143

Elisaveta SARXOSKA i Biljana BLA@EVSKA-STOILKOVSKA ZADOVOLSTVO OD RABOTATA I IZVORI NA RABOTNATA OPTOVARENOST

: 316.334.22:316.454.3

Predmet na ovoj trud e povrzanosta na rabotnoto zadovolstvo so odredeni ~initeli na rabotnata optovarenost kako i predikcija na rabotnata satisfakcija na baza na indikatorite na rabotnata optovarenost. Na mostra od 65 vraboteni vo privatna firma od prehranbenata industrija vo Skopje bea primeneti dva pra{alnika: Kuperov pra{alnik za rabotnata optovarenost sostaven od 40 iskazi na 8 indikatori i pra{alnikot na Rusinova i sor. za rabotnoto zadovolstvo od 55 iskazi na 9 potskali. Postulirana e negativna povrzanost me|u istra`uvanite varijabli dodeka za indikatorite na rabotnata optovarenost se o~ekuva{e da objasnat zna~ajni proporcii od varijansata vo skorovite na supskalite na rabotnoto zadovolstvo. Korelaciono-regresivnata analiza ja potvrdi zna~ajnata me|usebna interakcija na rabotnoto zadovolstvo i rabotnata optovarenost koja zaslu`uva da se istra`uva so cel da se unapredi blagosostojbata, kvalitetot na rabotniot `ivot i produktivnosta na vrabotenite. Klu~ni zborovi: RABOTNO ZADOVOLSTVO; RABOTNA OPTOVARENOST; POVRZANOST; PREDIKCIJA

Rabotnoto zadovolstvo e na~inot na koj poedincite gi do`ivuvaat subjektivno karakteristikite na: rabotnite mesta, rabotnata sredina i rabotnata organizacija, a se tretira i kako kognitivno-afektiven proces spored Rusinova i @ilova (Rusinova i @iloa, 2005). Kognitivniot aspekt na rabotnoto zadovolstvo se sostoi vo individualnata procena na specifi~nostite na dadena rabota dodeka afektivniot aspekt na ovoj vid zadovolstvo se odnesuva na emocionalniot odnos na poedinecot kon negovata rabota. Rabotnoto zadovolstvo e slo`en dinami~en fenomen i za nego ne postoi edinstvena formula so koja se opredeluvaat modalitetite: intenzitet i traewe. Toa voglavno se dol`i na dve pri~ini spored Stefanova (2008). Prvata pri~ina se sostoi vo toa {to razli~nite aspekti na rabotata (statusot, platata i rabotnite uslovi i socio-emocionalnata klima na

144

rabotnoto mesto, na~inot na organizacija i re`imot na rabota i upravuvaweto so organizacijata itn.) predizvikuvaat razli~ni reakcii kaj lu|eto. Vtorata pri~ina se odnesuva na toa {to zadovolstvoto od rabota ne pretstavuva ednostaven algebarski zbir od zadovolstvata od posebnite rabotni aspekti tuku nov integriran kvalitet so relativno postojan intenzitet i traewe. Zadovolstvoto voop{to posporo se pojavuva i ozna~uva edna postabilna, podolgotrajna i ne tolku intenzivna emotivna sostojba za razlika od emociite koi brzo se pojavuvaat, imaat golem intenzitet, no i brzo slabeat i se naso~eni kon specifi~ni nastani. Pokraj sfa}aweto za zadovolstvoto od rabota kako kognitivnoafektiven proces postoi i misleweto za model na zadovolstvoto od rabota so negovite tri modula: pri~ina, su{tina i posledica, a koi mo`at da se istra`uvaat posebno ili integrirano spored Rusinova i @ilova (2005). Spored ova mislewe, zadovolstvoto od rabota mo`e da bide vo pri~inska ili posledi~na vrska vo odnos na pojavite kako {to se: motivacija za rabota, produktivnost, otsustvo od rabota, fluktuacija na rabotnata sila, privrzanost kon organizacijata, raboten elan, raboten moral, raboten stres, zdravstven status na vrabotenite itn. Pote{ko e da se utvrdi koga rabotnoto zadovolstvo e pri~ina ili posledica na drugi varijabli otkolku ednostavno da se konstatira deka postoi odredena povrzanost me|u niv. Zadovolstvoto od rabota ima, isto taka, zna~aen udel (nad 80%) vo kvalitetot na rabotniot `ivot koj pak, od svoja strana e neophoden preduslov za produktivnost, no i za dobrosostojba na vrabotenite na nivnite rabotni mesta (Sardoska, 2005). Rabotnoto zadovolstvo e odredeno od stepenot do koj poedincite mo`at da gi realiziraat nivnite celi, sistem na vrednosti i motivi i potrebi so vr{ewe na rabotata. Vo zavisnost od toa kolku individuite se anga`iraat mentalno i/ili fizi~ki za da odgovorat na barawata od rabotata, tie ~uvstvuvaat odredena rabotna optovarenost koja dokolku e optimalna gi stimulira da ostvarat pogolema produktivnost i da se pozadovolni od rabotata nasproti osobeno izrazenata rabotna optovarenost (Sardoska, 2008). Pregolemata rabotna optovarenost doveduva do sostojbi kako {to se: hroni~en zamor, raboten stres, iscrpenost, razdrazlivost, depresija, neraspolo`enie, sogorenost (burn-out: emocionalna istro{enost, li~na depersonalizacija i ~uvstvo na li~na neefikasnost) itn. zaradi tro{ewe na resursite i energijata na poedinecot nad negovite raspolo`ivi ograni~eni kapaciteti.

145

Cenova (2006) smeta deka osobeno izrazena rabotna napregnatost se pojavuva koga individuata ne raspolaga so dovolno sposobnosti, kompetencii i ve{tini za vr{ewe na rabotata i zaradi nesklonosta kon odreden vid rabota i baraweto za manifestirawe na nesoodvetni emocii na rabotnoto mesto (na pr., vraboteniot da bide qubezen kon nervozen, netrpeliv ili kriti~ki nastroen klient). Vo posledniov slu~aj stanuva zbor za emocionalna disonanca (diskrepanca me|u toa {to liceto go izrazuva i ona {to go ~uvstvuva), a koja e povrzana so negativni posledici kaj vrabotenite: emocionalno iscrpuvawe, fizi~ki simptomi i malo zadovolstvo od rabotata (Nikoloski, 2005). Koga poedinecot e zafaten od sindromot na emocionalno sogoruvawe (burn-out) toj stanuva celosno nesposoben za ponatamo{no izvr{uvawe na rabotata i e prinuden da ja napu{ti. Izvori na rabotnata optovarenost mo`at da bidat: karakteristikite na rabotata (personalna odgovornost, organizacija na rabotata, profesionalen razvoj), odnosot so pretpostavenite (stil na rakovodewe, priznanie na rabotata), rabotni stresori (rabotna napregnatost, balans na rabotniot i privatniot `ivot) i odnosi so kolegite (interpersonalni relacii na rabota). Ovoj trud treba da odgovori na dve glavni pra{awa: 1. Dali postoi povrzanost me|u zadovolstvoto od posebni rabotni aspekti i izvorite na rabotna optovarenost? 2. Dali izvorite na rabotna optovarenost pretstavuvaat zna~ajni prediktori na zadovolstvoto od posebni rabotni aspekti? Za taa cel so soodvetni pra{alnici bea ispitani zadovolstvoto od devet aspekta na rabotnata sredina (rabotata vo celina; organizacijata, kontrolata, planiraweto i informaciite za rabotata; mo`nosta za unapreduvawe na kvalifikaciite i samo-realizacija na rabotata; platata; relacijata li~nost-rabota; higienata i bezbednosta na rabotnoto mesto; menaxerskiot stil; interpersonalnite relacii na rabota; menaxerskata rabota za organizaciski razvoj) i osum izvora na rabotnata optovarenost (rabotnata napregnatost; interpersonalnite relacii; balansot na rabotniot i personalniot `ivot; menaxerskiot stil; personalnata odgovornost; priznanieto na rabotata; organizacijata na rabotata; mo`nosta za profesionalen razvoj).

146

Hipotezite postuliraat: 1. So namaluvawe na rabotnata optovarenost vo odnos na soodvetnite indikatori (osum izvora na rabotnata optovarenost) se zgolemuva zadovolstvoto od rabotnite aspekti. 2. Izvorite na rabotna optovarenost pretstavuvaat zna~ajni prediktori na zadovolstvoto od posebnite rabotni aspekti.

METOD

Ispitanici Mostrata ja so~inuvaat 65 ispitanici vraboteni vo edna privatna firma od prehranbenata industrija vo Veles. Spored polot 40% se ma`i, 60% `eni, na vozrast od 17 do 50 godini i so sredna vozrast od 28 godini dodeka spored obrazovanieto 8% zavr{ile osnovno, 88% sredno i 4% visoko obrazovanie. Instrumenti Za merewe na zadovolstvoto od posebnite rabotni aspekti e primenet pra{alnikot na Rusinova, Petrov i @ilova (Rusinova, Petrov i @iloa, 2004) od 55 iskazi rasporedeni vo slednive 9 potskali: zadovolstvo od rabotata vo celina (1 iskaz); zadovolstvo od organizacijata, kontrolata, planiraweto i informaciite za rabotata (11 iskazi); zadovolstvo od mo`nosta za unapreduvawe na kvalifikaciite i samo-realizacija na rabotata (4 iskazi); zadovolstvo od platata (5 iskazi); zadovolstvo od relacijata li~nost-rabota (1 iskaz); zadovolstvo od higienata i bezbednosta na rabotnoto mesto (7 iskazi); zadovolstvo od menaxerskiot stil (10 iskazi); zadovolstvo od interpersonalnite relacii na rabota (10 iskazi); zadovolstvo od menaxerskata rabota za organizaciski razvoj (6 iskazi).

147

Za merewe na izvorite na rabotna optovarenost e primenet modificiraniot Kuperov pra{alnik (Rusinova, Vasileva i @iloa, 2004) od 40 iskaza rasporedeni vo slednive osum potskali: rabotnata napregnatost (6 iskazi); interpersonalnite relacii (5 iskazi); balansot na rabotniot i personalniot `ivot (5 iskazi); menaxerskiot stil (6 iskazi); personalnata odgovornost (5 iskaza); priznanieto na rabotata (4 iskaza); organizacijata na rabotata (5 iskazi); mo`nosta za profesionalen razvoj (4 iskaza). Odgovorite na dvata instrumenta se skalirani vo opseg od 1 do 4 za zadovolstvo od rabotata i od 1 do 6 za rabotnata optovarenost koi se sumiraat posebno za sekoja potskala za da se dobie vkupen soodveten skor. Povisok skor soodvetno ozna~uva pogolemo zadovolstvo ili pogolema optovarenost od rabotata. Koeficientite na interna konzistencija (Kronbah ) prika`ani vo tabela 1 se visoki i prifatlivi, edinstveno dva koeficienta se pod umerenata relijabilnost (0.60), a so toa se potvrduva opravdanosta na izbranite dva instrumenta vo ova istra`uvawe. Tabela 1. Relijabilnost na primenetite supskali i skalata vo celina
Varijabla Rabzad 1 Rabzad 2 Rabzad 3 Rabzad 4 Rabzad 5 Rabzad 6 Rabzad 7 Rabzad 8 Rabzad 9 Rabzad koef. 0,84 0,81 0,88 0,90 0,92 0,85 0,71 0,98 Varijabla Napreg 1 Napreg 2 Napreg 3 Napreg 4 Napreg 5 Napreg 6 Napreg 7 Napreg 8 Napreg koef. 0,72 0,70 0,65 0,76 0,78 0,58 0,63 0,56 0,94

148

Obrabotka na podatocite So deskriptivna analiza od programata SPSS 11 se opi{ani istra`uvanite varijabli dodeka so korelativno-regresivnata analiza se testirani hipotezite na istra`uvaweto. Postapka Podatocite za zadovolstvoto i optovarenosta od rabotata i za demografskite karakteristiki istra`uva~ite gi obezbedija vo tekot na edna rabotna nedela od mesec juni vo 2007 godina, so barawe da se popolnat dvata instrumenta za vreme na rabotnata pauza.

REZULTATI Vo tabela 2 se pretstaveni deskriptivnite rezultati za rabotnoto zadovolstvo i rabotnata optovarenost: aritmeti~ka sredina, standardno otstapuvawe, minimalen i maksimalen empiriski skor i teoriski sreden skor. Ovie rezultati go poka`uvaat, vo sporedba so teoretskite sredni skorovi, slednovo: postoi pogolemo (natprose~no) zadovolstvo od osum rabotni aspekta so isklu~ok na eden: menaxerskata rabota za organizaciski razvoj prisutna e pomala optovarenost od rabotata vo odnos na site indikatori (osum izvora na rabotnata optovarenost)

149

Tabela 2. Deskriptivni statistici na istra`uvanite varijabli

Varijabli rabzad 1 rabzad 2 rabzad 3 rabzad 4 rabzad 5 rabzad 6 rabzad 7 rabzad 8 rabzad 9 napreg 1 napreg 2 napreg 3 napreg 4 napreg 5 napreg 6 napreg 7 napreg 8 N 65 65 65 65 65 65 65 65 65 65 65 65 65 65 65 65 65 Min. 1,00 11,00 4,00 5,00 1,00 7,00 10,00 10,00 7,00 6,00 5,00 5,00 6,00 5,00 4,00 5,00 4,00 Max. 4,00 40,00 16,00 20,00 4,00 28,00 40,00 40,00 16,00 31,00 25,00 24,00 33,00 26,00 24,00 25,00 23,00 M 2,88 28,158 10,408 13,17 2,65 19,185 27,335 29,01 11,91 17,55 15,06 14,05 19,04 15,86 11,60 15,80 11,55 SD 0,93 7,16 2,99 4,25 0,80 5,86 7,25 5,96 2,44 5,42 5,18 4,73 5,73 5,48 4,04 4,98 4,21 Teoriski sreden skor 2,50 27,50 10,00 12,50 2,50 17,50 25,00 25,00 15,00 21,00 17,50 17,50 21,00 17,50 14,00 17,50 14,00

Od tabela 3 sleduva deka e potvrdena prvata hipoteza: So namaluvawe na rabotnata optovarenost vo odnos na soodvetnite indikatori (osum izvora na rabotnata optovarenost) se zgolemuva zadovolstvoto od rabotnite aspekti. Konkretno e dobiena zna~ajna negativna povrzanost me|u sekoj indikator na rabotnata optovarenost i odreden broj na rabotni aspekti dodeka menaxerskiot stil (kako izvor na rabotnata optovarenost) e povrzan so site devet rabotni aspekti: najgolema korelacija r=-0.444 p<0.01 so zadovolstvoto od relacijata li~nost-rabota, a najmala korelacija r=-0.224 p<0.05 so zadovolstvoto od higienata i bezbednosta na rabotnoto mesto.

150

Tabela 3. Matrica na interkorelacii

Rabzad 1 Rabzad 2 Rabzad 3 Rabzad 4 Rabzad 5 Rabzad 6 Rabzad 7 Rabzad 8
-,188

Napreg1 Napreg2 Napreg3 Napreg4 Napreg5 Napreg6 Napreg7 Napreg8

-,206 -,307 -,296

-,419(**) -,347(**) -,375(**) -,365(*) -,363(**) -,335(**) -,364(**) -,365(*) -,263(*) -,145 -,245(*) -,253

-,158 -,190 -,069

-,388(**) -,312(**) -,330(**) -,377(**) -,296(**) -,287(**) -,228(*) -,198

-,357(*) -,346(**) -,320(**) -,281(*) -,444(**) -,224(*) -,321(**) -,311(**) -,296(**) -,066 -,302(**) -,258(*) -,288(**) -,321(*) -,297 -,275 -,172 -,319(**) -,232(*) -,244(*)

-,378(*) -,418(**) -,316(**) -,377(**) -,260 -,230 -,346(**) -,286(*) -,302(**)

-,258(*) -,330(**) -,298(**) -,367(**) -,206 -,093 -,342(**) -,292(**) -,286(**) -,287(*) -,298(**) -,211

-,347(**) -,265(*) -,311(**) -,381(*)

*zna~ajnost na koeficientot na korelacija na nivo 0.05 ** zna~ajnost na koeficienot na korelacija na nivo 0.01

Vo tabela 4 se pretstaveni rezultatite od regresivnata analiza so koi se potvrduva vtorata istra`uva~ka hipoteza delumno: Izvorite na rabotna optovarenost pretstavuvaat zna~ajni prediktori na zadovolstvoto od posebnite rabotni aspekti. Pet (od mo`nite devet) regresivni modeli koi gi vklu~uvaat site izvori na rabotnata optovarenost objasnuvaat zna~ajni procenti vo varijansata na slednive supskali na rabotnoto zadovolstvo: 42.5% vo zadovolstvoto od mo`nosta za unapreduvawe na kvalifikaciite i samo-realizacija na rabotata; 37.9% vo zadovolstvoto od organizacijata, kontrolata, planiraweto i informaciite za rabotata; 36.4% vo zadovolstvoto od menaxerskiot stil; 36.2% vo zadovolstvoto od platata; 26.9% vo zadovolstvoto od menaxerskata rabota za organizaciski razvoj.

Rabzad 9

151

Tabela 4. Rezultati od primenetata multipla regresivna analiza

Kriterium varijabli Rabzad3 Rabzad2 Rabzad7 Rabzad4 Rabzad9 R 0,652 0,616 0,604 0,602 0,518 R Square 0,425 0,379 0,364 0,362 0,269 p 0,001 0,001 0,001 0,001 0,028

DISKUSIJA Ispitanicite koi u~estvuvaa vo ova istra`uvawe se natprose~no zadovolni od rabotnite: organizacija i sredina i imaat optimalna rabotna optovarenost (mentalna i/ili fizi~ka anga`iranost) spored tabelata 2. Potrebno e edinstveno menaxerite da se skoncentriraat na ponatamo{no unapreduvawe na organizacijata, na uslovite za rabota i na kvalitetot na rabotniot `ivot. Od korelativnata analiza (tabela 3) sledi: kolku podobro e upravuvana organizacijata(planirawe, organizirawe, kadrovska politika, vodewe i kontrola i odnosi so podredenite: motivirawe za rabota i za odredeno odnesuvawe od interes za organizacijata, poddr{ka, dogovarawe, razre{uvawe konflikti, transparentnost vo rabotata i informiraweto, itn.) tolku pomalku menaxerskiot stil }e pretstavuva izvor na rabotna optovarenost, a vrabotenite }e bidat pozadovolni od li~nata usoglasenost so rabotata. Pravilno izbraniot menaxerski stil (soodvetno na socijalnata mo} na menaxerite, rabotnite: zada~i i situacii i karakteristikite na podredenite) e povrzan so zgolemeno zadovolstvo na vrabotenite i toa: op{to rabotno zadovolstvo (od rabotata vo celina); intrinsi~no zadovolstvo (od: mo`nosta za unapreduvawe na kvalifikaciite i samo-realizacija na rabotata i relacijata li~nost-rabota); ekstrinsi~no zadovolstvo (od: organizacijata, kontrolata, planiraweto i informaciite za rabotata; platata; higienata i bezbednosta na rabotnoto mesto; mena-

152

xerskiot stil; interpersonalnite relacii; menaxerskata rabota za organizaciski razvoj). Istra`uva~ite od Central Michigen University (Bowling, Watson, Beehr, Rodriquez) spored Sardoska (2005), na mostra od 466 vraboteni na{le zna~ajna negativna povrzanost (r=-0.38 p<0.01) me|u rabotnoto zadovolstvo i soodvetni izvori na rabotnata optovarenost (rabotni stresori: preoptovarenost so ulogi, konflikt na ulogi, nejasnost na ulogite). Za da imaat vrabotenite podobri odnosi so pretpostavenite mo`e da se organizira obuka na menaxerite za soodveten tretman na podredenite. Regresivnata analiza (tabela 4) gi potvrdi site osum izvora na rabotna optovarenost (rabotnata napregnatost; interpersonalnite relacii; balansot na rabotniot i personalniot `ivot; menaxerskiot stil; personalnata odgovornost; priznanieto na rabotata; organizacijata na rabotata; mo`nosta za profesionalen razvoj) kako zna~ajni prediktori na rabotnoto zadovolstvo vo pet (od mo`nite devet) regresivni modeli na rabotnoto zadovolstvo. Korelaciono-regresivnata analiza uka`a na zna~ajna me|usebna interakcija na rabotnoto zadovolstvo i rabotnata optovarenost koja e od interes da se istra`uva so cel da se unapredi blagosostojbata, kvalitetot na rabotniot `ivot i produktivnosta na vrabotenite.

(Recenzent: prof. d-r Tome Nikoloski)

153

LITERATURA
Nikoloski, T. (2005). Psihologija na trudot. Skopje: Filozofski fakultet Rusinova, V. i @ilova, S. (2005). Metodika za udovletvorenost ot truda-psihometri~en analiz. Sbornik nau~ni dokladi. III Nacionalen kongres po psihologi. Sofi, 28-30 oktomvri: Sofi-R, 348-352. Rusinova, V., Petrov, Pl., @ilova, S.(2004). Psihologi~en analiz na rabotata, nenata organizaci i udovletvorenosta ot th. Psihologi~ni izsledvani, kn. 3, 5-16 Rusinova, V., Vasileva, L. i @ilova, S. (2004). Modifikacija na Kuperoviot pra{alnik za rabotna optovarenost. Bugarska Akademija na Naukite. Institut za psihologija. Sofija (na bugarski) Sardoska, E. (2005). Relationship among perceptions of quality of worklife and job satisfaction. Sbornik nau~ni dokladi. III Nacionalen kongres po psihologi. Sofi, 28-30 oktomvri: Sofi-R, 352-356. Sardoska, E. (2005). Relationship among employee health-state and work strain, Blgarsko spisanie po psihologi. Bro 1-4. Sofi, 31.X.-2.XI.2008: Iztok-Zapad, 535-539. Stefanova, M. (2008). Udovletvorenost ot truda i ocenka na rabotnata sreda. Blgarsko spisanie po psihologi. Bro 1-4. Sofi, 31.X.-2.XI.2008: IztokZapad, 540-544. Cenova, B. (2006). Organizacionni korelati na brnaut. Sbornik materiali ot krgla masa Psihologi~ni aspekti na uslovita na trud v organizaciite 27 oktomvri 2005. Sofi: Tempora EOOD, 72-78

154

Elisaveta SARDOSKA and Biljana BLAEVSKA-STOILKOVSKA JOB SATISFACTION AND WORK STRAIN SOURCES

Summary The subject of this study is relationship among job satisfaction and denite work strain components as well as job satisfaction prediction on base of work strain indicators. On a sample of 65 employees in a private rm of food processing industry in Skopje, two questionnaires were applied: Cooper work strain questionnaire composed of 40 items on 8 indicators as well as Russinova et al., work satisfaction questionnaire of 55 items on 9 subscales. Negative relationship is postulated to exist between researched variables whereas work strain indicators were expected to explain signicant proportions in variance of job satisfaction subscales scores. Correlative-regression analysis has conrmed mutual interaction between job satisfaction and work strain that is worth to be researched in order to improve employee well-being, quality of work life and productivity.

