i pove}e od toa funkcioniraweto na instituciite {to se vovedeni so ustavot. Ustavot na R. Pri toa treba da se naglasi deka klasi~nite ustavi ne mu posvetuvaat posebno vnimanie na op{testvenoekonomskoto ureduvawe {to pak ne zna~i deka pravoto na sopstvenost e neza{titeno. odnosot itn. Vo ustavnata teorija i vo oblastite na pravoto ~ij {to predmet se sopstvenosta i odnosite koi proizleguvaat od nea.formata na osnovniot vid na sopstvenost (privatno. a osobeno nivniot praven izraz. dr`avna. odnosno ustavot so koj toa ureduvawe se vospostavuva.ekonomski odnosi.ekonomski odnosi. Pokraj nego vo stvarnosta se 3 . op{testvena) ima najdeno soodveten izraz vo ustavot. utvrduvaweto na pravoto na sopstvenost vo glavata za slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot.-Pravo na sopstvenost Ako napravime napravime pregled na evolutivniot razvitok na svetskata i na{ata ustavnost }e zabele`ime deka osnovnite op{testveno. gi implicira nekoi od klasi~nite pravni obele`ja na pravnata sopstvenost kako {to e apsolutnosta. prisvojuvaweto kako izraz na kapital. Makedonija go garantira pravoto na sopstvenost (~len 30) no so ednakva op{testvenoekonomska sodr`ina i zna~ewe. Stavot na ustavite sprema sopstvenosta naj~esto e izrazen izre~no no ponekoga{ za otkrivawe na toj stav e potrebno analiza na ustavniot tekst. Sva}aweto za sopstvenosta i re`imot na sopstvenosta vo sekoe op{testvo vo najgolema mera go opredeluva sopstvenoto op{testvenoekonomsko ureduvawe. No pravoto na sopstvenost ne e edinstveniot sopstveni~kopraven odnos vo realnite op{testveno. koja go opfa}a koristeweto i raspolagaweto so stokata spored slobodnata volja na sopstvenikot.

Gra|aninot ima pravo podvi`nite predmeti i nedvi`niot imot da gi koristi i so niv da raspolaga postojano. Makedonija spored Ustavot osnoven oblik na sopstvenost e utvrdena privatnata sopstvenost. Dobrata od op{t interes gi opfa}aat prirodniote bogatstva. koi ne se so Ustavot utvrdeni no koi preku procesot na privatizacija se vo faza na sopstvena transformacija. e onoj bazi~en op{testven odnos koj se pojavuva na mestoto na iscrpenost. Pravoto na sopstvenost gi opfa}a i podvi`nite predmeti i nedvi`niot imot. Postojano zna~i gra|aninot so pravoto na sopstvenost da raspolaga trajno. tuku i za samiot opstanok na op{testvoto. Toa e vo soglasnost so promenite vo karakterot na sopstveni~kata struktura i vo afirmacijata na privatnata sopstvenost kako neophodnost za stimulirawe na privatnata inicijativa. isto{tenost i nadminat kolektivisti~ki duh vo sopstveni~kite odnosi i pretstavuva osnova na idejata na pluralizmot i na principot na modernata demokratija. Vo R. Pravoto na sopstvenost kako sinonim za privatnata sopstvenost. kanali i drugi objekti. parlament duri i po 4 .u{te e prisutno vlijanieto i na drugi vidovi sopstveni~ki odnosi. apsolutno i isklu~ivo. predpriemni{tvoto i pazarnite zakonitosti {to e pretpostavka za obnovuvawe na individualizmot i gra|anstvoto a so toa i za motivacija na lu|eto kako neodminliv uslov ne samo za op{testveniot proces. Makedonija. rastitelniot i `ivotinskiot svet i predmetite i objektite od kulturno i istorisko zna~ewe za R. Ustavot utvrduva i drugi dva vida sopstvenost : -dobra vo op{ta upotreba -dobra od op{t interes za Republikata Dobrata vo op{ta upotreba gi opfa}aat javnite pati{ta. Sopstvenosta sozdava prava i obvrski i spored Ustavot treba da slu`i za dobroto na sopstvenikot i na zaednicata so ~ija pomo{ op{testvenata zaednica gi re{ava socijalnite problemi.