Key words: JOB SATISFACTION; WORK STRAIN; RELATIONSHIP; PREDICTION

155

Elena A^KOVSKA-LE[KOVSKA POZITIVNA PSIHOLOGIJA: AKTUELNA SOSTOJBA, KRITIKA I PREDIZVICI

: 159.922

Kratka sodr`ina
Ovoj trud dava pregled na glavnite obele`ja na pozitivnata psihologija, kako i na kriti~kite zabele{ki i na predizvicite so koi taa }e se soo~i vo idnina. Pozitivnata psihologija e dvi`ewe koe zapo~nalo vo 1998 godina na inicijativa na toga{niot pretsedatel na Amerikanskoto zdru`enie na psiholozi, Martin Seligman. Taa izrasnala od zabele`aniot disbalans vo psihologijata, obiduvaj}i se da go promeni nejziniot empiriski fokus od mentalnite bolesti i negativnite efekti po psiholo{koto zdravje {to gi sozdavaat stresorite, kon uslovite i procesite koi pridonesuvaat za optimalno funkcionirawe na poedincite, grupite i instituciite. Novata nauka za ~ove~kite silni strani e naso~ena kon tri nivoa: subjektivno iskustvo (dobrosostojba, zadovolstvo, optimizam, sre}a, nade`), pozitivni crti na li~nosta (sposobnost da se saka, stru~nost, hrabrost, interpersonalni ve{tini, ~uvstvo za estetika, mudrost, istrajnost), i pozitivni institucii koi im ovozmo`uvaat na lu|eto da bidat podobri gra|ani (razvivaj}i odgovornost, altruizam, tolerancija, rabotna etika). Glavni zada~i na pozitivnata psihologija se: da osoznae {to e ona {to go pravi `ivotot na ~ovekot vreden za `iveewe, da raboti na sozdavawe preduslovi za prosperitet na individuite i na zaednicite, da gi prevenira psihi~kite rastrojstva i nevolji, i da gi primeni svoite principi vo oblasta na li~niot raste`, rabotnoto mesto, obrazovanieto i terapijata. Vo trudot se razraboteni glavnite idei na pozitivnata psihologija, kako i kriti~kite zabele{ki, dadeni glavno od Lazarus, na nejzinite teoretskite postavki i metodite {to gi koristat nejzinite privrzanici. Ponatamu, diskutirani se predizvicite so koi pozitivnata psihologija }e se soo~i vo idnina: definiraweto na pozitivnoto, mereweto na dobrosostojbata, razvojot i nasleduvaweto na pozitivnite iskustva i crti na li~nosta, u`ivawe nasproti zadovolstvo, kolektivna dobrosostojba, avtenti~nosta nasproti izvedenosta na pozitivnite osobini, pozitivnata psihologija kako nauka koja opi{uva ili prepi{uva, i realnost nasproti optimizam. Klu~ni zborovi: POZITIVNA PSIHOLOGIJA, AKTUELNA SOSTOJBA, KRITIKA, PREDIZVIK

156

VOVED Psihologijata ima kusa istorija, no dolgo minato- napi{a Hermann Ebbinghaus vo dale~nata 1907 god. Eden vek podocna, ovaa konstatacija ja aktualizira Peterson (2006) za da naglasi deka pozitivnata psihologija kako dvi`ewe postoi samo edna decenija, no temite {to taa gi obrabotuva bile predmet na interes u{te na anti~kite filozofi. Oficijalno, dvi`eweto na pozitivnata psihologija zapo~na vo 1998 godina, koga Martin Seligman stana pretsedatel na Amerikanskoto psiholo{ko zdru`enie (APA). Vo svoeto uvodno izlagawe toj uka`a deka po zavr{uvaweto na Vtorata Svetska vojna psihologijata vo golema mera se naso~ila kon dijagnosticirawe i tretman na mentalnite bolesti, vo {to poka`ala zna~ajni rezultati; no toa e samo del od nejzinata misija, koja se sostoi i vo toa da gi napravi ~ove~kite `ivoti podobri. Zatoa, kako edna od zada~ite na svojot mandat, Seligman ja navel inicijativata za zgolemuvawe na brojot na empiriski istra`uvawa na lu|eto i na zaednicite koi se razvivaat i koi dobro `iveat, so cel da se nau~i kako da se pottiknuva napredokot. Psihologijata treba da pomogne da se otkrie vo koj tip semejstvo se podignuvaat najzdravi deca, koja rabotna sredina pridonesuva za najgolemo zadovolstvo me|u rabotnicite i koja politika rezultira so najsilna gra|anska posvetenost... Ottuka, mojata vtora pretsedatelska inicijativa e gradewe infrastruktura vo ramkite na disciplinata i nejzino finansirawe odnadvor so cel da se pottikne raste`ot na novata nauka i profesijapozitivnata psihologija. (Seligman, 1999, str. 560, 561). Od toga{ pa do denes, zabele`an e brz razvoj na pozitivnata psihologija i nejzino {irewe ne samo vo Amerika, tuku i na drugite kontinenti. Po~nuvaj}i od 1999 godina, vo SAD se odr`ani 9 samiti na pozitivnata psihologija, a od 2001 godina navamu sekoja godina se organiziraat letni {koli za edukacija vo ovaa disciplina. Pokraj toa, odr`ani se 16 konferencii {irum svetot, od koi 4 vo Evropa (2002, 2004, 2006, 2008), a ostanatite vo SAD, Avstralija, Azija, Ju`na Afrika i Ju`na Amerika. Ovaa godina vo Filadelfija }e se odr`i i prviot Svetski kongres na pozitivnata psihologija. Vo tek se golem broj nau~no-istra`uva~ki i aplikativni proekti, a na mnogu univerziteti pozitivnata psihologija kako nastaven predmet e vklu~ena vo studiskite programi po psihologija. Objaveni se mnogu knigi i prira~nici, a se izdavaat i dve specijalizirani spisanija (Journal of Positive Psychology, Journal of Happiness Studies). Vo 2000

157

godina publikuvano e posebno izdanie na spisanieto Amerikanski psiholog (American Psychologist), posveteno na pozitivnata psihologija, vo koe svoi trudovi prezentirale privrzanicite na ova dvi`ewe. Istata godina vo APA e donesena odluka edna{ godi{no da se dodeluva nagrada (Templeton Positive Psychology Prize) za istaknati istra`uva~i vo ovaa oblast.

[to e pozitivna psihologija? Nazivot pozitivna psihologija ne e originalno sozdaden od Seligman. Prv pat e spomnat od Abraham Maslow vo negovata kniga Motivacija i li~nost(1954) za da ja opi{e svojata naso~enost kon istra`uvawe na kreativnosta i na samoaktualizacijata. Vo Rusija ima sli~en priod, poznat kako akmeologija ili nauka za visokite ~ove~ki dostreli, a vo Ju`na Afrika postoi psihofortologija kako psiholo{ka disciplina koja se zanimava so istra`uvawe na ~ovekovite doblesti i silni strani (spored Peterson, 2006). Pozitivnata psihologija e nau~na studija za silite i doblestite koi im ovozmo`uvaat na poedincite i na zaednicite da prosperiraat. Ova nau~no pole se bazira na veruvaweto deka lu|eto sakaat da vodat ispolneti i sodr`inski `ivoti, da go kultiviraat ona {to e najdobro kaj niv, kako i da gi prodlabo~at nivnite iskustva za qubovta, rabotata i zabavata. Pozitivnata psihologija gi istra`uva uslovite i procesite koi pridonesuvaat za optimalno funkcionirawe na poedincite, grupite i instituciite. Taa uka`uva deka e krajno vreme psihologijata da se defokusira od modelot na bolest kako imanenten na ~ovekovata priroda. Vo toj model lu|eto se pretstaveni kako kr{livi ili polni so nedostatoci, kako `rtvi na lo{ata genetika ili na surovata sredina, koi, vo najdobar slu~aj, uspevaat da pre`ivuvaat. Pozitivnata psihologija bara pogolema nau~na preokupiranost so ~ovekovite silni strani namesto so slabostite, poka`uvawe interes za gradeweto dobar `ivot isto tolku kolku i za popravaweto na lo{iot `ivot, naso~uvawe na vnimanieto kon ispolnetosta na `ivotot na zdravite isto tolku kolku i kon lekuvaweto na bolnite lu|e (Seligman & Csikszentmihalyi, 2000). Istra`uvawata na poleto na pozitivnata psihologija mo`e da se podelat na tri dela, i toa: pozitivni subjektivni iskustva, pozitivni individualni osobini i pozitivni institucii i zaednici. Razbiraweto

158

na subjektivno iskustvo podrazbira prou~uvawe na ~uvstvoto na zadovolstvo so minatoto, sre}a po~uvstvuvana vo sega{nosta i nade` za idninata, kako i subjektivna dobrosostojba i optimizam. Razbiraweto na pozitivnite individualni osobini podrazbira prou~uvawe na silnite strani i doblestite, kako {to se: kapacitetot za qubov i rabota, hrabrosta, strasta i so~uvstvoto, prilagodlivosta, kreativnosta, qubopitnosta, integritetot, samopoznavaweto, kontrolata i samokontrolata, ~uvstvoto za estetika, mudrosta, istrajnosta. Razbiraweto na pozitivnite institucii ima za cel da prou~i kako mo`at da se izgraduvaat podobri i posilni zaednici, vo koi lu|eto }e bidat poanga`irani gra|ani i }e razvijat: ~uvstvo za pravda, odgovornost, civiliziranost, rabotna etika, vodstvo, timska rabota, altruizam, tolerancija, posvetenost na idealite. Od tuka sleduva deka glavni zada~i na pozitivnata psihologija se: da osoznae {to e ona {to go pravi `ivotot na ~ovekot vreden za `iveewe; da raboti na sozdavawe preduslovi za prosperitet na individuite i na zaednicite; da gi prevenira psihi~kite rastrojstva i nevolji; da gi primeni svoite principi vo oblasta na li~niot raste`, rabotnoto mesto, obrazovanieto i terapijata. Kako {to mo`e da se zabele`i, pokraj nau~no-istra`uva~kata, ovaa psihologija ima naglasena aplikativna strana, preku davaweto poddr{ka na: semejstvata i u~ili{tata, so {to bi im se ovozmo`ilo na decata da go dostignat svojot maksimum; rabotnite mesta, {to ovozmo`uva ~uvstvo na satisfakcija i doveduva do pogolema produktivnost; zaednicite, koi pottiknuvaat pogolem gra|anski anga`man; terapevtite, koi gi identifikuvaat i gi pottiknuvaat dobrite strani od karakterot na nivnite pacienti.

159

Kritika i odbrana na pozitivnata psihologija Sekoe novo dvi`ewe kolku {to predizvikuva euforija i privlekuva istomislenici koi gi promoviraat negovite idei, tolku e podlo`no i na kriti~ki napadi od strana na oponentite. Najserioznite zabele{ki na pozitivnata psihologija i se upateni od strana na eminentniot psiholog Richard Lazarus (2003). Vo statijata so naslov Dali dvi`eweto na pozitivnata psihologija ima noze?, avtorot gi iska`al svoite prigovori i nedoumici, so {to predizvikal lavina od reakcii na privrzanicite na dvi`eweto, objaveni vo spisanieto Psiholo{ki istra`uvawa (Psychological Inquiry, 2003, Vol. 14, No.2). Vo prodol`enie }e bidat sintetski prika`ani glavnite kriti~ki zabele{ki na Lazarus, kako i odgovorite na istite. 1. Pozitivnata psihologija e trend so centralni dogmi koi se simplificirani i se baziraat na politi~ki i popularni slogani. Pozitivnata psihologija, kako i sekoe drugo pomodarstvo, }e mine, no vo me|uvreme mnogu dobri psiholozi zaludno }e si go potro{at vremeto bavej}i se so nea. Odgovor: Ova dvi`ewe navistina mnogu brzo se pro{iri ne samo vo nau~nite krugovi, tuku dobi i po{iroka popularnost. Nekoi od osnovopolo`nicite na pozitivnata psihologija (Csikszentmihalyi, 2003;Diener, 2003) i sami ja priznavaat opasnosta ovoj priod vo psihologijata da se pretvori vo ideolo{ko dvi`ewe. Edna od pri~inite za toa e golemiot broj na entuzijasti~ki, no nedovolno kriti~ki sledbenici, koi vo svoeto odu{evuvawe so ovaa nauka pove}e se naso~eni na pozitivnoto, a pomalku na nau~noto. Sepak, sekoj koj vnimatelno ja prou~il listata na istra`uvawa vo ramkite na ova dvi`ewe, }e voo~i mnogu labavo povrzana grupa na poznati nau~nici koi se zanimavaat so razli~ni podra~ja na istra`uvawe. Zaedni~ko na site niv im e edinstveno ubeduvaweto deka pozitivnata strana na ~ovekovata priroda treba pove}e da se istra`uva i deka rezultatite na tie istra`uvawa mo`e da im pomognat na lu|eto vo ostvaruvawe na podobar kvalitet na `ivotot. Zna~i, pozitivnata psihologija e samo zaedni~ka platforma za vklu~uvawe na pozitivnata strana na ~ovekovata priroda vo istra`uvawata. Seligman (spored Diener, 2003) postojano uka`uva na nau~nata vtemelenost na pozitivnata psihologija i na konstruktivniot kriti~ki dijalog na nejzinite poddr`uva~i. Taa ne e kult ili moden trend bidej}i, nasproti slepoto sledewe na dogmi, promovira otvorena intelektualna atmosfera. Vo taa nasoka, ironi~no, Lazarus mo`e da se gleda

160

ne kako oponent, tuku kako pozitiven psiholog koj seu{te ne e svesen za toa. 2. Ako postoi pozitivna psihologija, zna~i li deka ostanatata psihologija e negativna? Ako ni e potrebna pozitivna psihologija, zna~i li toa deka taka nare~enata negativna psihologija ne ne nau~ila mnogu? Odgovor: Se razbira deka toa ne e taka. Psihologijata otkrila mnogu za negativnata strana na ~ovekovata priroda i za problemite so koi se soo~uva, no mnogu pomalku za pozitivnata strana. Osobeno vo klini~kata psihologija pogolem akcent se dava na ona {to e negativno kaj lu|eto. Pozitivnata psihologija ne se natprevaruva, nitu ja negira t.n. negativna psihologija (Lyubomirsky & Abbe, 2003). Taa samo se obiduva da postavi ramnote`a so akcent na istra`uvawata i na pozitivnite ~ove~ki strani. Nekoi kriti~ari na pozitivnata psihologija tvrdat deka i onie istra`uva~i koi se zanimavaat so negativnostite vo ~ovekovata priroda go pravat toa za da im pomognat na lu|eto da `iveat pokvalitetno i deka tokmu poradi toa pozitivnata psihologija ne e potrebna. Me|utoa, da se bide pomalku depresiven ne zna~i i da se bide sre}en, pa postapkite so koi se lekuva depresijata se razli~ni od postapkite koi se koristat za da stanat lu|eto posre}ni. Golema e razlikata pome|u lu|eto koi ne se suicidni, nitu letargi~ni i koi ne se potcenuvaat samite sebe, i lu|eto koi nautro stanuvaat od krevet so sjaj vo o~ite, polni so volja i `elba za `ivot. Poslednovo ne mo`eme vo potpolnost da go razbereme ako eksplicitno ne go merime nivnoto ~uvstvo na sre}a i polet. Metafori~ki ka`ano, starata psihologija nau~ila kako da gi donese lu|eto od nivo -8 do nula, no ne i kako da gi donese od nivo nula na + 8. (Gable & Haidt, 2005) 3. Pozitivnite psiholozi se slepi za nevoljite vo svetot-siroma{tija, bolesti, zlo. Ovie neprijatni sostojbi pridonesuvaat kaj nekoi lu|e da se javi pesimisti~ki pogled na svetot. No, na op{testvoto mu trebaat i pesimisti bidej}i nema eden vistinski na~in da se bide ~ovek. I pove}e od toa, mo`ebi i ne e po`elno da se bide premnogu optimisti~en. Odgovor: ^esta e kritikata deka psiholozite koi se zanimavaat so pozitivna psihologija ja zanemaruvaat realnata, negativna strana na svetot. Spored misleweto na pozitivnite psiholozi (Seligman, 1999; Seligman & Csikszentmihalyi, 2000; Csikszentmihalyi, 2003) tezata treba da se postavi obratno: Psihologijata gi zaboravila mentalnoto zdravje, doblestite i ~ovekovite silni strani. Ako se napravi pregled na

161

psiholo{kata literatura, }e se zaklu~i deka pove}e se prou~uvani, uslovno ka`ano, negativni otkolku pozitivni temi. Me|utoa, celta na pozitivnata psihologija ne e da gi ukine ili da gi napravi nepotrebni istra`uvawata na patolo{kite, disfunkcionalnite i negativnite osobini i sostojbi, tuku da gi prodol`i istra`uvawata na ~ovekovata otpornost, sila, rast i razvoj, kako bi mo`elo i ovie znaewa da se integriraat vo znaeweto za prirodata na ~ovekot. Pozitivnite psiholozi, za razlika od privrzanicite na drugi priodi vo psihologijata, postavuvaat poinakvi pra{awa i vo istra`uvawata poa|aat od poinakvi pretpostavki. Sekako, gri`ata za ~ove~kite problemi ne treba da se otfrli bidej}i lu|eto do`ivuvaat tegobi koi baraat nau~no fundirani re{enija. Me|utoa, ~ove~kata dobrosostojba e isto tolku avtenti~na kolku i bolestite, rastrojstvata, te{kotiite; taa ne e epifenomen, ne e sekundarna ili iluzorna. Pozitivnite psiholozi ne zagovaraat deka treba da se bide pozitiven, sre}en i prekumerno optimisti~en celo vreme. Taa ne e hepilogija, kako {to nekoi se obiduvaat da i inputiraat, nitu se soglasuva so popularnoto sfa}awe deka samo glupaviot mo`e da bide sre}en. Sre}nite i optimisti~ni lu|e se energi~ni, kreativni, altruisti~ni, popularni, produktivni i ovie osobini mo`at da im pomognat da se borat protiv deprivacijata i banalnosta. Tie se potencijalot koj mo`e go smeni svetot, nasproti gledi{teto na Lazarus koj smeta deka ovaa zada~a im pretstoi na pesimistite(Lyubomirsky & Abbe, 2003). 4. Kako i teorijata, i metodite {to gi koristi pozitivnata psihologija se diskutabilni. Empiriskite rezultati se dobieni glavno od transverzalni istra`uvawa. Koga se sporeduvaat grupi, rezultatite se interpretiraat bez da se zeme predvid golemoto preklopuvawe vo distribuciite. Toa zna~i deka ne{to drugo, osven razlikite me|u grupite, vlijae na zavisnata varijabla. Odgovor: Vo vremeto koga e dadena zabele{kata (2003), pozitivnata psihologija egzistirala edvaj pet godini, pa vo toj kus period ne mo`elo da se izvede seriozno longitudinalno istra`uvawe. Vistina e deka kako merni instrumenti se koristat glavno skali na samoprocenka i toa primeneti ednokratno, vo eden moment. Pozitivnite psiholozi (Diener, 2003; Folkman & Moskovwitz, 2003) se soglasuvaat deka istra`uvawata mora da bidat rigorozni, pa gi prifa}aat metodolo{kite zabele{ki na Lazarus. Me|utoa, toa se problemi so koi se soo~uva celata psihologija, a ne samo pozitivnata (pove}e istra`uvawa so popre~en presek nasproti

162

longitudinalni, {to e razbirlivo ako se zeme predvid ekonomi~nosta; pomalku eksperimentalni istra`uvawa, te{ko doka`uvawe na kauzalnata povrzanost na pojavite, pove}estrana determiniranost na varijablite). Sepak, ovie generalni problemi ne gi negiraat teoretskite i empiriskite dostreli {to se postignati kako vo psihologijata voop{to, taka i vo pozitivnata (King, 2003). 5. Ne postojat generi~ki pozitivni i negativni emocii. Kako procenuvame koi emocii se pozitivni, a koi negativni? Dali se pozitivni onie koi ne pravat da se ~uvstvuvame dobro ili onie koi se funkcionalni? Mo`ebi se pozitivni onie koi individuata gi ceni i veruva deka se soodvetna reakcija na situacijata? Dali postoi univerzalno vrednuvawe na emociite vo site kulturi? Odgovor: To~no e deka crno-beloto gledawe na emociite e neopravdano. Taka, na primer, nade`ta vklu~uva anksioznost, a lutinata mo`e da dade energija i da go aktivira ~ovekot. Diener (2003) se povikuva na naodite od nekoi istra`uvawa koi zboruvaat vo prilog na kulturnite razliki vo vrednuvaweto na emociite. Taka, na primer, gordosta kaj Amerikancite predizvikuva prijatni ~uvstva i e visoko vrednuvana, dodeka toa ne e slu~aj kaj Kinezite, Japoncite i Indijcite. Kaj Amerikacite od evropsko poteklo denot ispolnet so zabava, radost i u`ivawe predizvikuva zadovolstvo (hedonisti~ka orientacija), dodeka Amerikancite od azisko poteklo se ~uvstvuvaat zadovolni koga denot im e ispolnet so nekakvo postignuvawe. Sepak, pozitivnite i negativnite emocii poka`uvaat tendencija da formiraat silni faktori i ponekoga{ e opravdano rabotite da se poednostavat i da se zboruva za pozitivna ili negativna afektivost. Iskustvoto ka`uva deka lu|eto koi ~esto do`ivuvaat eden vid negativni emocii, imaat tendencija da do`ivuvaat i drugi tipovi negativni emocii, i obratno (Diener, 2003).

Predizvici i perspektiva na pozitivnata psihologija Ednodeceniskoto iskustvo, kako i debatata so kriti~arite, frlile svetlo na prazninite vo znaewata i konceptualnite nejasnotiite vo ramkite na pozitivnata psihologija, {to treba da se sfati kako predizvik za nivno nadminuvawe i razjasnuvawe vo idnina. Koi se najgolemite problemi so koi treba da se spravat pozitivnite psiholozi?

163

Eden od najgolemite predizvici na pozitivnata psihologija e kako da se definira {to e pozitivno ili dobro i tuka postoi golema opasnost rabotite prekumerno da se poednostavat. Ima mnogu istra`uvawa koi poka`uvaat deka optimizmot e pozitivno povrzan so na{eto mentalno i telesno zdravje, dodeka posledicite od pesimizmot se glavno negativni. Toa lesno mo`e da predizvika nosewe na nevnimatelen zaklu~ok deka optimizmot za site lu|e e podobar od pesimizmot i da se po~ne so negativen stav da se osvrnuva na negativnoto ili da dojde do pojava na tiranija na pozitivniot stav (Held, 2004). Na primer, istra`uvawata poka`uvaat deka strategijata na soo~uvawe, poznata kako odbranben pesimizam, ima mnogu pozitivno vlijanie (Norem, 2001). Vakvite pesimisti gi postavuvaat svoite celi nerealno nisko i pred po~etokot na nekoja neprijatna zada~a odnapred razmisluvaat kako }e gi razre{at problemite koi mo`e da se pojavat. Za lu|eto so visok stepen na anksioznost ova mo`e da bide mnogu dobra strategija koja pri takvite aktivnosti bi ja podobrila nivnata rabota. Istiot na~in na soo~uvawe ne im odgovara na site lu|e. Otkrieno e deka za nekoi lu|e i vo nekoi ne- zapadni kulturi pesimizmot e adaptiven zatoa {to pottiknuva aktivno soo~uvawe so problemite (Aspinwall & Staudinger, 2003). O~igledno e deka pozitivnoto e multidimenzionalno i deka taka nare~enite pozitivni osobini ne moraat da imaat pozitivni vlijanie sekoga{ i kaj site lu|e. Vo obidite da ja definirame i ispitame ~ovekovata sila, nu`no e da se zeme predvid nivnata zavisnost od kontekstot. Osnovnata zada~a na psihologijata na ~ovekovite sili e i da razbere koga i kako pozitivnite i negativnite iskustva zavisat edno od drugo i funkcioniraat zaedno. Taka povikot za nau~ni istra`uvawa na pozitivnite sostojbi ne treba pogre{no da se razbere kako povik za ignorirawe na negativnite aspekti od ~ovekovite iskustva. Psihologijata na ~ovekovite sili ne bi trebalo da ispituva kako mo`e da se izbegnat ili ignoriraat negativnite sostojbi, tuku kako me|usebno se povrzani negativnite i pozitivni te sostojbi. Bi bilo golema gre{ka da se donese zaklu~ok so koj se {to e pozitivno, istovremeno e i dobro. Namesto toa, treba da se ispita vo koi slu~ai pozitivnite veruvawa se povrzani so pozitivni ishodi, a koga ne se i zo{to. Taka }e dobieme porealisti~en i pouramnote`en pogled na ne{tata. Seligman, & Csikszentmihalyi. (2000) diskutiraat u{te nekoi predizvicite so koi pozitivnata psihologija }e se soo~i vo idnina: mereweto na dobrosostojbata,

164

razvojot i nasleduvaweto na pozitivnite iskustva i crti na li~nosta, u`ivawe nasproti zadovolstvo, kolektivna dobrosostojba, avtenti~nosta nasproti izvedenosta na pozitivnite osobini, pozitivnata psihologija kako nauka koja opi{uva ili prepi{uva, realnost nasproti optimizam. Se postavuva pra{aweto {to }e se slu~uva so pozitivnata psihologija vo idnina? Pri toa se naveduvaat tri mo`ni pravci po koi mo`e da se dvi`i pozitivnata psihologija. Prvata nasoka pretpostavuva integracija na principite na pozitivnata psihologija vo ostanatite podra~ja na psihologijata, so {to pozitivnata psihologija kako takva mo`e da prestane da postoi. Kako {to naveduva Smith (2003, str. 162): Uspehot na dvi`eweto bi trebalo da dovede do negovo zgasnuvawe: na uramnote`enata psihologija nema da se potrebni onie koi ja zagovaraat pozitivnata psihologija, zatoa {to vo site podra~ja na psihologijata bi se ispituval celiot opus na ~ovekovi funkcii- od negativni do pozitivni. Vtorata nasoka e vo mo`nosta da ne dojde do potpolna integracija, tuku pozitivnata psihologija da prodol`i da opstojuva kako disciplina naso~ena kon ~ovekovite sili i sre}a, kako {to se denes i ostanatite disciplini vo psihologijata koi se naso~eni kon svoite specifi~ni poliwa na istra`uvawe. Se razbira postoi mo`nost i od treta nasoka: da ne dojde do nikakva integracija so ostanatite podra~ja na psihologijata, pa pozitivnata psihologija da prodol`i da opstanuva kako specijalizirano, no marginalizirano i izolirano podra~je. Kako {to be{e spomnato, glavniot predizvik koj momentalno e ispraven pred pozitivnata psihologija e integracijata na pozitivnite i negativnite aspekti na ~ovekovata priroda vo teorijata i vo istra`uvawata. Za da se ostvari takov integriran i holisti~ki pristap kon ~ovekovata priroda, mladite psiholozi mora da se educiraat za toa {to e orientacijata na pozitivnata psihologija, kako bi mo`ele uramnote`eno da gledaat i da ja razbiraat ~ovekovata priroda. Istra`uvawata vo ramkite na pozitivnata psihologija mora da bidat metodolo{ki rigorozni i prakti~no relevantni. Imeno, kako {to e ve}e naglaseno, pozitivnata psihologija u`iva golema popularnost zatoa {to lu|eto se zainteresirani za temi kako {to se ~ovekovata sila, doblesti, zdravje ili sre}a. Ottamu i opasnosta pozitivnata psihologija da prerasne

165

vo popularisti~ka nauka (Linley et al., 2006). Pokraj toa, vo psihologijata da se definira {to e dobro i po`elno ne e ednostavna zada~a (Diener, 2003). Pozitivnata psihologija mo`e da ja zapo~ne raspravata za toa {to e dobro i po`elno, vo koi okolnosti, vo koi kulturni uslovi i istoriski periodi doa|a do pojava na ovie elementi. Vrz osnova na takvata taksonomija bi mo`ele da se razberat pozitivnite psiholo{ki fenomeni, {to pretstavuvaat osnova za optimalna ~ovekova egzistencija. Na toj na~in pozitivnata psihologija ne samo {to }e ima noze, tuku }e dobie i krila. (Recenzent: prof.d-r Violeta Arnaudova)

166

LITERATURA
Aspinwall, L. G. & Staudinger, U. M. (Ed.) (2003). A Psychology of Human Strengths: Fundamental Questions and Future Directions for a Positive Psychology. Washington: American Psychological Association. Csikszentmihalyi, M. (2003.), Legs or Wings? A Reply to R. S. Lazarus, Psychological Inquiry, 14 (2), 113-115. Diener, E. (2003). What is Positive About Positive Psychology: The Curmudgeon and Pollyanna, Psychological Inquiry, 14 (2), 115-120. Folkman, S. & Moskowitz, J.T. (2003). Positive Psychology from a Coping Perspective, Psychological Inquiry, 14 (2), 121-125. Gable, S. L.& Haidt, J. (2005). What (and Why) Is Positive Psychology? Review of General Psychology, 9 (2), 103-110. Held, B. S. (2004). The Negative Side of Positive Psychology. Journal of Humanistic Psychology, 44 (1), 9-46. King, L. A. (2003). Some Truths Behind the Trombones? Psychological Inquiry, 14 (2), 128-131. Lazarus, R. S. (2003). Does the Positive Psychology Movement Have Legs?, Psychological Inquiry, 14 (2), 93-109. Linley, P. A., Joseph, S., Harrington, S., Wood, A. M. (2006). Positive psychology: Past, present, and (possible) future, The Journal of Positive Psychology, 1, 3-16. Lyubomirsky, S., Abbe, A. (2003). Positive Psychologys Legs. Psychological Inquiry, 14 (2), 132-136. Norem, J. K. (2001). The Positive Power of Negative Thinking. New York: Basic Books. Peterson, C. (2006). A Primer in Positive Psychology. New York: Oxford University Press Seligman, M. E. P., Csikszentmihalyi, M. (2000). Positive Psychology: An Introduction. American Psychologist, 55 (1), 5-14. Seligman, M. E. P.& Pawelski, J.O. (2003). Positive Psychology: FAQs. Psychological Inquiry, 14 (2), 159-163. Smith, M. B. (2003). Positive psychology: Documentation of a bur- geoning movement [Review of the book Handbook of Positive Psychology], American Journal of Psychology, 116, 59-163.

167

Elena ACKOVSKA-LESKOVSKA POSITIVE PSYCHOLOGY: CURRENT STATE, CRITIQUE AND CHALLENGES

Abstract
This article gives an overview of the key points of positive psychology, as well as its critique and challenges for the future. Positive psychology is a movement that began in USA in 1998 by initiative of Martin Seligman, at that time president of APA. It grew from the recognition of an imbalance in psychology, trying to shift its empirical focus from mental illness end the negative effects of environmental stressors, to conditions and processes that contribute to the optimal functioning of individuals, groups, and institutions. This new science of human strengths is focused on three levels: subjective experience (well-being, satisfaction, optimism, happiness, hope), positive individual traits (capacity for love and vocation, courage, interpersonal skills, aesthetic sensibility, wisdom, perseverance), and positive institutions that move individuals toward better citizenship (by developing responsibility, altruism, tolerance, work ethic). The main tasks of positive psychology are: to understand what makes life worth living, to build factors that allow individuals and communities to ourish, to prevent psychological disorders and distress, and to apply its principles in personal growth, workplace, education and therapy. Key points of positive psychology are elaborated, as well as the critique (mostly objections made by Lazarus) of the theory and the methods used by its proponents. Furthermore, some challenges for the future have been discussed: dening the positivity, the calculus of well-being, the development of positivity, heritability of positive experience and traits, enjoyment versus pleasure, collective well-being, authenticity versus derivation of positive traits, buffering, positive psychology as descriptive or prescriptive science, and realism versus optimism. Key words: POSITIVE PSYCHOLOGY, CURRENT STATE, CRITIQUE, CHALLENGES

168

169

: 159.964.2 159.9.01

, . . o . , , . , , , , . : , , , ,

K . John S. Mill (1843, Lincoln & Guba, 1985) : () - , () , , () .

170

, , , . , , . , . , . , , , , . , (), , , . , , , , , , , , . , , . , , , , - . , , , () (), . , , -

171

( ) . , , , . , , . , . , , .

, , , (Whittemore et al., 2001), . , , de facto , . , . , (Lincoln & Guba, 1985).

172

, ... , (Kaplan, 1964, . 91). , (Freeman, et. al., 2007). (Mook, 1983, -, 1994), . , , / ( ), , . , (, 1994; Brewer, 2000). , , . ( , ), , . ( ), . , , e 1. ,
1

, , . , , (Guba & Lincoln, 1985).

173

, .

, , . , , , (Greenwood, 1994, .16), , . ( , , ) ( ), , , . ? , (Stojnov, 2001). , . , , ( ) , , (Stojnov, 2000). , , , ,

174

. , ( ) .

/ . ( Kaplan) , , . , , . , ( ) ( ). Lincoln & Guba (1985) : , ( ) 90% , ( ), ? , , , . . , , , , , . ? ()

175

(, 2005) . , , Minnich : . , , , , . , . , '', , , ( ), . , ; , ; (Minnich, 1990, . 37-38, Patton, 2002, . 130). , , , / , . , ( , , ) . (Hollway, 1994, Harding, 1987). , , . , , , . William Blake , ... (Blake, .

176

Gomm, 2000 . 22). , , . , , . , , , (Lincoln & Guba, 1985; . 110). . , . ( ) . , . . , ( ). (Patton, 2002) , . , ( ) . , , . , , .

177

, . Cronbach, 2 , , , . , . , : , , , . , , ... , (Cronbach, 1975; . 124-5, . Lincoln Guba 1985; .123). Cronbach, . Campbell ( Rudin, 2006 Trochim, 2001) . , . , . , , (Trochim, 2001).
2

. . .

178

, . Guba (1978, . 68-70) : 3 , . , , . . Shadish (1995, Patton, 2002) , 5 : (1) - , , , (2) , , (3) , , , (4) , , (5) . , Patton, , , ... , , (Patton, 2002; . 584). Eisner ,
3

: , , ' , . .

179

(1991, . 205). , . , , , , . Lincoln Guba (1985) . , . ( ). (ttingness) e , , (Lincoln & Guba, 1985; . 124). , , . , , o , .. . , , , , . , . , Payne Williams (2005) , , , , . , , .

180

Brewer, M. B. (2000). Research Design and Issues of Validity. In H. T. Reis and C. M Judd, (Eds.). Handbook of Research Methods in Social and Personality Psychology, Cambridge University Press: Cambridge, . 3-16 Freeman, . et. al. (2007).Standards of Evidence in Qualitative Research: An Incitement to Discourse. Educational Researcher, 36/25, . 25-32 Golafshani, N. (2003). Understanding Reliability and Validity in Qualitative Research. The Qualitative Report, 8/4, 596-607 Gomm, R. (Ed.) (2000). Case Study Method. London: Sage Grenwood, J. (1994): Realism, identity and emotion. London: Sage Guba, E. G. & Lincoln, Y. S. (1994). Competing Paradigms in Qualitative Research. Vo N. K. Denzin & Y. S. Lincoln (Eds.) Handbook of Qualitative Research, Thousand Oaks: Sage Publications, 99-105. Guba, E. G. (1978).Toward a Methodology of Naturalistic Inquiry in Educational Evaluation. CSE Monograph Series in Evaluation no 8.Los Angeles: Center for Study of Evaluation Harding, S. (1987). Feminism and Methodology: Social Science Issues. Bloomington: Indiana University Press Hollway, W. (1994). Beyond Sex Differences: A Project for Feminist Psychology. Feminism and Psychology, 4, . 538-546 Kaplan, A. (1964). The Conduct of Inquiry. San Francisco: Chandler Lincoln, Y. S. & Guba, E. G. (1985). Naturalistic Inquiry. London: Sage Publications Patton, M. Q. (2002). Qualitative Research and Evaluation Methods. Thousand Oaks: Sage Publications Payne, G. & Williams, M. (2005). Generalization in Qualitative Research. Sociology, 39/2, . 295-314 Rudin, L. P. (2006). You Can Generalaze Stupid! Socal Scientists, Bent Flyvbjerg and Case Study Methodology. Qualitative Inquiry. 12/4, . 797-812 Stojnov, D. (2001). Konstruktivistiki pogled na svet: Predstavljanje jedne paradigme. Psihologija. 1-2, . 9-48 Trochim, W.M.K. (2001). The Research Methods: Knowledge Base, Cincinnati, OH: Atomic Dog Publishing Whittemore, R., Chase, K. S. & Mandle, L. C. (2001). Validity in Qualitative Research, Qualitative Health Research, 11/4, 522-537 , . (2008). . : , . (1994). . : , . (2005). ? , . :

181

Nikolina KENIG Abstract The article discusses the differences between the advocates of quantitative method and those oriented towards the qualitative approaches in the domain of psychology. The author explains the assumptions that generate opposite views among the two methodological campuses regarding the issue of generalizing, as well as concerning the implications of its (mis)use upon the policies that regulate human relations. Finally, the alternative strategies for generalizing are presented. It is believed that these strategies brings together the two methodological approaches by making the certainty of generalization among the quantitative methodologists being less absolute and by recognizing the importance of generalizing for the intervening processes among the qualitative methodologist.

Key words: GENERALIZATION, QUALITATIVE METHOD, QUANTITATIVE METHOD, EXTERNAL VALIDITY, TRANSFERABILITY

182

183

Ognen SPASOVSKI

: 159.947.5:316.6

BAZI^NI PSIHOLO[KI POTREBI: VA@NOSTA NA BALANSOT VO NIVNATA ZADOVOLENOST ZA SUBJEKTIVNATA DOBROSOSTOJBA

Kratka sodr`ina Bazi~nite psiholo{ki potrebi se definiraat kako vnatre{ni uslovi neophodni za postojaniot psihi~ki razvoj, integritet i dobrosostojba. Toa se energizira~ki sostojbi i nivnoto zadovoluvawe pridonesuva za dobrosostojbata i psihi~koto zdravje, a nezadovolenosta vodi kon nivno vlo{uvawe. Ovie psiholo{ki potrebi se so vrodeni osnovi, a nivnoto oformuvawe, manifestirawe i zadovoluvawe e pod silno vlijanie na sredinata. Naodite od istra`uvaweto poka`uvaat deka kolku e poizrazena nivnata zadovolenost, tolku e povisoko nivoto na subjektivnata dobrosostojba. Voedno, rezultatite poka`uvaat deka od su{tinsko zna~ewe za optimalnoto funkcionirawe i subjektivnata dobrosostojba e, zadovolenosta na site tri potrebi da bide vo ramnote`a. Klu~ni zborovi: BAZI^NI PSIHOLO[KI POTREBI, KOMPETENCIJA, AVTONOMIJA, POVRZANOST, SUBJEKTIVNA DOBROSOSTOJBA.

VOVED Lu|eto kako inherentno proaktivni su{testva i samoorganizira~ki sistemi, imaat kapacitet i prirodna tendencija kon integrirano funkcionirawe (Deci & Vansteenkiste, 2004). Nie sme vo postojana interakcija so sredinata koja mo`e da gi ovozmo`uva ili da gi popre~uva na{ite aktivnosti, razvoj i dobrosostojbata. Primarno interesirawe na pristapot nare~en pozitivna psihologija, e optimalnoto i avtenti~no funkcionirawe. A toa e usloveno od ishodot na interakcijata individua - sredina, odnosno od toa kolku sredinata go ovozmo`uva ili go popre~uva zadovoluvaweto na bazi~nite psiholo{ki potrebi na ~ovekot. Tie potrebi imaat vrodeni osnovi i se vo slu`ba na adaptivnite mehanizmi na organizmot da istra`uva, da bide so drugi lu|e, da gi integrira intrapersonalnite i interpersonalnite iskustva. Zna~i, prirodna e tendencijata potencijalite da bidat staveni

184

vo funkcija, vo proces na realizacija, kako {to e prirodna potreba za dvi`ewe, ili za aktivnost na teloto. Analogno i psiholo{kite potencijali se so postojana tendencija na aktivnost, na funkcionalnost, vo sostojba na dejstvenost. Vo nasoka se na zadovoluvawe na osnovnite potrebi. Zna~eweto na poimot potrebi se odnesuva na barawata {to gi ima organizmot kako biolo{ko i kako ~ove~ko bitie, za materijalni i za nematerijalni ne{ta, za supstancii, sostojbi i odnosi koi dokolku nedostasuvaat, edinkata nema da mo`e normalno da se razviva i da funkcionira, a kako posledica mo`e da dojde do namalena op{ta funkcionalnost, slabost, bolest, duri i smrt. Sfa}aweto deka postojat osnovni potrebi, na poleto na biologijata ovozmo`uva da se utvrdi koi se osnovnite fiziolo{ki preduslovi za optimalen fizi~ki rast i razvoj na organizmot. Analogno, toa inspirira i naso~uva kon identifikuvawe na osnovnite potrebi i od psiholo{ka priroda. Harlou doka`uva{e deka postoi vrodena potreba za povrzanost (attachment) koja neophodno treba da bide zadovolena, a korenite na konstruktot psiholo{ki potrebi ne vodat do koncepciite na Marej, Hal, a podocna i Maslov. Zadovoluvaweto na ovie bazi~ni potrebi ima i adaptivna funkcija, za {to govorat i naodite od oblasta na naukata za evolucijata. Za bazi~nite psiholo{ki potrebi se smeta deka se so vrodeni osnovi, a nivnoto oformuvawe, manifestirawe i zadovoluvawe e pod silno vlijanie na sredinata, pri {to tie mo`e da se projavuvaat vo razli~no formirani celi i `elbi. Dokolku vo sferata na motivacijata ne bi postoele nekolku vrodeni osnovni potrebi, site motivi ili `elbi koi se ednakvi po intenzitet, bi bile i ednakvo funkcionalno va`ni1. Definirawe na bazi~nite psiholo{ki potrebi. Bazi~nite psiholo{ki potrebi se definiraat kako vnatre{ni uslovi neophodni za postojaniot psihi~ki razvoj, integritet i dobrosostojba. Toa se energizira~ki sostojbi i nivnoto zadovoluvawe pridonesuva na psihi~koto zdravje i dobrosostojbata, a nezadovolenosta vodi kon nivno vlo{uvawe (Baumeister & Leary, spored Baumeister, 1999; Deci & Ryan, 2000; Ryan & Deci, 2000; Wilson et al., 2006). Koga se zadovoleni, potrebite ne motiviraat, ne predizvikuvaat
1

Ova e razli~no od sfa}awata za potrebite koi dominirale od sredinata na minatiot vek. MekKlilend (1965) smeta deka potrebite se steknuvaat, a so toa i nivniot intenzitet e funkcija na toj proces na u~ewe (McClelland, spored Deci & Ryan, 2000; 2004). Toj so sorabotnicite gi ispituva i individualnite razliki vo odnos na intenzitetot na potrebite kako mo`nost za predviduvawe na odnesuvaweto, {to }e mu bide inspiracija na Atkinson za konceptot za motivot za postignuvawe. Ovie avtori ne davaat svoi pretpostavki za vrskata me|u zadovolenosta na potrebite i optimalnoto funkcionirawe, {to e predmet na ova istra`uvawe.

185

sostojba na motiviranost. Koga ne se zadovoleni, toa go pottiknuva organizmot, predizvikuvaat sostojba na motiviranost, potrebite stanuvaat motivi (Brewster, 1992). Koga sme motivirani da jademe, nie sme vsu{nost motivirani da ja namalime gladta, a ne da go odr`uvame `eludnikot poln. Analogno, poverojatno e deka se razvil sistem koj }e motivira koga nekoja od bazi~nite potrebi, na primer za povrzanost, e nezadovolena, otkolku da ne turka da se zbli`uvame so s pove}e i pove}e lu|e. Zatoa {to, hipoteti~ki gledano, povrzuvaweto so beskone~en broj na lu|e }e bide na {teta na na{eto funkcionirawe od mnogu aspekti. Na planot na mereweto, toa fakti~ki zna~i deka koga se ispituva zadovolenosta na bazi~nite psiholo{ki potrebi, vsu{nost se detektira samo sostojbata koga tie ne se zadovoleni i kolku silno e izrazeno ~uvstvoto na nezadovolenost. Spored avtorite na Teorijata za samodeterminiranost, zadovolenosta na bazi~nite psiholo{ki potrebi e psihi~ka neophodnost za optimalen razvoj (Sheldon&Elliot, 1999; Reis et al., 2000; Sheldon et al., 1997; 2004; La Guardia & Ryan; Deci & Ryan, 2000; Ryan & Deci, 2000). Dokolku nekoja od potrebite e nezadovolena, toa se odrazuva na optimalnoto funkcionirawe od psiholo{ki aspekt (Reis et al., 2000). Sfa}aweto za bazi~nite psiholo{ki potrebi se odnesuva na edna fundamentalna traektorija na ~ovekot kon vitalnost, integritet, dobrosostojba. Bazi~nite psiholo{ki potrebi se razbiraat kako neophodni uslovi za psiholo{ka subjektivna dobrosostojba, pa ottuka nivnoto zadovoluvawe pretpostavuva efikasno i efektivno funkcionirawe. Popre~uvaweto na nivnoto zadovoluvawe vodi kon zagrozuvawe na dobrosostojbata, otu|uvawe, pasivizirawe, dezintegracija. Tie se univerzalni, niz site periodi od `ivotot. Iako uslovite za nivno zadovoluvawe so vozrasta se menuvaat, va`nosta na nivnoto zadovoluvawe ne se menuva. Tie mo`e da bidat zadovoleni na razli~ni na~ini, no nivnata su{testvenost ostanuva ista, bez ogled dali lu|eto se svesni za niv ili ne. Zdravata psiha neprekinato se stremi kon hranata {to gi zadovoluva, odnosno sekoga{ koga toa e mo`no, gravitira kon uslovite, objektite i dejstvata koi bi mo`ele da dovedat do nivno zadovoluvawe. Avtorite na teorijata za samodeterminiranost razvivaat koncepcija so koja go poddr`uvaat sfa}aweto za postoeweto na tri bazi~ni psiholo{ki potrebi, imeno potrebite za povrzanost, za avtonomija i za kompetencija (Deci & Ryan, 2000; Ryan & Deci, 2000; Reis et al., 2000; Sheldon et al., 2001). Vaka koncipirani, ovie tri bazi~ni psiholo{ki potrebi se generalno primenlivi, pokrivaat mnogu domeni na ~ovekovite iskustva i odnesuvawe.