isklu~uvaj}i opredeleni lica od nasledstvoto na negovoto pravo na sopstvenost. Ne samo sopstvenosta.svojata smrt. so {to mo`e da se dovede pravoto vo pra{awe egzistncijata na sopstvenikot ili da se zagrozat negovite uslovi za `ivot. Pri toa Ustavot pretstavuva samo edna situacija koga mo`e da imame ograni~uvawe na ovie prava. Ustavot garantira pravi~n nadomestok koj pritoa ne mo`e da bide ponizok od pazarnata vrednost. no od druga strana sopstvenikot e za{titen od razni birokratski proizvolnosti i subjektivisti~ki procenki na imotot {to e predmet na eksproprijacijata. Ustavot ne sodr`i odredbi za privatizacija na op{testvenata sopstvenost nitu odredbi za vra}awe na prethodno odzemeniot privaten imot od strana na dr`avata. Spored na~inot na koristewe i raspolagawe so sopstvenosta pravoto na sopstvenost e praven odnos me|u sopstvenikot i drugite gra|ani. So toa Ustavot od edna strana ne dozvoluva so nadomestokot sopstvenikot da se zdobie so polza {to e nesrazmerna so polzata koja toj ja imal bez op{testveni vlo`uvawa. Ako pak se slu~i da imame ograni~uvawe na sopstvenosta. Imeno samo toga{ koga se raboti za javen interes utvrden so zakon mo`e da dojde do ograni~uvawe so pravoto na sopstvenost. Apsolutno raspolagawe zna~i deka gra|aninot nema obvrska na nikogo da mu podnesuva izve{taj za koristeweto na svoeto pravo na sopstvenost. Isklu~ivo zna~i gra|aninot pravoto na sopstvenost samo toj da go koristi odnosno gra|aninot ima pravo da gi isklu~i drugite od raspolagaweto so sopstvenosta {to nemu mu pripa|a. 5 . koja e samo drug na~in na odzemawe na pravoto na sopstvenost. ili pak vo slu~aj na eksproprijacija na sopstvenosta. tuku i pravata koi proizleguvaat od nea. Pravoto na sopstvenost vo princip e neprikosnovano. nikoj nikomu ne mo`e da im gi odzeme ili ograni~uva. a ne odnos me|u sopstvenikot i predmetot na sopstvenost.

pod uslovi utvrdeni so zakon (~len 31). Na toj na~in i ustavno. Makedonija mo`e da steknuva pravo na sopstvenost. slobodata e delo na kapitalizmot i posledica na pravnata emancipacija na ~ovekot koj kako slobodna edinka izleguva na slobodniot Pazar na trudot i ja nudi svojata rabotna sila. . na administrativnata povrzanost na ~ovekot za odredeno mesto. a osobeno vo sopstveni~kata struktura pretstavuva ustavnata odredba so koja stransko lice vo R. odnosno rabotilnica. odnosno administrativniot etatizam. odnosno se otstranuvaat ustavnite pre~ki za stranskite vlo`uvawa vo na{ata zemja. Zna~i vo ova zna~ewe. Mo`e da se nasleduva samo privatna sopstvenost.Sloboda na rabota Slobodata na rabota vo nejzinoto klasno istorisko zna~ewe pretstavuva analiza na pravnata i fakti~ka vrzanost na ~ovekot za zemjata.Pravo na nasleduvaweOva pravo dava mo`nost gra|aninot da steknuva pravo na privatna sopstvenost vrz ostavinata na ostavitelot. 6 . No podocna ovaa sloboda dobiva drugo zna~ewe i sodr`ina i se pove}e se izrazuva kako negacija na sistemot na zadol`itelnosta na trudot. .pravno se proklamira otvorenosta kon pazarnoto stopanstvo i mo`nosta za slobodna cirkulacija na kapitalot. pod uslovi predvideni so zakon. na “ rabotnite paso{i “ i “ planskata raspredelba na kadrite “ od periodot na socijalizmot.Zna~ajna novina vo na{ata ustavnost i nov kvalitet vo op{testvenoekonomskite odnosi. za profesijata ili za teorijata {to bea karakteristiki na feudalizmot.

Slobodata na izborot na vrabotuvaweto koja ja implicira i slobodata na izborot na zanimaweto odnosno profesijata. Slobodata na rabota kako prvo ja sodr`i slednata ustavna komponenta : -garancija na slobodata na rabota -pravo na sekogo slobodno da go izbira svoeto vrabotuvawe -dostapnost na sekoj gra|anin. polot. pod ednakvi uslovi. ostavaj}i mu go na gra|aninot i izborot na posledicite od nekoristeweto na ova pravo. pod ednakvi uslovi. oblicite i subjektite so koi }e go zdru`i svojot trud i }e ja ostvaruva svojata egzistencija. veroispovesta ili op{testvenata polo`ba i vo sferata na trudot i drugite op{testveni funkcii. zna~i eden vid zabrana na op{testvenite subjekti da mu nametnat na ~ovekot zanimawe ili vrabotuvawe vo opredeleno mesto. Kone~no. na odredeno rabotno mesto ili vid na rabote.Slobodata na rabota zna~i i otsustvo na sekakov vid ograni~uvawe na dvi`eweto na ~ovekot vo rabotata i vo vrska so rabotata. .Pravo na rabota 7 . sepak pogolemiot del od sovremenite ustavi istata ja garantiraat. Ustavnata garancija na slobodata na rabotatan od aspekt na li~nosta na gra|aninot e dlaboko humana i apsolutna. rasata. dostapnosta na sekoj gra|anin na sekoe rabotno mesto i sekoja funkcija. Iako za `al eden zna~aen del od ~ove{tvoto ne ja poznava ovaa sloboda. zna~i samo potvrda i doslednost vo prakti~nata realizacija na ustavnoto na~elo za ednakvost na site gra|ani vo pravata i dol`nostite bez ogled na nacionalnosta. Toa zna~i deka ~ovekot e potpolno sloboden vo pogled na vremeto. mestoto. na sekoe rabotno mesto i funkcija vo op{testvoto.