186

Tie od edna strana se prili~no voop{teni, no i navistina se primenlivi vo site `ivotni podra~ja. Na primer, nie bi mo`ele da gi smetame kako posebni potrebi pojavite kako prosocijalno odnesuvawe, prijatelstvo, ili participirawe vo grupata. No, tie se vsu{nost manifestacii dominantno na bazi~nata potreba za povrzanost. Od druga strana, koncepcija koja vklu~uva mnogu psiholo{kite pojavi koi se vsu{nost manifestacii na osnovnite, e neprakti~na i rascepkana, koja mo`e pove}e da defokusira otkolku da ovozmo`i edna integrirana ramka. Pritoa, vakviot koncept za bazi~nite psiholo{ki potrebi e ishod na empiriski sogleduvawa. Bazi~nata psiholo{ka potreba za kompetencija se odnesuva na potrebata da se bide efikasen, sposoben, kadaren vo tekovnite aktivnosti i interakcii so socijalnoto okru`uvawe, se odnesuva na do`ivuvaweto na mo`nosti za manifestirawe na sopstvenite kapaciteti i kvaliteti (White 1959; Deci, 1975; Harter, 1983, spored Ryan & Deci, 2000). Toa e potreba da se ~uvstvuvame efikasni pri aktivnostite koi proizleguvat od interakcijata so sredinata. Vajt izvlekuva dokazi od mnogu izvori deka lu|eto (zaedno so nekoi vidovi cica~i) imaat intrinzi~na potreba namerno da dejstvuvaat vrz okolinata so cel da se proizvede izvesen efekt. ^uvstvoto na kompetentnost koe proizleguva od uspe{nosta, sposobnosta da se proizvede takov efekt samoto po sebe e intrinzi~no nagraduva~ko. Potrebata za kompetencija gi vodi lu|eto vo potraga po iskustva koi se optimalni za nivnite kapaciteti, kako i vo kontinuirano odr`uvawe i razvivawe na kapacitetite so postojano dejstvuvawe. ^uvstvoto na kompetencija ne se odnesuva na nekoja konkretna ve{tina ili na nekoja sposobnost, tuku se odnesuva na li~noto do`ivuvawe na efikasnost i sigurnost vo dejstvuvaweto. Toa e ~uvstvo deka kompetentno, uspe{no, efikasno i so pozitivni efekti gi izveduvame tekovnite aktivnosti. Se ~uvstvuvame kompetentni pri soo~uvaweto so predizvici koi se optimalni za na{ite potencijali i kapaciteti. ^uvstvoto na kompetentnost, uspehot, postignuvawata, motiviraat kon natamo{en razvoj na tie potencijali ili osobini. Tie do`ivuvawa se vonredno prijatni, koi ^ikzentmihaqi gi narekuva iskustva na tek, a pridonesuvaat na ~uvstvoto na dobrosostojba. Pozitivno se odrazuvaat i na odnosot kon sebe s i na samodoverbata. So ogled na debatite dali tendencijata za li~en razvoj e prirodna tendencija kaj ~ovekot ili ne, duri i da ne e, iskustvata na kompetencija motiviraat i vodat kon razvoj na li~nite potencijali. Od druga strana, neuspesite pri dejstvuvaweto, dolgoro~noto praktikuvawe aktivnosti ~ii barawa se nad na{ite mo`nosti i se do`ivuvaat stresno, ne ovozmo`uvaat zadovoluvawe

187

na potrebata za kompetencija, go zagrozuvaat ~uvstvoto na kompetencija i negativno se odrazuvaat na subjektivnata dobrosostojba i aspektite na self-konceptot. Bazi~nata psiholo{ka potreba za povrzanost se odnesuva na potrebata da se bide so drugi lu|e, pred s bliski i nam zna~ajni. Spored Baumajster i Liri kaj nas postoi fundamentalna psiholo{ka potreba ili `elba da imame va`ni osobi koi gi sakame i za koi se gri`ime, da imame osobi koi n sakaat i se gri`at za nas (Baumeister & Leary, 1995, spored Deci & Vansteenkiste, 2004; Deci & Ryan, 2000). Taa potreba e univerzalna. Mnogu aktivnosti vo `ivotot nu`no vklu~uvaat i drugi lu|e, i mnogu aktivnosti se prezemaat so krajna cel da se do`ivee pripadnosta kon (so) drugite. Toa podrazbira da imame lu|e koi ni se va`ni, za koi se gri`ime, no i lu|e na koi nie sme im va`ni i se gri`at za nas. Zna~i, podrazbira i odgovornost kon drugi lu|e. Podrazbira i postoewe na ~uvstvo na pripadnost, kako vo odnos na drugi individui taka i vo odnos na zaednicata, da se bide integralen del na po{iroka zaednica i da se bide prifaten od nea. No, ne formalna pripadnost ili odnos. Formalen status vo nekakva zaednica, grupa, brak ili formalen seksualen kontakt, ne vodi kon zadovoluvawe na bazi~nata psiholo{ka potreba za povrzanost i ne doveduva do psiholo{ko ~uvstvo na su{testvuvawe so drugite, na povrzanost i pripadnost. Povrzanosta so drugite ni ovozmo`uva vo tie interakcii da bideme uspe{ni, da sorabotuvame, da po~ituvame i da bideme po~ituvani, da bideme odgovorni kon drugite i drugite da bidat odgovorni kon nas, da bideme qubezni, no i da do`ivuvame qubeznost naso~ena kon nas. Povrzanosta podrazbira recipro~nost vo odnosite. Vo procesot na socijalizacija, poddr{kata na na{ata avtonomija i povrzanost stapuvaat vo interakcija, {to pridonesuva vo gradeweto, razvivaweto i usvojuvaweto na na{ite vrednosti. Vo vakviot kvalitet se i korenite na na{ata odgovornost za dobrosostojbata na drugite, se odrazuva na na{iot odnos kon drugite, a pred s, kon nam va`nite edinki. Bazi~nata psiholo{ka potreba za avtonomija se odnesuva na potrebata nie da bideme izvorot i pri~inata na na{ite postapki, na streme`ot na{eto odnesuvawe da poteknuva od nas samite (deCharms, spored Ryan & Deci, 2000). Se odnesuva na streme`ot da gi samo-organizirame iskustvata i odnesuvaweto, na{eto odnesuvawe da bide soglasno so obedinuva~koto ~uvstvo za sebe (Angyal, 1965; deCharms, 1968; spored Deci & Ryan, 2004). Toa e pottik da bideme pri~initeli na ona {to ni se slu~uva, i samite da

188

upravuvame so sebe s i so svoeto odnesuvawe, da bideme pri~inski dejstvenici, so ~uvstvo na li~na voqa, li~na odluka ili izbor, li~na preferencija pri dejstvuvaweto. Se odnesuva na na{eto dejstvuvawe koe proizleguva od na{ite integrirani vrednosti i veruvawa i e vo soglasnost so niv. Koga ovaa potreba e zadovolena, lu|eto imaat ~uvstvo deka nivnoto odnesuvawe e izrazuvawe na nivnata sopstvena li~nost. Duri i koga odnesuvaweto e pod vlijanie na nadvore{ni faktori, avtonomnite se spravuvaat so niv dejstvuvaj}i soglasno na sopstvenite vrednosti. Avtonomijata podrazbira volevo i namerno vklu~uvawe vo nekoja aktivnost i sloboden izbor. Podrazbira da se bide voden i upravuvan od sebe s. No, su{tinska odlika na avtonomijata e {to taa podrazbira i odgovornost. Dokolku postapkite se samo moja odluka, toga{ samo jas sum odgovoren za niv. Avtonomnata li~nost razbira kolku im se va`ni pravata i na drugite lu|e. Svoite postapki gi bazira na vakvoto razbirawe i prifa}awe. Na nekoj na~in, avtonomijata e posreduvana od povrzanosta i voop{to odnosite so drugite lu|e, bidej}i mojata avtonomija i sloboda se protegaat do tamu, od kade {to po~nuvaat slobodata i avtonomijata na drugite. Zadovolenosta na ovaa potreba voobi~aeno e prosledena so ~uvstvo deka samite odlu~uvame za svoite postapki. Toa ~uvstvo e bazirano na samoprocenka, i najgolem del od lu|eto se sposobni za relativno relevantna procenka. Mnogu ~esto zadovoluvaweto na potrebata za avtonomija e zagrozeno. Toa voobi~aeno se slu~uva koga avtoritetite vo odreden socijalen kontekst koristat jazik i mehanizmi na kontrolirawe vo odnosot so podredenite vo grupata, koga ne se trudat ili ne uspevaat da se identifikuvaat so pozicijata i perspektivata na podredenite. Vakviot odnos ja zagrozuva intrinzi~nata motivacija kaj ~lenovite na grupata. Pri aktivnostite vo takov interpersonalen kontekst ne mo`e da dojde do internalizacija na vrednosti i do pozitivni efekti vrz subjektivnata dobrosostojba. Od ovie sogleduvawa proizleguva deka na{eto psihi~ko funkcionirawe e naso~eno kon zadovoluvawe na ovie bazi~ni psiholo{ki potrebi. Od ishodot na ovoj proces zavisi dali }e se ~uvstvuvame ispolneto, zadovolno i sre}no. Ovaa teza e temelno prou~uvana od mnogu avtori, me|u koi i avtorite na Teorijata na samodeterminiranost (Deci & Ryan 1991; 2000; 2004; Deci & Vansteenkiste, 2004; Ryan & Deci, 2000; 2000b; 2001; 2002; 2006; 2008; Ryan et al., 2008; Reiss et al., 2000). Zadovoluvaweto na bazi~nite psiholo{ki e neodvoivo od na{eto sevkupno funkcionirawe, od self-

189

konceptot. Nezadovoluvaweto zna~i naru{uvawe na integritetot na li~nosta, na identitetot, a toa direktno vodi do naru{uvawe na subjektivnata dobrosostojba. Ovie naodi go determiniraa problemot na istra`uvaweto, imeno, da se ispita dali zadovolenosta na bazi~nite psiholo{ki potrebi e povrzana so nivoto na subjektivnata dobrosostojba? Pritoa, dali za nivoto na subjektivnata dobrosostojba e va`na ramnote`ata na nivnata zadovolenost i nezadovolenost? Od problemot proizleguvaat osnovnite hipotezi A i B: Hipoteza A: So zgolemuvawe na zadovolenosta na bazi~nite psiholo{ki potrebi, se zgolemuva nivoto na subjektivnata dobrosostojba. Soznanijata za razlikite me|u kulturite vo vrednosnite orientacii davaat osnova za pretpostavki deka zadovoluvaweto na sekoja od trite bazi~ni psiholo{ki ne e ednakvo va`no za subjektivnata dobrosostojba. Pred s, vo kolektivisti~kite kulturi povrzanosta so drugite lu|e i so zaednicata se vrednuva visoko, dodeka avtonomijata se vrednuva ponisko vo sporedba so individualisti~kite kulturi. Ova e posebno va`no za nas, ako se ima predvid dominantnosta na kolektivisti~kata orientacija vo R. Makedonija (Kenig, 2006). Odnosno, pra{aweto e dali pri poizrazena zadovolenost na bazi~nata psiholo{ka potreba za povrzanost od zadovolenosta na potrebata za avtonomija ili za kompetencija, }e bide povisoko nivoto na subjektivnata dobrosostojba? Ili, zadovolenosta na site tri bazi~ni psiholo{ki potrebi e ednakvo va`na, bidej}i se pretpostavuva deka tie se prostorno i vremenski univerzalni? Dali za subjektivnata dobrosostojba e va`no zadovolenosta na bazi~nite psiholo{ki potrebi da ne e vo izrazen disbalans? Ovie pretpostavki se vo osnovata na slednata hipoteza Hipoteza B: So namaluvawe na disbalansot vo zadovolenosta na bazi~nite psiholo{ki potrebi, se zgolemuva nivoto na subjektivnata dobrosostojba.

METOD

Primerokot na koj se proveruvaa postavenite hipotezi go so~inuvaa 242 ispitanici, studenti na vtora godina od 6 studiski grupi od Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij: studenti na Institutot za odbranbeni i mirovni studii na Filozofskiot fakultet, studenti od Institutite za

190

biologija i geografija na Prirodno-matemati~kiot fakultet, kako i studenti od Filolo{kiot, Ma{inskiot i Arhitektonskiot fakultet. Kriteriumot za izborot na fakulteti be{e postaven so cel da se obezbedi heterogenost na primerokot vo pogled na nau~nite disciplini (op{testveni, tehni~ki i prirodo-nau~ni), a so toa i na nivnite interesirawa, kako i vo pogled na polovata zastapenost. Za merewe na zadovolenosta na bazi~ni psiholo{ki potrebi be{e koristena General Need Satisfaction Scale (Ilardi, Leone, Kasser, & Ryan, 1993). Merkite na varijablata subjektivna dobrosostojba voobi~aeno se dobivaat so sublimacija na merkite dobieni za dvete nejzini komponenti: afektivnata procenka na odnosot me|u pozitivnite i negativnite emocionalni do`ivuvawa i kognitivnata procenka za zadovolstvoto od `ivotot (Sheldon & Elliot, 1999; Reis et all, 2000). Za merewe na odnosot me|u pozitivnite i negativnite emocii be{e upotrebena Skalata na pozitivni i negativni afekti na Votson i Klark. (PANAS: Positive And Negative Affect Schedule, Watson & Clark, [1988]1994). Za merewe na varijablata zadovolstvo od `ivotot be{e upotrebena Skalata na zadovolstvo od `ivotot (Satisfaction With Life Scale; Diener, Emmons, Larsen & Grifn, 1985).

REZULTATI Vo Tabela 1 se dadeni rezultatite od korelaciskata analiza, odnosno matricata na interkorelacii za povrzanosta na subjektivnata dobrosostojba so vkupnata zadovolenost na bazi~nite psiholo{ki potrebi, kako i za povrzanosta so trite bazi~ni psiholo{ki potrebi posebno.

191

Tabela 1. Matrica na interkorelacii pome|u subjektivnata dobrosostojba i postignuvawata na poedine~nite bazi~ni psiholo{ki potrebi (BPP)
Subjektivna dobrosostojba Bazi~ni psih. potrebi vkupno 0,60** 0,000 0,81** 0,000 0,76** 0,000 0,80** 0,000 1 BPP za kompetencija BPP za avtonomija BPP za povrzanost 0,42** 0,000 0,52** 0,000 0,40** 0,000 1

Subjektivna dobrosostojba BPP za avtonomija BPP za kompetencija BPP za povrzanost Bazi~ni psih. potrebi vkupno

0,50** 0,000 1

0,50** 0,000 0,41** 0,000 1

vo poleto pod koeficientot na korelacija e dadena vrednosta na p za taa vrednost na korelacija ** Korelacijata e zna~ajna na nivo 0.01 (1-naso~no). * Korelacijata e zna~ajna na nivo 0.05 (1-naso~no).

Vrednostite vo Tabela 1 poka`uvaat deka subjektivnata dobrosostojba statisti~ki zna~ajno i izrazeno visoko korelira so site poedine~ni bazi~ni psiholo{ki potrebi, kako i so vkupniot skor. Vo Tabela 2 se prika`ani rezultatite na relacija subjektivna dobrosostojba - disbalans na bazi~nite psiholo{ki potrebi, odnosno korelaciite na subjektivnata dobrosostojba so razlikite me|u samite bazi~ni psiholo{ki potrebi, kako i so vkupniot skor za disbalansot me|u potrebite. Skorot za disbalansot me|u bazi~nite psiholo{ki potrebi se dobiva koga }e se soberat apsolutnite vrednosti za razlikite me|u skorovite na site tri potrebi. Ovaa varijabla mo`e da se nare~e disbalans vo zadovolenosta na bazi~nite psiholo{ki potrebi zatoa {to kolku pove}e zbirot na apsolutnite vred-

192

nosti e pogolem, toa uka`uva deka nekoja potreba e izrazeno pomalku zadovolena od drugite. Kolku razlikite me|u niv se pomali toa uka`uva deka niedna od potrebite ne e izrazeno nezadovolena vo sporedba so drugite, odnosno postoi pogolem balans ili vramote`enost vo nivnata zadovolenost. Vo pogled na vrednostite koi treba da poka`at dali postoi razlika vo zadovolenosta me|u parovite bazi~ni psiholo{ki potrebi, i kako toa e povrzano so subjektivnata dobrosostojba, od Tabela 2 mo`eme da vidime deka koeficientite na korelacija ne se statisti~ki zna~ajni. Me|utoa, statisti~ki zna~aen i so negativna vrednost e koeficientot na korelacija me|u subjektivnata dobrosostojba i vkupniot skor za disbalansot vo zadovolenosta na bazi~nite potrebi.

Tabela 2. Matrica na interkorelacii pome|u subjektivnata dobrosostojba i skorovite za disbalansot me|u bazi~nite psiholo{ki potrebi (BPP)
povrzanost minus kompetencija kompetencija minus avtonomija
0,003 0,482 0,45** 0,000 -0,61** 0,000 1

povrzanost minus avtonomija

Subjektivna dobrosostojba

-0,10 0,062 1

-0,09 0,079 0,44** 0,000 1

-0,14* 0,013 0,20** 0,001 0,32** 0,000 -0,14* 0,016 1

povrzanost minus avtonomija povrzanost minus kompetencija kompetencija minus avtonomija Disbalans na BPP

vo poleto pod koeficientot na korelacija e dadena vrednosta na p za taa vrednost na korelacija ** Korelacijata e zna~ajna na nivo 0.01 (1-naso~no). * Korelacijata e zna~ajna na nivo 0.05 (1-naso~no).

Disbalans na BPP

Subjektivna dobrosostojba

193

DISKUSIJA Spored rezultatite od istra`uvaweto, so zgolemuvawe na zadovolenosta na bazi~nite psiholo{ki potrebi se zgolemuva nivoto na subjektivnata dobrosostojba (Tabela 1), so {to tie ja poddr`aa hipotezata A. Ovaa pretpostavka e potvrdena preku visokata korelacija na subjektivnata dobrosostojba so vkupnata zadovolenost na bazi~nite psiholo{ki potrebi, no i preku visokite korelacii na sekoja od trite potrebi so subjektivnata dobrosostojba. Ovie naodi se soglasni so naodite na ovaa relacija koi dominiraat vo literaturata, za va`nosta na zadovolenosta na bazi~nite psiholo{ki potrebi za optimalnoto funkcionirawe i subjektivnata dobrosostojba (Patrick et al., 2007; Sheldon et al., 2001; Sheldon & Bettencourt., 2002; Ryan & Deci, 2000; Meyer et al, 2007). ]e izdvoime nekolku. Na primer, [eldon i sorabotnicite (Sheldon et al, 2001) identifikuvaat {to e toa {to od psiholo{ka priroda e zadovoleno ili ispolneto kaj ~ovekot, pri onie nastani koi se do`ivuvaat kako najzadovoluva~ki i najispolnuva~ki vo `ivotot. Spored rezultatite od nivnoto istra`uvawe, potrebite za avtonomija, kompetencija i povrzanost se postojano me|u prvite ~etiri potrebi, zaedno so sebeceneweto. I toa, kako vo odnos na istaknatosta na va`nosta pri nastanot, taka i vo pogled na povrzanosta na potrebite so pozitivnite emocii identifikuvani so nastanot. Rajs i sorabotnicite (Reis et all, 2000) vo edno nivno istra`uvawe otkrivaat deka fluktuaciite vo zadovolenosta na bilo koja od trite bazi~ni psiholo{ki potrebi na dnevno nivo, nezavisno od zadovolenosta na drugite potrebi, e prediktor na varijacii i vo nivoto na subjektivnata dobrosostojba za toj den. Voedno, otkrivaat deka postojat cikli~ni promeni vo nivoto na zadovolenosta na bazi~nite psiholo{ki potrebi i na nivoto na subjektivnata dobrosostojba. Najvisoki bile za vreme na vikendot, po~nuvale da rastat u{te od petok, a najniski vo ponedelnik. Ova e sekako kontekstualno usloveno, povrzano so prirodata na aktivnostite koi se voobi~aeno razli~ni vo rabotnite denovi i za vreme na vikendot. Ovie naodi odat vo prilog i na sfa}aweto deka sredinskite faktori se vo interakcija so genetskite. Ponatamu, Baard i sorabotnicite soop{tuvaat za rezultatite od istra`uvaweto, spored koi do`ivuvaweto na avtonomija, kompetentnost i povrzanost na rabotnoto mesto e pozitivno povrzano so produktivnosta i subjektivnata dobrosostojba na rabotnoto mesto (spored Ryan & Deci, 2000). Longitudinalnata studija na [eldon i Kriger na studenti na pravo vo SAD poka`uva

194

deka studiite po pravo imaat koroziven efekt na subjektivnata dobrosostojba, na vrednostite i motivacijata na studentite, a verojatno poradi problemati~nata subkultura i grupni odnosi, koi go zagrozuvaat zadovoluvaweto na bazi~nite psiholo{ki potrebi (spored Sheldon & Elliot, 1999). Studijata na Meyer i sorabotnicite sprovedena na 56 manekenki i modeli od londonski modni agencii, poka`uva deka nivniot profesionalen kontekst go popre~uva zadovoluvaweto na bazi~nite psiholo{ki potrebi. Pretpostavkata e deka modelite i manekenkite, koi voobi~aeno se vrednuvani pred s vrz osnova na izgledot, odnosno vrz nadvore{ni osobini, mo`ebi nemaat dovolno mo`nosti da razvivaat podlaboki vrski zasnovani na vnatre{ni kvaliteti, a verojatno imaat i pomala personalna kontrola na nivnata rabota (Meyer et al, 2007). Rezultatite od istra`uvaweto davaat pojasna slika i za povrzanosta i va`nosta na sekoja od bazi~nite psiholo{ki potrebi so subjektivnata dobrosostojba. Imeno, se potvrdija pretpostavkite deka za subjektivnata dobrosostojba e va`no da ne postoi izrazena nezadovolenost na bilo koja od potrebite. Odnosno, potvrdena e hipotezata B, spored koja, nivoto na subjektivnata dobrosostojba se zgolemuva so namaluvawe na disbalansot vo zadovolenosta na bazi~nite psiholo{ki potrebi. Zna~i, za optimalnoto funkcionirawe i za subjektivnata dobrosostojba od isklu~itelna va`nost e tokmu balansot me|u bazi~nite psiholo{ki potrebi, odnosno, nivnata zadovolenost ili nezadovolenost da bide vo ramnote`a. Toa {to avtonomijata vo kolektivisti~ki op{testva ne e visoko vrednuvana, nasproti va`nosta koja se pridava na povrzanosta so drugite i so zaednicata, se poka`a deka ne dava osnova za razliki i vo va`nosta i ulogata na bazi~nite psiholo{ki potrebi za subjektivnata dobrosostojba. Edna mo`nost za ovoj naod e {to avtonomija kako vrednost vo Azija i vo Evropa se definira i do`ivuva na razli~en na~in, {to ne zna~i i deka postojat razliki vo nejzinata va`nost kako bazi~na potreba za subjektivnata dobrosostojba. Povrzanosta so drugite lu|e, na specifi~en na~in e vo osnovata na aziskite religii, filozofii i na `iveeweto. Toa verojatno e delumno vo diskrepanca so avtonomijata sfatena na na~in kako vo zapadnite kulturi. Zatoa mo`ebi na pra{alnici koi poteknuvaat od individualisti~ki op{testva, se dobiva ponisko vrednuvawe na avtonomijata, koja e verojatno kulturno pristrasno definirana. No, toa nikako ne zna~i deka avtenti~na potreba za avtonomija ne postoi ili e pomalku va`na kaj aziskite narodi, nitu kaj pripadnicite na bilo koj drug narod. Malu-

195

brojnite istra`uvawa koi se kulturno nepristrasni vo ovoj pogled, pretstavuvaat empiriska potvrda za nejzinata univerzalna va`nost (Suh, 2000; Oishi et al., 1999; Marcus & Kytayama, 1999). Drugo mo`no objasnuvawe za poniskoto vrednuvawe na avtonomijata vo aziskite kolektivisti~ki op{testva e deka taa e potisnuvana kako pojava i odnesuvawe. No vo takov slu~aj, toa bi se odrazilo so vlo{uvawe na subjektivnata dobrosostojba. Toa e taka zatoa {to bazi~nite psiholo{ki potrebi se univerzalni i imaat vrodeni evoluciski osnovi, funkcionalnost i opravdanost. Zatoa, iako kulturata vlijae na na~inite na nivnoto manifestirawe, tie se svoevidni aksiomi na motivacijata, a kulturata ne mo`e da vlijae na na~in {to nekoja potreba }e bide pova`na od drugite. Site tri potrebi se su{tinski va`ni i dokolku nekoja ne e zadovolena, se javuva sostojba na psiholo{ki deficit, frustriranost i anksioznost, a organizmot e motiviran vo nasoka na zadovoluvawe na taa potreba. Za optimalno funkcionirawe na individuata, nu`no e da bidat zadovoleni site tri potrebi. Pritoa, taka balansirani, kolku e poizrazeno ~uvstvoto na zadovolenost na potrebite (zna~i kolku e poizrazeno kumuliranoto ~uvstvo na zadovolenost na site tri potrebi, koga nedna od niv ne e zna~itelno nezadovolena), tolku e povisoka subjektivnata dobrosostojba. Vo su{tina, idejata e, deka za subjektivnata dobrosostojba e nepovolno da postoi disbalans vo zadovolenosta. Zna~i, merkite vsu{nost ne poka`uvaat kolku se silni potrebite i dali se site ednakvo silni, tuku na subjektivnata dobrosostojba negativno se odrazuva dokolku nekoja potreba izrazeno ne e zadovolena. Sli~no kako kaj motivaciskiot sistem na gladta, potrebata za hrana se javuva koga taa ne e zadovolena. Do sli~ni naodi na relacija subjektivna dobrosostojba - disbalans vo zadovolenosta na bazi~nite psiholo{ki potrebi, vo edno svoe istra`uvawe doa|aat i [eldon i Nimec od 2006 (Sheldon & Niemec). Ovie naodi se i vo osnovata na Teorijata na samo-determiniranost (Self-determination theory). Spored Rajs, Rajan i drugi avtori, subjektivnata dobrosostojba e direktna funkcija od zadovolenosta na bazi~nite psiholo{ki potrebi (Reis et all, 2000; Ryan & Deci 2000, 2006). Tie se preduslovi za optimalno funkcionirawe. Koga bazi~nite psiholo{ki potrebi ne se zadovoleni, }e dojde do pomestuvawe na psihi~kiot anga`man kon sferi kade {to bi mo`ele da bidat zadovoleni. No i toa ne e sekoga{ uspe{no. Toga{ doa|a do proces na kompenzacija, so zamena za potrebata. Bidej}i potrebite ostanuvaat nezadovoleni i se razviva odnesuvawe koe

196

ne e avtenti~no na li~nosta, procesot na kompenzacija generalno ima negativni posledici. Koga bazi~nite psiholo{ki potrebi se zadovoleni, psihi~kite potencijali se vo sostojba na funkcionalnost, na dejstvenost, na sebeispolnuvawe, a toa se odrazuva pozitivno na razli~ni aspekti na op{toto psihi~ko funkcionirawe i rezultira so ~uvstvo na subjektivna dobrosostojba. Toa e prijatno ~uvstvo na realiziranost, ~uvstvo deka `ivotot e ispolnet i ~uvstvo na zadovolstvo od takviot `ivot. Toa ~uvstvo proizleguva od li~noto sebeizrazuvawe, kako i od mo`nosta za avtenti~no i uspe{no sebeizrazuvawe. ^uvstvo deka se `ivee avtenti~no spored osobenostite na sopstvenata li~nost, ~uvstvo deka se realizirame sebe s, deka gi realizirame svoite potencijali i se sebeaktuelizirame. Verojatno sekoj na{ ~in i s {to pravime vo `ivotot, vo osnova proizleguva od ovie dlaboki potrebi so psiholo{ka priroda. Realiziraweto na li~nite potencijali pretstavuva proces niz koj se razvivame vo ona {to navistina mo`eme da bideme. Ottuka potrebata da bideme kompetentni, avtonomni, potrebata da imame i da bideme so bliski lu|e, da spodeluvame do`ivuvawa i ~uvstva, potreba da sakame drugi i da bideme sakani. Potreba da imame ispolnet `ivot koj n ima smisla soglasno na na{ite vrednosti. Dene{not na~in na `iveewe dramati~no se razlikuva od `ivotot na na{ite pretci, osobeno od praistorijata. Dodeka tie `iveele vo brojni zaednici so koi go delele domot i postojano bile zaedno so nivnite najva`ni lica, denes semejstvata vo prosek brojat tri do ~etiri ~lena. Pretcite bile postojano povrzani so plodovite od nivnata rabota, a denes egzistencijata mnogu ~esto se obezbeduva so osamena rabota pred kompjuter, ili na lenta vo fabrika. ^estopati smislata i vrskata me|u trudot i efektite od trudot ne se vidlivi i razbirlivi za ~ovekot, a mnogu ~esto duri i rabotime na ne{to so krajni efekti koi se neprifatlivi za nas. Dene{niot na~in na `iveewe mnogu lesno mo`e da go zagrozi zadovoluvaweto na sekoja od bazi~nite psiholo{ki potrebi, a so toa da ja vlo{i subjektivnata dobrosostojba.

(recenzent: prof d-r. Violeta Arnaudova)

197

LITERATURA
Baumester, R.F., (1999). Introduction. Vo: Baumester, R.F., (ured.). The Self in Social Psychology. En Arbor, MI: Taylor & Francis Group. Brewster, (1992). Values, Self and Society. Deci, E.L., & Ryan, R.M. (2004). The Handbook of Self-Determination Research . University of Rochester Press. Deci, E. L., & Ryan, R. M. (2000). The what and why of goal pursuits: Human needs and the self-determination of behavior. Psychological Inquiry, 11, 227-268. Deci, E. L., & Ryan, R. M. (1991). A motivational approach to self: Integration in personality. In R. Dienstbier (Ed.), Nebraska symposium on motivation: Vol. 38. Perspectives on motivation (pp. 237-288). Lincoln, NE: University of Nebraska Press. Deci, E. L., & Vansteenkiste, M. (2004). Self-determination theory and basic need satisfaction: Understanding human development in positive psychology. Ricerche di Psichologia, 27, 17-34. Diener, E., Emmons, R. A., Larsen, R. J., & Grifn, S. (1985). The Satisfaction with Life Scale. Journal of Personality Assessment, 49, 71-75. Ilardi, Leone, Kasser, & Ryan (1993). General Need Satisfaction Scale. http://www.psych.rochester.edu/SDT/measures/bpns_scale.php Kenig, N., (2006), Hofstedoviot model na dimenzii na kulturata: Mo`nosti za merewe vo grupen i individualen kontekst. Neobjavena doktorska disertacija. Filozofski fakultet - Skopje. Larsen & Eid (2008) Ed Diener and the science of subjective well-being. Journal of Personality and Social Psychology. Markus, H.R., and Kitayama, S.K. (1999). Culture and the self: Implications for cognition, emotion and motivation. Vo: Baumester, R.F., (ured.).(1999). The Self in Social Psychology. En Arbor, MI: Taylor & Francis Group. Meyer et al. (2007). Happiness and despair on the catwalk: Need satisfaction, well-being and personality adjustment among fashion models. The Jourrnal of Positive Psychology, 2, 2-17. Oishi, S., Edward F. Diener Richard E. Lucas Eunkook M. Suh. (1999). Cross-Cultural Variations in Predictors of Life Satisfaction: Perspectives from Needs and Values. Personality and Social Psychology Bulletin. Vol.7, 979-990 Patrick et al. (2007). The role of need fulllment in relationship functioning and well-being. Journal of personality and Social Psychology, vol.92, 434-457 Reis, H. T., Sheldon, K. M., Gable, S. L., Roscoe, J., & Ryan, R. M. (2000). Daily well-being: The role of autonomy, competence, and relatedness. Personality and Social Psychology Bulletin, 26, 419-435.

198

Ryan, R. M., Huta, V., & Deci, E. L. (2008). Living well: A Self-determination theory perspective on eudaimonia. Journal of Happiness Studies, 9, 139-170. Ryan, R. M., & Deci, E. L. (2006). Self-regulation and the problem of human autonomy: Does psychology need choice, self-determiniation, and will? Journal of Personality, 74, 1557-1586. Ryan, R.M., & Deci, E., (2002) Overview of Self-Determination Theory: An Organismic Dialectical Perspective. Vo: Deci, E., & Ryan, R.M., (eds.) Handbook of Self-Determination Research. Rochester: Boydell & Brewer. Ryan, R. M., & Deci, E. L. (2001). On Happiness and Human Potentials: A Review of Research on Hedonic and Eudaimonic well-being. Annual Review of Psychology, 52: 141-166. Ryan, R. M., & Deci, E. L. (2000). The darker and brighter sides of human existence: Basic psychological needs as a unifying concept. Psychological Inquiry, 11, 319-338. Ryan, R. M., & Deci, E. L. (2000b). Self-determination theory and the facilitation of intrinsic motivation, social development, and well-being. American Psychologist, 55, 68-78. Sheldon, K. M., Ryan, R. M., Deci, E. L., & Kasser, T. (2004). The independent effects of goal contents and motives on well-being: Its both what you pursue and why you pursue it. Personality and Social Psychology Bulletin, 30, 475-486. Sheldon, K., M., Ryan, R., Rawsthorne, M., L., J. and Ilardi, B. (1997). Trait Self and True Self: Cross-Role Variation in the Big-Five Personality Traits and Its Relations With Psychological Authenticity and Subjective Well-Being. Journal of Personality and Social Psychology. Vol. 73. No. 6, 1380-1393. Sheldon, K. M. & Elliot, A. J. (1999). Goal striving, need-satisfaction, and longitudinal wellbeing: The Self-Concordance Model. Journal of Personality and Social Psychology, 76, 482-497. Sheldon, K. M., Elliot, A. J., Kim, Y., & Kasser, T. (2001). What is satisfying about satisfying events? Testing 10 candidate psychological needs. Journal of Personality and Social Psychology, 80, 325-339. Sheldon, K. M., & Bettencourt, B. A. (2002). Psychological needs and subjective well-being in social groups. British Journal of Social Psychology, 41, 25-38. Suh, M.E. (2000). Self, the hyphen between culture and subjective well-being. vo Diener, E., & Suh, E.M., eds, Culture and Subjective Well-being, London: The MIT Press. Watson, D., Clark, L.A. (1994). The PANAS-X: Manual for the Positive and Negative Affect Schedule Expanded From. The University of Iowa.

199

Ognen SPASOVSKI BASIC PSYCHOLOGICAL NEEDS: IMPORTANCE OF BALANCE IN THEIR SATISFACTION FOR SUBJECTIVE WELL-BEING

Abstract
Basic psychological needs are dened as internal conditions essential for continuous psychological development, integrity and well-being. They are energizing states, and their satisfaction is precondition for psychic health and well-being, while thwarting leads to ill-being. Those needs have inherent roots and their forming, manifesting and satisfaction are under strong inuence by the social environment. Findings from the research show that increasing in their satisfaction is followed by increase in the level of well-being. Also, results show that essential for optimal functioning and well-being is, if satisfaction of all needs is in balance. Key words: BASIC PSYCHOLOGICAL NEEDS, COMPETENCE, AUTONOMY, RELATEDNESS, SUBJECTIVE WELL-BEING.

200

201

: 159.942-053.2:355.01

, , , 1980 . , .

: , ,

() , . . , , ( , , ), , , (Young, 1995, Leys, 2000). , , . (Laplanche, 1976, Leys, 2000) . , (2000), , , , .

202

, , . 350 , - (Ben-Ezra, 2002) , 4000 . , . . , , :

, , . ; . ; . : , , : , ( 242-245) , , ; , , . , , ; , ( 214-217) , , - . , , , . ( 95-99)1

1

Kramer, S.N (1969). A Sumerian lamentation, Vo knigata: Trenton, P.(Ed.) Ancient Near Eastern Texts Relating to the Old Testament. New Jersey: Princeton University Press.

203

. , 1666 . . , : ; (Daly, 1983, Saigh & Bremner, 1999; Lamprecht & Sack, 2002; Birmes et al., 2003).

, ? , , . 1870 . (Soldiers Heart) , , , , (Lasiuk & Hegadoren, 2006; Birmes et al., 2003). , (1861-1865) , , (Da Costa, 1871, Saigh & Bremner, 1999; Moreau & Zisook, 2003). , (Soldiers Irritable Heart) (Trimble, 1981, Saigh & Bremner, 1999; Birmes et al, 2003). , , (railway spine). ,

204

. : , , , , . , . , (Erichsen, 1866, Weisth & Eitinger, 1991; Lamprecht & Sack, 2002; Birmes et al 2003). , (railway brain), , . , . , (Weisth & Eitinger, 1991; Birmes et al, 2003). 1888 (Lamprecht & Sack, 2002; Lasiuk & Hegadoren, 2006). , 18. , , . , , , - (1870-1871) : , , , , , , , (Jones & Wessely, 2007). , , , , . . , , , . , (Weisth & Eitinger, 1991). 19. , , (schreckneurose), ,

205

, ; , , (Kraepelin, 1896, Saigh & Bremner, 1999; Lamprecht & Sack, 2002). , . , , . (Stierlin, 1909 1911, Weisth & Eitinger, 1991). 20. , . 1915 . (shell shock)2 . . , , (Lamprecht & Sack, 2002; Lasiuk & Hegadoren, 2006; Birmes et al., 2003). 1919 . 589 shell shock. , , . ; 60, , 120 (Southard, 1919, Saigh & Bremner, 1999). , (Mott, 1919, Saigh & Bremner, 1999) , :

Shell shock , , ; , (Jones & Wessely, 2006).

206

, . , . . . . . , ; . , . . , . , . , , .
, , , , , (Leri, 1919, , 2000). , (Ahrenfeldt, 1958, Weisth & Eitinger, 1991). 3.000 , shell shock - , , , , , , , - . , , -

207

. . (Brown, 1920, Leys, 2000). , 1930- 1940- , . (Prasard, 1934, Saigh & Bremner, 1999; Lamprecht & Sack, 2002), ( 5-13 ), , , , , (Bender & Blau, 1937, Saigh & Bremner, 1999). (Adler, 1943, Saigh & Bremner, 1999; Lamprecht & Sack, 2002). , . . . . : , , , , , , , . (Grinker & Spiegel, 1945, Saigh & Bremner, 1999; Birmes et al., 2003). , , , , - , (Sargant, 1967, Leys, 2000). , (Sargant & Slater, 1940, Leys, 2000). , .

208

200-240 : ... . (Appel & Beebe, 1946, , 2000). 1941 , , , (Young, 1995, Leys, 2000). , . , . , . , , (Lamprecht & Sack, 2002; Birmes et al., 2003). , . , : , , , , (Bodman, 1941; Mercer & Despert, 1943; Bradner, 1943, Saigh & Bremner, 1999). . . 50-60% , , , (Friedman, 1948, Saigh & Bremner, 1999). , , , , , , .

209

, , (Wolf & Ripley, 1947, Saigh & Bremner, 1999). , 100 , , (Eitinger, 1962, Saigh & Bremner, 1999).

, () (-1) 1952 ., , , (, , .). (Moreau & Zisook, 2003) , . , (Saigh & Bremner, 1999; Lamprecht & Sack, 2002). . 1950- 1960- , . . , . , , , , (Saigh & Bremner, 1999).

210

1968 . -2, , , (Moreau & Zisook, 2003). ( ), (Saigh & Bremner, 1999; Lamprecht & Sack, 2002). , . , , . , , ( ), 400 , , (Lacy, 1972, Saigh & Bremner, 1999). , , 146 - , . , , , , - , , , , , (Burgess & Holstrom, 1974, Saigh & Bremner, 1999). . . , , , , (Horowitz & Solomon, 1975, Saigh & Bremner, 1999). 1970- , .

211

, , , - , , , 1980 (Leys, 2000), , , - . 12 1000 . , 37 1000 , , 28 100 1000 (McNally, 2003) -3 , , . , , , , , (McNally, 2003). , . -3 , . , A, () . (B) (, ). C ( , ). D , ( , , , , ).

212

(Moreau & Zisook, 2003; Saigh & Bremner, 1999). . -3, (McNally, 2003). A , B (, , , - ). C , , ( , , , , ). D , ( , , , , ). , . , , .

-3, . , -

213

. , (, ), (, ) ( ), . , 400 128 , . : , , ; ; . , (Saigh & Bremner, 1999). , , . -4 A , , . , , (McNally, 2003). -4 . , ( , , ), , , , , , . , . -4 , , , , .

214

, , , ; , ; (Saigh & Bremner, 1999). -4 . ( D) ( B), . C , , ; , ; ; ; (Saigh & Bremner, 1999). -4 E F, B, C D (E) , (F), (Saigh & Bremner, 1999). - , , . (Moreau & Zisook, 2003). , , (Lamprecht & Sack, 2002; Connor & Buttereld, 2003). , , . , , , -

215

. , , . , , , . , , .

(: . - )

216

Ben-Ezra, M. (2002). Trauma 4,000 Years Ago? American Journal of Psychiatry, 159 (8), 1437. Birmes, P., Hatton, L., Brunet, A. & Schmitt, L. (2003). Early historical literature for posttraumatic symptomatology, Stress and Health, 19, 1726. Connor, K. & Buttereld, M. (2003). Posttraumatic Stress Disorder. Focus, I (3), 247-262. , .. (2000). . : . Jones, E. & Wessely, S. (2007). A paradigm shift in the conceptualization of psychological trauma in the 20th century. Journal of Anxiety Disorders. 21 (2), 164-175. Lamprecht, F. & Sack, M. (2002). Posttraumatic Stress Disorder Revisited. Psychosomatic Medicine, 64, 222-237. Lasiuk, G. & Hegadoren, K. (2006). Posttraumatic Stress Disorder Part I: Historical Development of the Concept. Perspectives in Psychiatric Care, 42(1), 13-20. Leys, R. (2000). Trauma: a genealogy. Chicago: The University of Chicago Press. McNally, R. (2003). Progress and Controversy in the Study of Posttraumatic Stress Disorder. Annual Revue of Psychology, 54, 229252. Moreau, C. & Zisook, S. (2003). Rationale for a Posttraumatic Stress Spectrum Disorder. Focus, 1 (3), 265-272. Saigh, P. & Bremner, D. (1999).The History of Posttraumatic Stress Disorder. : Saigh, P. & Bremner, D. (Ed.) Posttraumatic Stress Disorder: A comprehensive text. Boston: Allyn and Bacon. Weisth, L. & Eitinger, L. (1991). Research on PTSD and other Posttraumatic reactions: European literature. PTSD Research Quarterly, 2 (2), 1-8.