No. Site ovie prava gi u`ivaat licata na koi im prestanal rabotniot odnos bez nivna vina za seto vreme dodeka ne se vrabotat povtorno. Ustavnata formulacija spored koja “ sekoj ima pravo na rabota “ (~len 32) ja izrazuva op{testvenata opredelba za priznavawe na pravoto na sekoj ~ovek sposoben za rabota toa pravo da go ostvaruva preku site oblici i vidovi na rabota. Toa. sepak. i toa ne samo vo momentot na negovoto donesuvawe. Ustavot utvrduva i drugi prava vrz osnova na pravoto na rabota. No. vo Ustavot e prisutno realnoto sogleduvawe na nemo`nosta za celosno ostvaruvawe na pravoto na rabota vo negovata sevkupnost. odnosno predviduva so zakon i so kolektivni dogovori da se propi{at uslovi za pravata na materijalna bezbednost za vreme na privremenata nevrabotenost. materijalnoto obezbeduvawe za vreme na privremena nevrabotenost opfa}a{e pari~en nadomestok.Pravoto na rabota e edno od osnovnite prava na ~ovekot vo na{iot ustaven sistem koe pretstavuva bitna garancija na ekonomskata i socijalna sigurnost na ~ovekot. za da ne ostane pravoto na rabota obi~na deklaracija i ustavna fikcija. tuku i za edna dogledna perspektiva. ne zna~i negovo avtomatsko ostvaruvawe za{to denes re~isi ne postoi zemja vo svetot kade {to se ostvereni mo`nostite koi obezbeduvaat celosna vrabotenost vo momentot na garantiraweto na pravoto na rabota. postoi obvrska na site op{testveni subjekti da se sozdadat se popovolni uslovi za ostvaruvawe na ova pravo. odnosno pravoto pri li~na sigurnost pri rabotata 8 . zdrastvena za{tita. Tuka spa|aat : -pravo na za{tita pri raboteweto. parlament zatoa ja predviduva i sostojbata na privremena nevrabotenost. Vo dosega{noto zakonodavstvo.invalidsko osiguruvawe i dodatok za deca. penzisko. vo dadenite uslovi i objektivni mo`nosti.

nedelen i godi{en odmor. Ustavot na R.Pravo na sindikalno organizirawe Ova sindikati prava. decata i maloletnite lica i toa : -ne dozvoluva nikakva mo`nost lice pomlado od 15 godini da bide vraboteno -maloletnite lica i majkite imaat pravo na posebna za{tita pri rabotata -se zabranuva vrabotuvawe na maloletni lica na rabotni mesta {to se {tetni za nivnoto zdravje i moralot.-sekoj vraboten ima pravo na soodvetna zarabotuva~ka so koja se obezbeduvaat ne samo uslovite za egzistencija na vraboteniot. -edno od neotu|ivite prava od koi vrabotenite ne mo`at da se otka`at e pravoto na sekoj vraboten na platen dneven. Makedonija gi potvrduva i postojanite oblici na posebna za{tita vo rabotata.kako pretstavnici na vrabotenite -stopanskata komorakako pretstavnik na rabotodavatelite i -vladata na Republika Makedonija.kako pretstavnik na dr`avata. tuku i sevkupnata ekonomska sigurnost. 9 . Ova samo vo pravo na vrabotenite im ovozmo`uva da formiraat zaradi ostvaruvawe na svoite ekonomski i socijalni pravo mo`e da se ograni~i samo so zakon i toa vooru`enite sili. . policijata i dr`avnata uprava.pri {to ja predviduva obvrskata na republikata posebno da gi za{tituva maj~instvoto. Ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se utvrduvaat so zakon i so kolektivni dogovori ~ii potpisnici se : -sindikatite.

r Bo`na Gagovska Osnovi na op{testvenoto ureduvawe 2)Vladimir Mitkov .Savo Klimovski Politi~ki i ustaven sistem 10 . policijata i dr`avnata uprava. Koristena literatura : 1)Prof.Pravo na {trajk So pravoto na {trajk vrabotenite mo`at da izrazuvaat protest protiv uslovite za rabota i visinata na materijalnata zarabotuva~ka. Ova pravo mo`e da se ograni~i samo so zakon i toa samo vo vooru`enite sili. d..

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->