217

Katerina NAUMOVA FROM TRAUMA TO POSTTRAUMATIC STRESS DISORDER

Abstract
This review describes the history of the concept of posttraumatic stress disorder, from the earliest available historical writings, thru the multitude of terms used to dene the posttraumatic response especially during World War I and II, up to the birth of this diagnostic category in 1980. The modications of the denition of posttraumatic stress disorder in the past two decades are also discussed, as well as the critiques and limitations of the concept. Key words: TRAUMA, POSTTRAUMATIC STRESS DISORDER, PTSD

218

219

Margarita PE[EVSKA

: 94(510)"19"

KINA OD PO^ETOKOT DO 70-TITE GODINI NA HH VEK

Kratka sodr`ina Narodna Republika Kina igra golema uloga vo sovremeniot svet. Nejzinata istorija vo XX vek e polna so krvavi nastani vo borba za otstranuvawe na stranskoto vlijanie. Isto taka vnatre vo Kina se vodele dolgi vojni koi odnesle golem broj na `rtvi. Vo ovoj period se istaknale pove}e li~nosti koi ostavile beleg vo sovremenata istorija na NR Kina. NR Kina vo tekot na ovoj period izvr{ila bezbroj reformi koi se odrazile na ekonomskata situacija vnatre vo zemjata osobeno ova bilo karakteristi~no vo periodot po Vtorata svetska vojna. Vo isto vreme Kina vodi aktivna nadvore{na politika za probiv vo nadvore{niot svet. Klu~ni zborovi: NR KINA, GRA\ANSKA VOJNA, MAO CEDUNG, SUN JATSEN, KUOMINTANG

Pove}emilionska Kina e zna~aen faktor sovremenite me|unarodni odnosi. Taa se nametnuva vo svetskata istorija i denes taa e treta po golemina dr`ava vo svetot. So svoite 1.3 miljarda `iteli uspeva da igra zna~ajna uloga vo svetot. Pri preminot od XIX vo XX vek vo Kina be{e izvr{ena op{to nacionalna revolucija koja podocna prerasna vo socijalisti~ka so koja }e se sozdade Narodna Republika Kina. Kineskata revolucija e dolg proces na op{testvena preobrazba koj po~nuva kako bur`oasko- demokratska revolucija vo 1911 godina, pa prodol`uva so Prvata gra|anska vojna od 1924-1927 godina, pa Vtorata gra|anska vojna od 19271937 godina i Tretata gra|anska vojna 1946 do 1949 godina. Bur`oasko-demokratskata revolucija bila podgotvena od Narodnata partija (Kuomintang) osnovana vo 1912 godina i bila na ~elo so Sun Jatsen koj uspeal da go preobrazi dvi`eweto vo politi~ka i voena sila. Kuomintangot bil naso~en vo borba protiv privilegiite koi gi imale strancite vo Kina, a tie gi dobile kako rezultat na ostapkite koi im gi daval carot koj bil pretstavnik na Manxu dinastijata. Nemirite po~nale vo oblasta Vuhan na 10 oktomvri 1911 godina protiv privilegiite koi gi dobile strancite na `eleznicite. Carot Pu Ji koj e posleden kineski vladetel od Manxu dinastijata abdiciral, a Kina bila proglasena za republika na ~elo so Sun Jatsen.

220

No, vladata na Sun Jatsen ne bila prifatena od stranskite dr`avi, pa Sun Jatsen pla{ej}i se od izbuvnuvawe na gra|anska vojna vo feudalno rascepkanata Kina se otka`al od pretsedatelska funkcija i vlasta ja prepu{til na Juan [ikaj koj bil podr`uvan od strancite, a bil premier vo carskata vlada. Noviot pretsedatel prodol`il so davawe na privilegii na stranskite dr`avi, a vnatre sproveduval teror nad protivnicite. Taka vo noemvri 1913 godina bila zabraneta Kuomintan{kata partija. Vo tekot na Prvata svetska vojna Kina ostanala neutralna.Toa i ovozmo`ilo da ja razvie industrijata i da go zajakne stopanstvoto. No, [ikaj prodol`il so svojata nenarodna politika, so {to se pove}e se zgolemuvalo nezadovolstvoto kaj masite poradi vlijanieto na strancite. Pod rakovodstvo na Sun Jatsen, vo Ju`niot del na Kina vo Kanton e sozdadena Federacija na nezavisni pokraini na Jugot. Nezadovolstvoto vo Kina protiv strancite znatno se zgolemilo poradi odlukata na Versajskata mirovna konferencija na Japonija da i se prenesat site prava koi gi imala Germanija vo Kina pred vojnata. Na ova Kinezite odgovorile so demonstracii vo Peking na 4 maj 1919 godina koi podocna se pro{irile vo pogolem del na Kina.Toa e dvi`eweto 4-ti maj. Pod pritisok na masite kineskata vlada ne go potpi{ala Versajskiot miroven dogovor.1 Na 1 juli 1921 godina bila formirana Komunisti~kata partija na Kina na taen kongres vo [angaj vo prisustvo na 12 delegati. Me|u delegatite koi prisustvuvale na osnova~kiot sostanok vo [angaj u~estvuval Mao Cedung.2 Vo 1923 godina bile vospostaveni vrski me|u Kuomintangot i Komunisti~kata partija i bil sozdaden zaedni~ki Naroden front koj trebalo da se bori protiv feudalnata reakcija. Obedinetiot Naroden front vo 1924 godina ja po~nal Prvata gra|anska vojna koja traela do 1927 godina. Vo po~etnite operacii front vo 1924 frontot imal uspeh bilo zazemena oblasta Kvantung i vo 1926 vlegle vo Vuhan i Nanking. Revolucionernata vlada od Kanton preminala vo Vuhan. Vo 1927 godina bil zazemen [angaj.
1 2

Margarita Pe{evska, Svetot vo tranzicija. Skopje 2002, 54. Roden e vo 1893 godina vo oblasta Hunan. Zavr{il u~itelska {kola. U~estvuval vo Kuomintan{kata vojska. Toj svoite idei za pobeda na revolucijata gi naso~uval kon selanite. Ocenil deka Kina kako zemja vo koja preovladuva selsko naselenie ima malku rabotni~ka klasa i deka revolucijata }e uspea ako bide prifatena od naselenieto od seloto. Toj se borel za socijalisti~ka revolucija i vo toa uspeva vo 1949 godina koga e sozdadena NR Kina.

221

Posle smrtta na Sun Jatsen vo redovite na Narodniot front se javile sprotivnosti. Na ~elo na Kuomintngot do{ol ^ang Kaj{ek3 koj se pla{el od vlijanieto na komunistite, a so pomo{ na stranskite dr`avi po~nal da dejstvuva protiv niv. Toj od Kuomintangot go odvoil desnoto krilo i na 18 april 1927 godina vo Nanking formiral vlada. Predhodno na 12 april donesol odluka za progon na voda~ite na komunistite. Vo Vuhan postoela vlada na levoto krilo na Kuomintangot i KPK. Vo 1927 godina po~nala Vtorata gra|anska vojna pod rakovodstvo na ^u De koj bil voda~ na levoto krilo na Kuomintangot. Vo me|uvreme pod rakovodstvo na Mao Cedung bilo organizirano vostanieto na esenskata `etva koe do`ivealo neuspeh. Mao Cedung uspeal da se soedini so levoto krilo na Kuomintangot pa namerata na ^ang Kaj{ek da ja uni{ti revolucionernata armija ne uspeale. Vo noemvri 1931 godina vo Jui~in bila for mirana rabotni~ka-selska vlada na ~elo so Mao Cedung. ^ang Kaj{ek so cel da ja uni{ti Kineskata narodna armija prezel nekolku ofanzivi, vo koi imal golem uspeh. Kineskata narodna armija napravila gra{ka {to prifatila frontalen na~in na vojuvawe, za {to ne bila dovolno spremna, pa nitu raspolagala so dovolno oru`je da se sprotivstavi na pojakata armija na ^ang Kaj{ek. Postoela opasnost taa da bide uni{tena. So cel da se spasi Kineskata narodna armija vo oktomvri 1934 godina bil prezemen t.n. Dolg mar{ so koj trebalo da se prefrlat borcite od jugot kon severozapadnite oblasti. Dolgiot mar{ zavr{il vo oktomvri 1935 godina koga desetkovanata Kineska narodna armija stigala vo provinciite [ensi i [ansi. Kina vo ovoj period bila napadnata i od Japonija, koja vo 1931 godina so vojski navlegla vo Manxurija. Tamu formirala marionetska dr`avaManxuko na ~elo so posledniot kineski car Pu Ji. Vo 1932 godna napadnala na [angaj, no ne go zazela. Vo 1935 godina napravile vtor obid za negovo zazemawe koj zavr{il so uspeh. Vo 1933 godina japonskite vojski ja zazele provincijata Jehol. Vo 1937 godina Japonija povtorna napadnala na Kina i uspeala da gi zazeme Nanking, Peking i Tjencin. Ova gi nateralo dvete
3

Roden e 1887 godina. Vo 1911 godina se vklu~il vo revolucijata. Vo 1923 godina stanal na~alnik vo {tabot na Sun Jatsen. Po negovata smrt stanal glaven komandant na Kuomintan{kata armija i go zamenil Sun Jatsen vo Kuomintangot. Toj formira vlada vo Nanking i ostanal na ~elo na ovaa vlada se do pobedata na Mao Cedung. Toga{ so del od vojskata preminal na Tajvan kade vo 1950 godina bil izbran za pretsedatel na Republika Kina (Tajvan). Tamu i umira vo 1975 godina.

222

sprotivstaveni strani vo Kina da ja prekinat gra|anskata vojna i da sklu~at dogovor protiv Japonija. Vo tekot na Vtorata svetska vojna, vo Kina protiv Japoncite vodele borbi vojskite na KPK i Kuomintngot. Zapadnite sojuznici ~lenki na Antihitlerovskata koalicija ja podr`uvale vojskata na Kuomintangot na ~elo so ^ang Kaj{ek i nejze i pra}ale pomo{. Situacijata okolu snabduvaweto na vojskata na Kuomintangot se uslo`nila po japonskoto zazemawe na Burma i prekinuvaweto na t.n. Burmanski pat. Bidej}i pomo{ta koja bila ispra}ana po vozdu{en pat bila nedovolna, ^ang Kaj{ek so cel da gi natera sojuznicite da ja zgolema pomo{ta poka`al zainteresiranost za sklu~uvawe na primirje so Japonija. Se smeta deka vo tekot na vojnata ^ang Kaj{ek od SAD dobil pomo{ vo iznos od 1.5 miljarda dolari. No vo ovaa suma ne bilo presmetano oru`jeto, prehrambenite artikli i drugi potrebi koi gi imala Kuomintan{kata armija. Pred krajot na vojnata, a osobeno po vleguvaweto na SSSR vo vojna so Japonija na 8 avgust 1945 godina, kaj vojskata na Mao Cedung se javile pogolemi apetiti za pro{iruvawe na teritoriite koi bi bile pod nejzino vlijanie. Osobeno Mao Cedung bil zainteresiran za selskite oblasti i ne vleguval vo golemite gradovi. Ova go iskoristil ^ang Kaj{ek za zaposednuvawe na oblastite, koi pred toa gi dr`ele Japoncite, a pred s golemite industriski gradovi. Vo avgust 1945 godina ^ang Kaj{ek sklu~il dogovor so SSSR spored koj dogovor sovetskite trupi trebalo da se povle~at od Kina za devedeset dena i taa teritorija da ja zazeme Kuomintangot. No, dogovorot ne se ostvaril, bidej}i Kuomintan{kata armija ne mo`ela da se probie vo Severoisto~na Kina zo{to glavnite komunikacii gi dr`ele vojskite na Mao. Kina od Vtorata svetska vojna izlegla podelena na dva dela. Od edna strana se nao|ale silite na ^ang Kaj{ek, a od druga strana KP na Kina na ~elo so Mao Cedung. So cel da se re{i pra{aweto me|u KP na Kina i Kuomintngot po insistirawe na golemite sili trebalo da se sozdade koaliciona vlada. Za taa cel do{lo do sostanok me|u ^ang Kaj{ek i Mao Cedung. Mao Cedung bil zainteresiran za reformi i baral vo vladata da vlezat pretstavnici i na drugi partii. Toj se slo`il ^ang Kaj{ek da ima vode~ka uloga vo novata vlada. Ovie pregovori ^ang Kaj{ek gi iskoristil za pregrupirawe na vojskata i vo letoto 1946 godina bil spremen za po~etok na ofanziva

223

protiv Mao Cedung. Toa e Tretata gra|anska vojna koja traela do 1949 godina. Vo po~etokot na vojnata ^ang Kaj{ek imal golem uspeh nastapuvaj}i na {irok front uspeal da zazeme pogolema teritorija koja pred toa ja dr`ela Narodno-osloboditelnata vojska na ~elo so Mao Cedung. No, silite na Mao postojano se povlekuvale bez da stapat vo frontalna borba. Toj se opredelil za borbi preku sabota`i i diverzii, spre~uvaj}i gi konvoite da pristignat na teritorijata koja bila kontrolirana od Kuomintangot. So toa uspeal da gi natera da se razvle~at protivni~kite vojski koi se pove}e se isto{tuvale od vakviot na~in na vojuvawe. No vo po~etokot na 1947 godina silite na ^ang Kaj{ek okupirale 165 pogolemi i pomali gradovi. Napreduvaweto traelo do sredinta na 1947 godina koga bila postignata ramnote`a na silite. Vo ovie borbi zaginale 600.000 kuomintan{ki vojnici, golem broj bile zarobeni, a golem broj preminale na stranata na Narodno-osloboditelnoto dvi`ewe. Narodno-osloboditelnata vojska po~nala da ja prezema inicijativata i preminala vo ofanziva. Vojnicite na ^ang Kaj{ek po~nale da se povlekuvaat. Vo tekot na borbite koi se odvivale vo 1948 godina, Kuomintann{kata armija imala golemi zagubi pri zazemaweto na Mugden vo Manxurija. Mao vodel uspe{ni borbi za probivawe kon oblasta Se~uan kade se nao|al {tabot na ^ang Kaj{ek. Od borba bile isfleni 55 divizii na ^ang Kaj{ek. No, SAD postojano ispra}al pomo{ za negovata armija. Mao Cedung so cel da pridobie na svoja strana pogolem del od narodot go istaknal agrarnoto pra{awe, so koe trebalo da se odzemi celata zemja na golemoposednicite i da se dade na siroma{nite selani. Mao znael vo edna zemjodelska zemja kako Kina ova }e predizvika voodu{evuvawe kaj masite i nivno priklu~uvawe kon Narodno-osloboditelnata armija. Isto taka po~nalo da se javuva nedoverba kaj vojnicite koi se borele na stranata na ^ang Kaj{ek. Golem broj vojnici preminuvale na strana na Mao Cedung. Nao|aj}i se vo te{ka situacija na vojni~ki plan, ^ang Kaj{ek po~nal igra so pregovarawe. Vo po~etokot na pregovorite nudel mirqubivo re{enie na problemot. Na 12 januari 1949 godin podnesol ostavka od ~len na vladata vo korist na Li Cungjen. I pokraj ovie izmeni Mao baral revolucijata da se izvede do kraj. Na 15 januari 1949 godina vo nivni race padnal golemiot industriski grad Tjencin. Kuomintan{kata armija bila pred raspa|awe bidej}i golem broj vojnici se predavale. Na 3 fevruari 1949 godina Narodno-osloboditelnata vojska vlegla vo Peking. Pred toa,

224

so artileriski napadi bil uni{ten del od gradot, osobeno do zemja bilo sramneto sedi{teto na tajnata policija. Ovoj ~in od stranskite izvestuva~i podocna bil nare~en napad na varvarskite ordi. Na 25 mart 1949 godina Mao Cedung vlegol vo Peking. Vladata na Li Cungjen pobarala pregovori koi po~nale na 1 april 1949 godina. Ovie pregovori pretrpele neuspeh i bile prekinati na 20 april istata godina. ^ang Kaj{ek povtorno se vratil na vlast i predlo`il ambiciozen plan za vojni~ka presmetka so Narodno-osloboditelnata armija. Borbite prodol`ile do 1 oktomvri 1949 godina koga Mao Cedung sve~ano vlegol vo Peking i pred nasobranata masa na plo{tadot Tjenanmen (Vrata na nebeskiot mir) izjavil deka Centralnata vlast na Narodna Republika Kina e edinstvena zakonska vlada koja ima pravo da go pretstavuva kineskiot narod. Taa vlada e podgotvena da vospostavi diplomatski odnosi so sekoja vlada koja bi gi po~ituvala principite na ramnopravnost i recipro~ni interesi i me|usebno po~ituvawe na suverenitetot.4 ^ang Kaj{ek bil pobeden i moral da ja napu{ti Kina i oti{ol na ostrovot Tajvan (Formoza) kade bil za{tituvan od SAD so vozdu{na i atomska odbrana. SSSR ja priznal novata vlada vo Kina kako me|unaroden subjekt. Na 21 januari po~nale pregovori me|u NR Kina i SSSR koi zavr{ile so potpi{uvaweto na Dogovor za prijatelstvo i vzaemna pomo{ vo traewe od trieset godini. SAD ja priznale vladata vo Tajvan, koja celi dvaeset godini bila prisutna vo OON. NR Kina te{ko go probivala patot kon me|unarodno priznavawe zo{to Tajvan bil priznat kako edinstven legitimen pretstavnik na Kinezite vo OON. Vladata na NR Kina bila zainteresirana za vra}awe na Tibet. Vo 1911 godina bile povle~eni kineskite vojski. Vo 1950 godina Narodnoosloboditelnata armija vlegla vo Tibet. Protiv nea po~nale buntovi na lamisti~kite sve{tenici na ~elo so Dalaj Lama. Borbite traele do 1959 godina koga Dalaj Lama izbegal vo Indija zaedno so negovite najbliski sorabotnici. Na denot koga bila proglasena NR Kina bila usvoena programata so koja se konstituirala novata vlast. So nea bile ukinati privilegiite na stranskite dr`avi vo Kina, bil konfiskuvan birokratskiot kapital, polufeudalniot i feudalniot zemji{en sistem bil pretvoren vo selsko
4

M.Pe{evska, Me|unarodnite odnosi po Vtorata svetska vojna. Skopje 1999, 62.

225

zemjoposedni{tvo, bilo dadeno akcent na razvivaweto na narodnoto stopanstvo, op{testvena i kooperativna sopstvenost, privatnata sopstvenost na rabotnicite, selanite i sitnata bur`oazija. So ova trebalo da se sozdade sojuz me|u rabotnicite, selanite, nacionalnata i sitnata bur`oazija. Vo 1954 godina bil donesen Ustav na NR Kina. NR Kina po~nala vedna{ da vr{i nacionalizacija na krupnite industriski pretprijatija i do 1952 godina bile nacionalizirani 80% od te{kata i 40 % od lesnata industrija. Do 1953 godina bila izvr{ena i agrarna reforma so koja bila odzemena zemjata na golemoposednicite i razdelena na selanite. Spored nea sekoe semejstvo dobilo po 0,8 hektari zemja. Vo 50-tite godini NR Kina vodela nadvore{na politika na za{tita na malite narodi od kolonijalnite vlasti. Taa vo Korejskata vojna zastanala na strana na Severna Koreja. Vo po~etokot toa bilo moralna poddr{ka, za da vo vtorata faza od vojnata kako pomo{ na Severna Koreja, NR Kina ispratila 500.000 vojnici. Pomo{ta {to NR Kina i ja davala na S. Koreja, go naterala amerikanskiot general koj rakovodel so vojskite na OON vo Koreja, Daglas Makartur da pobara od amerikanskiot pretsedatel Hari Truman da upotrebi atomska bomba. Vo @eneva vo 1953 godina bil odr`ana Konferencija za Koreja na koja u~estvuvala NR Kina so delegatot ^ou Enlaj, koj ja promoviral novata nadvore{na politika na NR Kina na popuslivost, elasti~nost i mirqubiva koegzistencija kon aziskite narodi. Edna od fazite na vnatre{en razvitok na NR Kine e politikata na Sto cvetovi, so koja trebalo da se izvr{i proces na destalinizacija. Spored ovaa politika usvoena na VIII Kongres na KP na Kina odr`an vo 1956 godina, se davalo sloboda na intelektualcite da otpo~nat idejna borba protiv birokratijata, sekta{tvoto i birokratizmot. Se davalo mo`nost za razni formi vo razvitokot na umetnosta, da se formiraat {koli koi slobodno mo`ele da se natprevaruvaat. Toa dovelo da se kritikuva op{testvoto, pred s na udarot na kritikata bila kolektivizacijata, koja predizvikala golem otpor vo redovite na selanite. Se javile novi partii koi na udar go stavile celiot dr`avno-partiski aparat. Nabrzo potoa zavr{ila ovaa politika, koga na udar na vlasta bile mnogu kineski intelektualci. Narednata faza niz koja pominuva KP na Kina e t. n. Golem skok napred.Ovaa programa bila usvoena na Vtoriot plenum odr`an vo maj 1958 godina. Spored ovoj princip trebalo da se zavr{i periodot na socijalisti~ka izgradba i da se premini kon izgradba na komunizam. Trebalo

226

da se razvie te{ka industrija vo mali pe~ki za leewe na ~elik vo site pomali mesta. So toa trebalo da se skrati patot do komunizmot. Vo ovaa faza bila ukinata privatnata sopstvenost vo seloto. Bilo predvideno da se sozdadat t.n.narodni komuni. Se {to poseduvale selanite bilo odzemano i seto toa stanalo vo sopstvenost na komunite. Selanite dobivale hrana, jadele vo zaedni~ki kujni, spiele vo zaedni~ki spalni i rabotele vo zaedni~ki rabotilnici. Selanite se nagraduvale sekomu spored potrebite t.e. podednakvo na site. Ovie merki dovele do otpor kaj selanite. Poradi nezaineresiranost za rabota od strana na selanite opadnalo zemjodelskoto proizvodstvo. Vlasta morala da go namali intenzitetot za premin kon komunizam i im dozvolila privatana sopstvenost na selanite na ku}a, poku}nina, malku `ivini i sviwi. Vo 1960 godina bila napu{tena politikata na golem skok. NR Kina trgnala kon nov pat i toa politika na prilagoduvawe na nacionalnoto stopanstvo. Spored nea bila zaprena izgradbata na golemi objekti na te{kata industrija i prioritet bilo dadeno na zemjodelstvoto i lesnata industrija. Mao Cedung poradi neuspehot na golemiot skok se otka`al od funkcijata na pretsedatel na Republikata, a ja zadr`al funkcijata pretsedatel na KP na Kina. Na negovo mesta za pretsedatel bil nazna~en Liu [ao~e. NR Kina dolgo vreme vodela bitka za me|unarodno priznavawe. Na 2 oktomvri 1949 godina SSSR ja priznal NR Kina. Bidej}i SAD dolgo vreme ne ja priznaval i drugite zemji nivni sojuznici odbivale da ja priznaat. Na 6 januari 1950 godina vo London bilo objaveno deka Vladata na Obedinetoto Kralstvo ja priznava NR Kina, podocna taa bila priznata od [vajcarija, [vedska, Indija, Indonezija, Indija, Finska, vo 1951 od Norve{ka i Pakistan, vo 1954 od Holandija. Poradi stalnite provokacii koi SAD i gi pravele na NR Kina od Tajvan, taa vo nadvore{nata politika morala da se naso~i kon malite dr`avi koi bile pod kolonijalno ropstvo i da gi {titi nacionalno-osloboditelnite dvi`ewa. Vo taa nasoka se proklamiranite Pet principi na miroqubiva koegzistencija so koi NR Kina se zalaga: za zaemno po~ituvawe na teritorjalniot integritet i suverenitet, vzaemno vozdr`uvawe od agresija, neme{awe vo vnatre{nite raboti na dr`avite, ramnopravnost i miroqubiva koegzistencija. Ovie Pet principi na miroqubiva koegzistencija vo celost bile prifateni na Konferencijata na 29 afro-aziskite zemji

227

odr`ana vo Bandung vo 1955 godina, no tie bile dopolneti so u{te pet principi. Pretstavnikot na NR Kina vo Bandung, ^ou Enlaj iako gi obvinil SAD za pomo{ na Tajvan sepak toj naglasil deka }e se zalaga po miren pat da se re{i sporot. Kako rezultat na ovaa nadvore{na politika nabrzo NR Kina gi re{ila sporovite koi postoele so sosedite Burma, Nepal, Mongolija, Pakistan i Avganistan. No, grani~niot sudir so Indija ne mo`ela da go re{i. Kako rezultat na toa po~nuvaj}i od 1954 godina imalo postojano grani~ni sudiri me|u dvete zemji. Ovaa situacija eskalirala na 8 septemvri 1962 godina koga kineski vojski vlegle na indiska teritorija, no vo fevruari idnata godina se povlekle. Odnosite me|u NR Kina i SSSR po vojnata postojano se menuvale. SSSR prv ja priznal NR Kina vo 1950 godina bil potpi{an spomnatiot Dogovor i vzaemna pomo{ me|u dvete dr`avi. No, po smrtta na Stalin i po~etokot na procesot na destalinizacija vo SSSR do{lo do promeni vo odnosite me|u dvete zemji. NR Kina se sprotivstavila na ovoj proces, a osobeno bila protiv referatot koj N.S. Hru{~ov go odr`al protiv Kultot na li~nosta sproveden od Stalin. Osobeno bila protiv odlukata na XX-iot Kongres za po~etok na pribli`uvawe so kapitalisti~kite dr`avi. Protiveweto na NR Kina kon ovaa naso~enost na SSSR mo`ela da se primeti na sostanokot vo Moskva na komunisti~kite i rabotni~kite partii oddr`an vo dekemvri 1957 godina. No, kineskoto rakovodstvo znaelo deka ne e ekonomsko jako da se oddeli od t. n. socijalisti~ki lager pa zatoa i ponatamu javno ne istapuvalo i ne go napu{tilo lagerot. No, ocenilo deka za toa i na NR Kina i treba jako stopanstvo i vo taa nasoka se i potezite koi gi prezelo za golemiot skok napred. Nesoglasuvawa me|u dvete zemji se javile i vo odnos na pra{aweto za izbuvnuvawe na nova svetska vojna. SSSR ocenil deka eventualno nova svetska vojna bi bila razorna za ~ove{tvoto i deka sosema }e se uni{ti svetskata civilizacija i vo taa vojna }e nema pobedeni i pobednici. Zatoa vo 60- tite godini }e se zalaga za politika na miroqubiva aktivna koegzistencija so kapitalisti~kite dr`avi. Nastroti nego NR Kina pred se Mao Cedung smetal deka kapitalisti~kiot sistem ne mo`e da se uni{ti bez vojna.Toj vo toa vreme }e izjavi .. ako dojde do najlo{oto i ako polovina od ~ove{tvoto zagine, drugata polovina }e ostane dodeka imperijalizmot }e bide zbri{an od liceto na zemjata. Celiot svet }e stane socijalisti~ki,

228

a so tekot na godinite povtorno zemjata }e ima dve miljardi i sedumstotini milioni `iteli duri i pove}e...5 Odnosite sosema }e se zaladat koga Hru{~ov javno }e ja kritikuva NR Kina na XXII-iot Kongres na KPSS odr`an vo oktomvri 1961 godina. Ovaa kritika dovela, pretstavnicite na NR Kina na ~elo so ^u Enlaj demonstrativno go napu{tat Kongresot i SSSR. Vo narednata 1962 godina politikata na NR Kina kon SSSR se odvivala vo kritiki okolu pomo{ta koja SSSR i ja dal na Indija vo sporot so NR Kina i kapitulantskata uloga koja ja imal Hru{~ov vo raketnata kriza vo Kuba. Otkako NR Kina ne dobila pomo{ od SSSR za izrabotka na atomska bomba taa so sopstveni sili uspeala da izraboti bomba i vo 1964 godina da izvr{i prva proba. So toa NR Kina se na{la vo redot na nuklearnite sili. Ova zaladuvawe na odnosite prerasnalo vo t.n. studena vojna koja bila proprateno so grani~ni sudiri. Najgolem sudir bil na ostrovot Xen Bao (Damanski) vo 1969 godina. Vo vremeto koga vo SSSR do{ol Mihail Gorba~ov se normalizirale odnosite me|u NR Kina i SSSR. Imalo pove}e sredbi na kinesko i sovetsko rakovodstvo i bile potpi{ani pove}e bilateralni dogovori so koi se poka`ala vzaemnata doverba na dvete rakovodstva. Vo sredinata na 60-ite godini NR Kina ja po~na Golemata proleterska kulturna revolucija Koja be{e razultat na sudirot koj se pojavi vo rakovodstvoto na KP na Kina. Vo ovoj period Mao Cedung se povle~e od funkcijata pretsedatel, a ja zadr`a funkcijata pretsedatel na Partijata. Noviot pretsedatel Liu [ao~i se povrzal so na~alnikot na General{tabot Lo Xoi~ing. Ovaa struja vo Partijata se sprotistavuvala na gledi{tata na Mao okolu odnosite so SSSR koj se zalagal za zaostruvawe na odnosite. Toj uspeal da gi nametne svoite gledi{ta kaj visokite sloevi na Partijata, no gledi{tata na [ao~i bile prifateni od poniskite sloevi.6 Mao prezel ~ekori za presmetka so ovaa struja. Na XI-iot Plenum na CK na KP na Kina koj bil odr`an vo avgust 1966 godina bila donesena odluka za po~etok na Golemata proleterska kulturna revolucija. So ovaa revolucija trebala da e opfatena cela Kina. Proleterska bila zatoa {to trebalo da se naglasi klasniot karakter, protiv onie {to se odvoile od narodot i trgnale po patot na kapitalizam.
5 6

Svet posle Drugog svetskog rata. T. II. Beograd 1972,995. Punia Perovic, Pregled istorije meunarodnog radnikog pokreta. Knjiga prva. Beograd 1979, 295.

229

Kulturna bila zatoa zo{to trebalo da se izvr{at promeni vo idejnata sfera, a revolucija zo{to po revolucioneren pat trebale da se presmetaat so klasniot neprijatel.7 Za ostvaruvawe na ovie nasoki bila formirana grupa pri CK na KP na Kina koja dobila {iroki ovlastuvawa. Mao ja povikal mladinata da se vklu~i vo borbata protiv elementite vo Partijata koi trgnale po kapitalisti~ki pat. Od redovite na Partijata bile formirani odredi koi bile nare~eni Crvena garda. Tie pokraj drugoto fa}ale odredeni li~nosti gi nosele po ulicite i sekoj mo`el da gi maltretira i ismejuva. Najmnogu pripadnicite na Crvenata garda imalo me|u studentite na Pekin{kiot univerzitet. Tie gi obvinile profesorite deka gi forsiraat studentite koi imale bur`oaska orientacija. Se baralo reformi vo {kolstvoto. Osobeno bilo potencirano baraweto za naporedno studirawe i rabotewe.8 Na 18 avgust na plo{tadot Tjenanmen tie organizirale miting na koj zele u~estvo 1,5 milion pripadnici na Crvenata garda. Po mitingot tie po~nale da prezemaat i konkretni akcii i toa: otstranuvawe na neonskite osvetluvawa po prodavnicite, kr{ewe na porcelanot i kristalot, palewe na knigi, zatvorawe i kr{ewe na luksuznite restorani. Vo tekot na ovie akcii imalo i golem broj `rtvi kako {to se 170 lu|e me|u koi i `eni bile `ivi zakopani vo blizina na Peking. Vo isto vreme bile formirani i Voeni revolucionerni komitetit vo koi vleguvale pretstavnici na Armijata, na Partijata koi bile privrzenici na Mao i pretstavnici na Crvenata garda. Vo 1968 godina od vlast bile simnati Liu [ao~i i Deng Sjaoping i nivnite bliski sorabotnici bile obvinati deka se zalagaat za toa so fabrikite i pretprijatijata da upravuvaat samo stru~waci. Na IX-iot kongres na Partijata odr`an vo 1969 godina bilo najaveno deka Kulturnata revolucija pobedi, i deka ideite na Mao bile prifateni. Na Kongresot bil usvoen nov Statut i ministerot za odbrana Lin Bjao koj poslu{no go sledel Mao vo tekot na Kulturnata revolucija bil nazna~en za naslednik na Mao.9 Kulturnata revolucija i nanesla {teta i na nadvore{nata politika na NR Kina. Vo tekot na revolucijata bila zapalena britanskata ambasada so {to se zaladile odnosite so Velika Britanija. Isto taka Crvenata
7 8 9

Vasko Anastasov, Kade odi Kina. Skopje 1981,110. Vasko Anastasov, Op.cit., 110/111. Svet posle Drugog....,1006,

230

garda ja blokirala dejnostite na drugite ambasadi. Blokadata na sovetskata ambasada do krajna merka gi zaladila sovetsko- kineskite odnosi. Otkako se mislelo deka situacijata vo NR Kina se smiruva se javil Lin Bjao koj po~nal otvorena borba protiv Mao. Toj se zalagal da se sozdate elita koja }e upravuva so dr`avata. Ovaa elita trebala da bide sozdadena od visoki voeni kadri koi bi ja kontrolirala rabotata na Narodno-osloboditelnata armija. Na Plenumot koj bil odr`an vo 1970 godina Lin Bjao bil osuden za negovite idei. No, po Plenumot toj se obidel da izvr{i dr`aven udar i da go ubie Mao Cedung. Otkako bil otkrie toj moral da izbega od zemjata, no nad NR Mongolija se urnal negoviot avion. (Recenzent: prof. d-r Violeta A~koska)

231

Margarita PEEVSKA

Apstrakt People's Republic of China has a great role in the modern world. Its history in XX century was full of bloody events in the struggle for elimination of foreign inuence. As weil as, in China were ghting long wars which claimed a lot of death-toll. In this period many persons were distinguished themselves and leaved their mark on the contemporary history of the PR China. PR China during this period had performed many reforms which were reected on economic situation in the country especially this was typically in the period after the Second World War. At the same teme, China was in active foreign politics for breakout in the external world.

232

233

Violeta A^KOSKA

: 929:343.819.7(=163.3)

ISTORISKI I SOVREMENI MAKEDONSKI PARADOKSI & SLU^AJOT NA VENKO MARKOVSKI

Vo trudot se analizaraat oddelni aspekti na kontroverzite sozdadeni okolu li~nosta na Venko Markovski kako prv sovremen makedonski poet, u~esnik vo NOV, stalinov idolopoklonik i nacionalen disident1. So ogled na obemnosta na temata i slo`enosta na tolkuvawata koi se rezultat na pove}e faktori, kako: involviranosta na politikata, sostojbata na arhivskite fondovi (vo sef ili frizirani), fabrikuvani dokumenti, razli~i ulogi na sovremenicite na slu~uvawata i nivnite subjektivni ocenki/procenki itn., tuka }e se zadr`ime, glavno, na del od makedonskata faza na dejnosta na Venko Markovski. Se raboti za periodot od negovoto priklu~uvawe vo Narodnoosloboditelnata borba na makedonskiot narod vo tekot na Vtorata svetska vojna do napu{taweto na tatkovinata, odnosno do emigracijata vo NR Bugarija. Pritoa, vo centarot }e bide pra{aweto: Zo{to se slu~i transformacijata na Venko Markovski?
Istorijata treba da ja pi{uvaat advokati, a ne sudii. ( )
1

Veljan (Venjamin) To{ev (Skopje (5/15.03.1915 Sofija 7.01.1988), osnovno i sredno obrazovanie zavr{uva vo svojot roden grad, a Slavjanska filologija na Univerzitetot Sv. Kliment Ohridski# vo Sofija. Svoite prvi pesni vo 1937 g. gi potpi{uva so imeto Venko Markovski. Vo periodot od 1932 do 1934 g. V.M. e ~len i eden od osnova~ite na MORO (Makedonska omladinska revolucionerna organizacija) zaedno so Kole Nedelkovski, Dim~e Aximitrevski, Asen Simit~iev i drugi. Vo 1937 g., V.M. so pomo{ na nekoi ~lenovi na makedonskoto studentsko dru{tvo Vardar#, emigrira vo Bugarija kade, vo 1938 g. gi objavuva stihozbirkite Narodni bigori# i Oginot#. Toa se prvite stihozbirki na makedonski naroden jazik. Bil ~len na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1938-1941). Za vreme na Vtorata svetska vojna bil ~len na Glavniot {tab na NOV i POM, delegat na Vtoroto zasedanie na AVNOJ, ~len na Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM i delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. U~estvuval vo komisiite za kodifikacija na makedonskiot jazik. Po vojnata do{ol vo sudir so oficijalnite vlasti kako pripadnik na grupata avtonomisti i separatisti#. Bil osuden i po linija na Informbiroto i upaten na Goli otok. Vo 1965 g. zaminuva za Bugarija. Tamu pi{uva na bugarski jazik i stanuva ~len na BAN. Po~inal vo Sofija, na 7 januari 1988 g. (Tomislav Todorovski Makedonija, nastani, li~nosti, dela (1914-1945), op{t kni`evno-istoriski prira~nik, Kultura, Skopje 2003, 182-184; Makedonski istoriski re~nik, INI, Skopje 2000, 298-299; Aleksandar Aleksiev, @ivotnite i tvore~kite metamorfozi na Venko Markovski, predgovor na knigata: Venko Markovski, Glamji i poroi, Izbor i predgovor Aleksandar Aleksiev, Makedonska kniga#, Skopje 1992; Kratka MI-anova enciklopedija, makedonski pisateli, MI-AN, Skopje 2008, 68-69). Vo navedenite {turi biografii za Markovski ima nekoi faktografski nevoedna~enosti. kako na primer okolu datumot na negovoto ra|awe, negovoto zaminuvawe vo Bugarija, godinata na smrtta itn.

234

Problemot na ulogata na li~nosta vo istorijata pretstavuva osobeno va`en segment vo prou~uvaweto na najnovata istorija na makedonskiot narod, so ogled na zadocnetoto sozdavawe na sovremenata makedonska dr`ava-nacija i permanentnata izlo`enost na asimilacii na Makedoncite vo tu|odr`avnite vladenija na Balkanot vo XIX i XX vek (crkovni, prosvetni, politi~ki). Pritoa, vo periodot po Vtorata svetska vojna, koga se slu~uvaa dinami~ni i radikalni op{testveni transformacii vo Bugarija i Jugoslavija, pod diktat na dr`avno-partiskite strukturi, spored potrebite na aktuelniot mig, se sozdavaa po`elni istoriski matrici. So razli~ni metodi na represija, agitacija, ednostrani tolkuvawa, kontrola nad istori~arite itn., vo ramkite na oficijalnata makedonska istoriografija bea ocrneti ili isklu~eni od kolektivnata memorija na makedonskiot narod brojni dejci, revolucioneri, zna~ajni li~nosti za nacijata, no, nesoodvetni za idologijata. Se promoviraa crno-beli sliki na ulogata na istoriskite li~nosti, taka {to izostanaa poseriozni analizi za brojni polemi~ki pra{awa i kontroverzi od na{eto minato. So voveduvaweto na politi~kiot pluralizam po 1991 g. se otvori i Pandorinata kutija, pri {to del od li~nostite od minatoto stanaa predmet na mediumski i partiski debati vo koi se poka`a nedostatok na ~uvstvo za kompetentnite analizi na makedonskite istoriografi. Vo ovoj kontekst, mo`ebi edna od najkontroverznite li~nosti za periodot po Vtorata svetska vojna e li~nosta na Venko Markovski2. Vo negoviot tvore~ki vek i politi~ka kariera, uslovno, mo`at da se razgrani~at dve etapi: makedonska i bugarska, koi se dvi`at vo relacijata - od vozdignat poet na makedonskata sloboda i samobitnost do disident i bugarski politi~ki milenik ~ija novosozdadena poezija na bugarski jazik mu otvora pat kon zvaweto bugarski akdemik; ili toa e patot na sebesamiot Venko - od sozdavawe kon sebeuni{tuvawe. Venko Markovski e u{te eden politi~ki emigrant vo makedonskata istorija koj bil upotreben vo politi~kite presmetki pome|u Jugoslavija i Bugarija. Negoviot prestoj vo NR Bugarija treba da bide predmet na posebno istra`uvawe za koe seu{te ne se sozdadeni potrebnite uslovi. Najprvo, vo RM va`at restriktivni propisi vo koristeweto na policiskite
2

Ne samo vo politi~ka smisla, tuku i kako tvorec, Venko Markovski, vo istorijata na makedonskata literatura e ocenet kako ...najkontroverzen i najtragi~en poet vo celokupnata nova makedonska kni`evnost! (I otpadnik od nea! - barem spored dene{nive sogleduvawa na na{ata kni`evno-istoriska nauka)# (Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata kni`evnost XX vek, Misla, Skopje 1990, 102).

235

dosijea, ne e sprovedena lustracija koja bi gi opfatila i onie koi bile zadol`eni za diskvalifikacija na Venko, a mnogu iskazi i dokumenti, kako i agitpropot vo dnevniot pe~at bile vo funkcija na opravduvawe na poedinci ili slu`bi vo sozdavaweto na crnoto dosie Markovski. Oficijalnata politika na Bugarija, isto taka, i denes go negira postoeweto na posebnosta na makedonskiot narod, a tokmu Venko Markovski vo eden period im poslu`il vo realizacijata na takvite antimakedonski celi. Pritoa e prisutna natalo`ena patina na mnogu iskonstruirani iskazi, dokumenti, politi~ki fabrikuvawa, partiska propaganda itn. Taka, zaradi golemata involviranost na politikata, zaradi stravot na istori~arite da se zafatat so kontroverzni temi, no, i zaradi nedostatok na relevantni dokumenti, do denes makedonskata istoriografija ne gi osvetli do kraj, so dovolna doza na istoriska distanca i nepristrasnost (sine ira et studio), `ivotnite presvrti i tragikata na ovoj Makedonec koj zaradi objektivni i subjektivni pri~ini se transformiral vo svoeto etni~ko opredeluvawe. Vsu{nost, dvodomni pisateli ima mnogumina3, no, mo`ebi nikade etni~kite problemi ne se tolku ~ustvitelni i ispolitizirani kako na Balkanot, osobeno vo odnos na makedonskata nacionalna posebnost koja do denes e predmet na mnogustrani negirawa (zaradi nerealiziranite do kraj golemodr`avni idei od XIX vek na balkanskite sosedi na smetka na Makedonija). Taka, celiot slu~aj Venko Markovski nastanuva tokmu okolu negovata nacionalnost, koe {to e klu~no pri ocenuvaweto na negovoto tvore{tvo, a osobeno na negovata li~nost koja se zatemnuva vo makedonskata kni`evna istorija i istoriografija4, voop{to, so prika`uvawe na eden navodno bolno sueten ~ovek koj sakal da bide vode~ka li~nost vo site sferi na mladata makedonska dr`ava. Vakvite krajno negativni konotacii, pri temelnoto istra`uvawe
3

Nezavisno od se, kni`evnoto delo na Venko Markovski, sozdavano do negovoto dezertirawe vo Bugarija, legitimno i pripa|a na makedonskata litearatura. Vo toa nema i ne bi trebalo da ima kavi bilo dilemi. No, kako i vo odnos na li~nosta i deloto na Bradina, Krsti}, Ceko Stefanovi}, iako nivnite `ivotni i tvore~ki sudbini se razli~ni, taka i vo odnos na Venko Markovski naukata mora da se opredeli vo duhot na eden svoj osnoven kriterium... Spored nego samo edno ne{to bezalternativno e neprifatlivo: so valkanata voda na nivnite politi~ki biografii da se isfrli i nivnoto kni`evno delo!# (M. Drugovac, cit. trud, 147-148). No, ...Ima i eden drug Venko Markovski {to se rodi i izrasna vo Skopje i u{te mo{ne mlad, vo te{ki ropski okolnosti, go po~ustvuva pulsot na narodnite streme`i i smelo i nesebi~no trgna vo borbata za nacionalna sloboda koristej}i go pred se makedonskiot roden zbor za sozdavawe poezija so znameto na me~tatelna sloboda#. (Bla`e Ristovski, Portreti i procesi 2, Kultura Skopje 1989, 431).

236

na sostojbite, faktite i iskazite otpa|aat kako u{te edna konstrukcija vo kontroverznoto dosie Markovski. Crno-belite sliki na istorijata naslikana niz po`elnite politi~ki matrici go fabrikuvaat slu~ajot Venko Markovski kako slu~aj na paradoksi na makedonskata sudbina i na turbolenciite na vremeto od vtorata polovina na XX vek. Toa bea presvrtnite migovi vo borbata za sloboda i dr`avnost5, koga po sozdavaweto na Demokratska Federalna Makedonija, makedonskiot narod se najde prikle{ten pome|u realnosta i `elbite. Od ednata strana go realizira pravoto na dr`avotvornost so ograni~en suverenitet na del od etnogeografskata teritorija, a od drugata seu{te neguva{e nade`i za formirawe na posebna makedonska dr`ava vo etnogeografskite granici na Makedonija, za koe se borea i se `rtvuvaa brojni Makedonci od trite delovi na podelena Makedonija6. Vo sevkupnosta na takvite streme`i se odviva{e borba na dve koncepcii okolu re{avaweto na makedonskoto pra{awe na sprotivstvenite gledi{ta na promakedonskata struja na koja pripa|a i Venko Markovski nasproti projugoslovenskata struja. Pritoa, pripadnicite na promakedonskata struja (avtonomisti i separatisti) se sprotivstavija na nedemokratskite metodi na vladeewe na komunisti~kata partija i ne go prifa}aa kako definitivno jugoslovenskoto re{enie na makedonskoto pra{awe. Ovaa grupa makedonski dejci, vozdignati so idealot za slobodata, zaradi projaveniot avtonomizam i separatizam, be{e stavena na osudeni~ka klupa na 21 mart 1945 g., na sostanokot na Politbiroto na CK

Vo borbata za makedonskata sloboda, samostoen nacionalen razvoj i dr`avnost, Venko Markovski se vklu~i so celoto svoe srce. Za vreme na Vtorata svetska vojna bil zatvoren vo zatvorot Eni ]oj# vo Bugarija, od kade zaradi TBC, so zalagawe na Todor Pavlov, e prefrlen vo sanatoriumot Iskrec#. Od sanatoriumot, preoble~eni vo moleri go spasuvaat Kuzman Josifovski Pitu i Petre Bogdanov Ko~ko i zaedno so familijata (1943) go prefrlaat vo Makedonija, vo partizani#. (Branislava Radosavqevi} Boj~in, Policijata odnovo pak kako istoriski sudija, pisma, Utrinski vesnik#, br. 2948, 28.03.2009). Trpe Dejkoski, u~esnik vo NOV i eden od Golooto~kite `rtvi, se se}ava{e na doa|aweto na Venko vo partizanite zaedno so negovata sopruga i male~kiot sin koj bil oble~en vo partizansko odelce i nosel kapa so crvena petokraka. Doa|aweto na Venko imalo golema simbolika i im dalo silen pottik na makedonskite partizani vo antifa{isti~kata nacionalno-osloboditelna borba. (Se}avawa na Trpe Dejkoski, razgovor voden vo Vev~ani, 12.07.2001) DFM za pogolemiot del od nejzinite osnovopol`nici pretstavuva{e golema pobeda i etapa koja }e dovede do celosno re{avawe na makedonskoto pra{awe, vo edna demokratski konstituirana dr`ava. Vakvata cel na makedonskoto NOD mo`e da se vidi i od pismoto na ^ento do J. ^katrov od avgust 1944. (Metodija Andonov ^ento, Dokumenti, DARM, Skopje 2002, dok. br. 42, 115/116).

237

na KPJ7. No, so ogled na toa {to vlijanieto i avtoritetot na ovie dejci sred makedonskiot narod be{e ogromno, Lazar Koli{evski, kako doverliv ~ovek na Belgrad, dobi zada~a da organizira dobro obmislena taktika za ru{ewe na nivniot ugled i nivna politi~ka diskvalifikacija. Toa e momentot koga, po kusoto izdigawe na piedestal, zapo~na partiskata hajka protiv Venko Markovski zaedno so pove}e etiketirani soistomislenici od redovite na KPM ili vonpartiski makedonski dejci. Pritoa, kako {to sledea nastanite, Venko se udira{e po najslabata to~ka, onamu kade {to be{e najranliv - po negovoto tvore{tvo. Po martovskata rasprava vo Politbiroto na CK na KPJ, pra{aweto za skr{nuvaweto vo partijata i frakcionerstvoto vo letoto istata godina go pretresuva i Plenumot na CK na KPM8. Makedonskoto partisko rakovodstvo, sproveduvaj}i gi direktivite na jugoslovenskiot centar, zapo~na so postepeno otstranuvawe na intelektualnite kadri, na onie koi ne bile podgotveni do kraj da gi sledat direktivite na jugoslovenskiot partiski vrv, koi nemale dovolna doza na pokornost i koi ne gi prifa} ale blagonaklono kadrovskite re{enija od Belgrad, kako ni instruktorite vo organite na UDB i vo JNA. Vo toj period na ra|aweto na makedonskata sloboda, ispolnet so protivre~nosti, Venko Markovski vleze vo istorijata na sozdavaweto na sovremenata makedonskata dr`ava kako ~ovek oven~an so epitetot na prviot sovremen makedonski poet koj pi{uval poezija na makedonski jazik, vo vremeto koga ne postoela nitu makedonska dr`ava nitu kodificiran literaturen jazik, azbuka i pravopis9. Negovoto literaturno tvore{tvo, ona najvrednoto, nesomneno e del od makedonskoto kulturno nasledstvo, taka {to i pokraj godinite na molk i pokraj obidite da bide izbri{ano, toa se vra}a vo antologiite na sovremenata makedonska poezija10.
7

10

Sednica na Politbiroto na CK na KPJ od 21. mart 1945; Dragan Kljaki}, Sovjetizacija Balkanske zone. Ispovest Lazara Koli{evskog, Beograd 1992, 114-116. DARM, f: CK SKM, Organizaciono-instruktivno oddelenie, k-1, a.e. 65, Zapisnik od sostanok na sekretarite na okru`nite komiteti, 18.08.1945. Na primer, akademik Vlastimir Nikolovski, raska`uva{e za onie skoevski denovi vo Prilep 1940/41 g. koga napamet gi u~ele patriotskite stihovi za Ilinden napi{ani od Venko Markovski na makedonski jazik. Tie stihovi budele patriotski zanes i strast vo mladite makedonski du{i vo predve~erieto na Vtorata svetska vojna. (Se}avawata na akademik Vlastimir Nikolovski, Ohrid, 23.08.2000 g.). Siljan Petreski od s. Crsko, Sevda Risteska od s. Selce, kako i pove}e drugi u~enici vo sredinata na peesettite godini na HH vek, se se}avaa deka vo 1956 g. u~itelite im nalo`ile da ja presvitkaat vo svoite ~itanki stranicata so poezijata na Venko Markovski i nikoga{ pove}e nitu da ja otvorat, nitu da go spomenat imeto na toj ~ovek. Vo

238

Istorijata na slu~ajot Venko Markovski, bez da go namalime ogromnoto zna~ewe na negovata dejnost neposredno pred Vtorata svetska vojna vo budeweto i afirmiraweto na makedonskata nacionalna svest, negovoto u~estvo kako ~len na G[ na NOV i POJ na Makedonija, asnomskite zaslugi itn., sepak zapo~nuva neposredno po 9-ti septemvri 1944 g. koga toj prestojuva vo O~estvenofrontovska Bugarija. Spored dosijeto na antidr`aven i antipartiski element vo koe }e vlezat i drugi makedonski intelektualci (Pavel [atev, Dimitar Vlahov), no, koi ke ostanat vo Makedonija i ke bidat represirani na razli~ni na~ini, navodno u{te vo tie prvi denovi na sozdavaweto na Demokratska Federalna Makedonija, zapo~nal da gi obvinuva makedonskite dr`avni i partiski rakovoditeli deka ja srbiziraat Makedonija (ili porecizno, deka prodol`ila srbizacijata na Makedoncite od pred Vtorata svetska vojna)11. Verojatno tuka poteknuva negoviot prv grev, za{to bratskata qubov so Narodna Republika Bugarija, po 1948 g., po napadot na Informbiroto vrz KPJ, be{e zameneta so besprimerna omraza12. Onie koi vo bilo kakva prilika, realno ili so iskonstruirani iskazi, ja zastapuvale tezata za srbizirawe na Makedonija, bile proglaseni za ideolo{ki protivnici i antijugoslovenski faktori i kazneti najsurovo za te{ki prestapi na velepredavstvo. Toa be{e vreme vo koe Makedoncite treba{e edna{ zasekoga{ da bidat transformirani vo lojalni jugoslovenski gra|ani, na koi radikalno, ostro im se presekuvaa site papo~ni vrski so Bugarija, zemja kon koja so decenii gravitira{e ogromen broj Makedonci, baraj}i spas najprvo od turskite, a potoa od srpskite nasilstva. Duri i samite pregovori za Jugoslovensko-bugarska federacija koi budea nade` za soedinuvawe na Vardarska i Pirinska Makedonija se vodea so preskoknuvawe na makedonskoto dr`avno rakovodstvo, odnosno direktno Belgrad-Sofija. Vo tie ramki, site onie makedonski kadri (kako na primer Petre Piruze Majski, Pavel [atev i dr.) koi samoinicijativno prevzemaa nekakvi akcii vo Pirinska Makedonija ili me|u makedonskata emigracija {irum Bugarija vo odnos na re{avaweto
antologijata Povoeni makedonski poeti sostavena od Dimitar Mitrev i objavena vo 1960 g., go nema Venko Markovski koj toga{ seu{te se nao|al na op{testveno prevospituvawe# vo logorot Goli Otok. (Vidi: Dimitar Mitrev, Povoeni makedonski poeti, antologija, Ko~o Racin, Skopje 1960). A. Aleksiev, @ivotnite i tvore~kite metamorfozi na Venko Markovski,..., 19. Aleksandar Aleksiev }e zapi{e deka, so dodvorlivi stihovi politi~ki ve}e is{lifuvaniot# Venko Markovski bil siguren deka gi zadol`il site pozna~ajni toga{ni faktori na Balkanot, pa i po{iroko, {tedro delej}i im stihuvani komplimenti# (A. Aleksiev, isto, 18-19).

11 12

239

na makedonskoto pra{awe, poleka bea staveni vo antijugoslovenskiot arsenal. Venko Markovski be{e etiketiran kako separtist i avtonomist, kako pripadnik na makedonskoto nacionalno krilo koe bilo razo~arano od stavot na KPJ makedonskoto pra{awe da se re{i kako jugoslovensko, vrz federativen princip, no, bez obedinuvawe na Makedonija. Tuka zaedno se najdoa Metodija Andonov - ^ento, Mihajlo Apostolski, Krste Germov ([akir vojvoda), Emanuel ^u~kov, Lazar Sokolov, Petre Piruze Majski, Blagoj Haxi Panzov, Dimitar Vlahov i brojni drugi makedonski dejci koi se vgradija vo temelite na makedonskata dr`ava. Vo tie denovi na sozdavawe, vo mnogustranosta na nivnata dejnost, osobeno mesto zazema{e kodificiraweto na makedonskiot literaturen jazik i pravopis. Tokmu vo ramkite na rabotata na komisiite za makedonskata azbuka i pravopis nastanuva i povidliviot sudir na Markovski so oficijalnata tvrda projugoslovenska struja vo Makedonija. Vo diskusiite za jazikot, kako ~len na prvata Komisija za jazik i pravopis zaedno so \or|i Kiselinov, d-r \or|i [optrajanov, Risto Prodanov i drugi, Venko uporno ja branel tezata na Krste Petkov Misirkov deka za osnova na makedonskiot literaturen jazik treba da bide zemeno centralnoto makedonsko podra~je. Vo argumentite kon ova gledi{te, Markovski go prilo`uval i faktot {to na ova nare~je ve}e pi{uvale nekoi makedonski poeti i pisateli13. Vo ramkite na rabotata na komisijata se javil osnovniot sudir okolu prifa}aweto ili neprifa}aweto vo makedonskata azbuka da se zemat nekoi srpski bukvi so {to makedonskata azbuka pove}e bi se pribli`ila i adaptirala na srpskata14. Pritoa, dodeka Konevski trgnuval od ~isto filolo{ki pozicii, baraj}i po~isti i poednostavni re{enija, kaj del od makedonskite tvorci bil prisuten stravot
13 14

ASNOM, Dokumenti, tom I, kniga 1, Arhiv na Makedonija, Skopje 1984, 244-245. Kako ~len na Prvata komisija za jazik i pravopis, Venko Markovski se zalagal: 1. za sozdavawe posebna makedonska azbuka; 2. bil protiv prifa}awe na Vukovata (srpska) azbuka i nejzina primena vo Makedonija; 3. kako osnova na idniot makedonski litaraturen jazik gi predlagal centralnite makedonski dijalekti (relacija Veles, Prilep, Bitola) i 4. smetal deka tvrdiot znak () e neophoden za idniot makedonski literaturen jazik. Van~o Salxievski, kako zavr{en maturant i partizanski poet# vo dekemvri 1944 g. vlegol vo Komisijata za jazikot. Na eden sostanok za azbukata, veli Salxievski, Venko na cel glas i udiraj}i na masata izvika: Da ja oslobodime makedonskata azbuka od se {to e srpsko, bugarsko, a i jazikot od turski zborovi... Na na{ata azbuka i fali bukavata Y i da ja stavime. Ova site go odobrija i se navedoa nekoi zborovi koi }e ja imaat taa bukva#. (Van~o Salxievski, Kontaktirav so Venko, Utrinski vesnik, br. 2947, 27.03.2009).

240

od srpskata asimilacija, pri {to kakvo bilo prevzemawe na nekakva srpska azbu~na varijanta, zna~elo seu{te da se ostane pod kapata na golemosrpstvoto. Celata rabota dobila ~ustvitelni politi~ki dimenzii, taka {to na krajot, vo taa makotrpna bitka se zame{al direktno i CK na KPJ, odnosno Milovan \ilas koj insistiral na srpski varijanti. Spored Venko Markovski, so vakvite re{enija na azbukata, Makedoncite od Vardarska Makedonija bi se oddale~ile od onie vo Egejska i Pirinska Makedonija. Protiv me{aweto od Belgrad vo kodificiraweto na makedonskiot literaturen jazik, pokraj Venko, zastanale pove}e makedonski intelektualci zaradi {to padnale vo nemilost kaj vrvni dr`avno-partiski funkcioneri vo DFM, direktno podredeni na srpskite politi~ari od jugoslovenskiot vrv15. Za `al vo tie denovi na etiketirawa i ideolo{ki diskvalifikacii, sekoe barawe koe bilo vo sprotivnost so sojuznite direktivi se stavalo vo arsenalot na neprijatelsko deluvawe protiv jugoslovenskoto bratstvo i edinstvo, navodno vo funkcija na nekoja druga nadvore{na dr`ava ili golema sila. Vo 1945 g., Venko Markovski go objavil svojot avtobiografski roman vo stihovi Klime, koj pominal re~isi nezabele`livo vo makedonskata javnost. Iako na deloto mu pripi{uvale slab umetni~ki kvalitet, zemaj}i gi predvid okolnostite (na prvite pokrupni ~ekori vo makedonskata literatura i idelo{ko-partiskite kriteriumi - socrealizmot) stanuva sosema jasno, deka kvalitetot na deloto bil irelevanten vo odnos na politi~kata pozicija na avtorot. So vakviot odnos kon negovoto delo, (kako nekoga{niot partiski bojkot nad Racin - so molk, za koj interveniral kaj Kuzman Josifovski i samiot Venko vo odbrana na Racin), zapo~nala otvorenata diskvalifikacija na Venko Markovski na makedonskata politi~ka i kulturna scena16. Tuka zapo~nuva ubivaweto na tvorecot,
15

16

Zaradi brojnite nesoglasuvawa vrz dooformuvaweto na makedonskata azbuka i pravopis rabotele u{te tri komisii. Spored d-r Novica Veljanovski Venko Markovski bil ~len na site komisii, iznesuval svoi stavovi i mislewa..., no toj nikoga{ ne se sprotivstavil ili vo najmala raka barem da se otka`e od rabotata na nekoja od tie komisii poradi nesoglasuvawe so nejzinite ~lenovi. Naprotiv ostanal ~len i na poslednata komisija (treta, odnosno ~etvrta) koja... na 3 maj 1945 godina ednoglasno ja utvrdila makedonskata azbuka#. (Novica Veljanovski, ASNOM kulturolo{ki refeleksii, EN ES Reklam, Skopje 2003, 80-81) Sosema svesen za poetskata ranlivost na Venko Markovski, za da ja zacvrsne negovata samodoverba, Todor Pavlov, kako {to samiot ka`uva se izrazuval krajno pofalno za negovata poezija. Pritoa, smetaj}i deka nepravilno vo NRM se zapostavuva ovoj poet, Todor Pavlov }e zapi{e: Venko e Makedonec i makedonski poet, toj pi{uva na makedonski, go afirmira i razviva makedonskiot jazik, i pridonesuva na makedonskata kultura, mu dava oru`je na makedonskiot narod#. (Borba#, 11 juli 1945, Intervju na Todor Pavlov).

241

represiran na najte{kiot duhoven na~in - so krajno omalova`uvawe na negovoto delo. No, sekako deka do vakviot akt na represija mo`ebi, barem do sudirot so IB, nema{e voop{to da dojde dokolku ne nastane{e sudirot pome|u Venko Markovski i Aleksandar Rankovi}, eden od vode~kite jugoslovenski i srpski politi~ari do 1966 g.. Vo 1946 g., Venko ja objavil i dramskata piesa Za rodniot kat koja po prvata izvedba bila zabraneta za prika`uvawe. Osnovniot argument {to go isfrlil glavniot kriti~ar na piesata, Dimitar Mitrev, spored ocenkite na Aleksandar Aleksiev, namesto nejzinata o~igledna neizdr`anost, be{e obvinuvaweto deka Venko Markovski ja omalova`uva borbata na srpskiot narod i negoviot pridones vo Vtorata svetska vojna, {to patem ne be{e to~no17. So toa be{e obelodeneto deka ne{to ne e vo red pome|u dr`avniot vrv i Venko Markovski. I slednite dela na Markovski nai{le na krajno lo{i ocenki od toga{nata kritika, osobeno od stranata Dimitar Mitrev. Del od ovie kritiki bile realni, no, bi bile dobronamerni edinstveno koga bi bile napi{ani vo drugo vreme, vo vreme koga makedonskata kni`evnost daleku zad sebe go ostavila socijalisti~kiot realizam. Kritikite na D. Mitrev, spored Aleksiev, presuetniot Venko Markovski gi sfatil kako zatskrien napad na makedonskiot politi~ki vrv vrz negoviot tvore~ki integritet. A i ima{e pri~ini vaka da se rezonira. Nikoj toga{ ne znae{e deka toj vo me|uvreme bil partiski kaznet, a naskoro i isklu~en od KPM, so isklu~ok, se razbira, na partiskiot i dr`avniot establi{ment18. Zatoa se postavuva pra{aweto dali Dimitar Mitrev gi izrazuval sopstvenite uveruvawa i ocenki ili toa bil partiski nalog. Sekako deka pove}e se raboti za partiski nalog, so ogled na toa {to, vo istiot period i Mitrev i Markovski zastapuvale isti gledi{ta kon literaturata. Bez da se razbranuva javnosta, vo 1946 g., bez primena na statutarna procedura, Venko Markovski e isklu~en od ~lenstvoto na Komunisti~kata partija19. Pri~ina za isklu~uvaweto navodno bilo otkrivaweto na partiski tajni pri sredbata pome|u pome|u Venko Markovski, Pavel [atev i Dimitar Vlahov so bugarskata delegacija (Vlko ^ervenkov i Todor
17

18 19

A. Aleksiev, isto, 20; Vidi: Dimitar Mitrev, V. Markovski Za rodniot kat#, Nova Makedonija#, 6 oktomvri 1946. A. Aleksiev, isto. DARM, f.CK KPM, kniga 2, str. 123 (isku~uvaweto na Venko od KPM); isto, k-7, 1947 (1.427.7.119/305).

242

Pavlov) vo ramkite na Seslovenskiot kongres {to se odr`uval vo Belgrad20. Aleksandar Rankovi} najgrubo se nafrlil vrz Venko, smetaj}i deka za predavaweto na internite partiski raboti, sleduva ne samo isklu~uvawe od Partijata, tuku i sudewe21. Vakvata reakcija na Rankovi}, sigurno ne bila zaradi sredbata pome|u makedonskite i bugarskite delegati na kongresot, tuku tokmu zaradi faktot {to trojcata makedonski delegati bile etiketirani kako avtonomisti i separatisti. Slu`bata za dr`avna bezbednost ima{e zada~a da gi kompromitira i selektivno politi~ki da gi diskvalifikuva ovie li~nosti. Slu~ajot bil ras~isten nekolku dena potoa, po vra}aweto na Qup~o Arsov, od Belgrad na sostanokot na Politbiroto na CK KPM.22 Pritoa, bez da se soslu{a, donesena e odluka za isklu~uvawe na Markovski od Partijata, dodeka Pavel [atev e otstranet od dol`nosta prv potpretsedatel na Prezidiumot na ASNOM23. Venko Markovski ja prifa}a odlukata bez prigovor, vo o~ekuvawe deka so toa }e se po{tedi od natamo{ni pritisoci, pa i progoni i deka }e mo`e, kako nepoliti~ka li~nost, da se posveti na literaturnoto tvore{tvo i da go dade svojot natamo{en pridones vo makedonskata nacionalna kultura24. I pokraj navodite na Lazar Koli{evski deka Markovski ramnodu{no se odnesuval kon objavata za isklu~uvaweto i ne podnel `alba25, sepak toa vo nikoj slu~aj ne mo`e da bide realno prika`uvawe na duhovnata sostojba vo koja se na{ol Markovski. Vistinski, seto toa bilo golem udar za eden poet, pravoveren komunist i patriot koj bil degradiran vo sopstvenata dr`ava i od svojata partija.
20 21

22

23

24

25

Peco Trkov, Nacionalizmt na skopskite rkovoditeli, Sofi, 1949, 38-39. Prostorijata vo koja se odvivala sredbata, vo hotelot Ma`estik# navodno bila ozvu~ena, pa Rankovi} bil informiran za tie razgovori. Pritoa Venko tvrdel deka razgovorite se dvi`ele samo vo ramkite na problemite za koi se diskutira pome|u dve bratski partii. Na sostanokot na potesnoto rakovodstvo na CK KPM, na 27 dekemvri 1946 g. na koj prisustvuvale: Lazar Koli{evski, Vidoe Smilevski, Strahil Gigov, Borko Temelkovski i Qup~o Arsov, bil podnesen izve{taj do najvisokoto partisko rakovodstvo na KPJ za isklu~uvawe od partiskite redovi na Venko Markovski i za otstranuvawe od funkciite na Pavel [atev (DARM, f: CK KPM, k. 7, a.e. 119, 27.12.1946). Dim~e Axi Mitreski, Se}avawa za nastani i za li~nosti od makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, INI, MM, Skopje 1997, 182. Mihajlo Minoski, Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe (19431946), Menora#, Skopje 2000, 334-335. Na edno mesto Koli{evski naveduva deka Venko Markovski ramnodu{no go primil soop{tuvaweto na odlukata za negovoto isklu~uvawe od partijata#, a za svojata postapka, poradi koja {to e kaznet, ne sakal da dava objasnuvawe#. (DARM, f. CK KPJ, Komisija za me|unarodni vrski, k-1, 889, CK KPM, 312/11.01.1947).

243

Kampawata protiv politi~ki diskvalifikuvaniot i partiski kaznetiot poet prodol`ila so krajno omalova`uvawe na negovata poezija, vo edna dobro obmislena re`ija so cel da se ubie do kraj poetot (odnosno li~nosta). Vo toj kontekst, na primer, vo deloto Za temata na narodnoosloboditelnata borba vo makedonskata literatura (1947 g.) toga{ vode~kiot kriti~ar, Dimitar Mitrev, od vkupno 50 stranici, re~isi 33 stranici posvetuva na poezijata na Markovski26. Po 1948 g., po sudbinskata Rezolucija na IB, vo bezmilosnata presmetka na re`imot so site onie koi nosele nekakov atribut na sovetski ili stalinovi simpatizeri, privrzenici isl., re~isi sekoj mo`el da bide proglasen za neprijatel i informbirovec. A ~ovek kako Venko Markovski, so takva biografija, vo takvata politi~ka klima, u{te pobrzo i polesno mo`el da bide staven vo vrvot na dr`avnite neprijateli. Faktot {to imal posveteno stihozbirka na Stalin i {to imal prijateli pome|u bugarskite komunisti, samo go nadopolnuvalo negoviot neprijatelski profil. Seto ova Venko te{ko go pre`ivuval. Iako pove}e meseci bil vo molk i vo nekakva samoizolacija, sepak ne bil po{teden od pritisok i omalova`uvawe. Vo 1949 g., sledi prvoto apsewe na Venko Markovski. Na sudeweto se dr`el hrabro, ne poka`uvaj}i nitu koleblivost, nitu strav, mo`ebi ne veruvaj}i vo ona {to mu se slu~uva. Vo 1950 g. bil zatvoren kako predavnik na makedonskiot narod i dr`aven neprijatel. Vo negoviot slu~aj, UDB primenila najrafiniran psiholo{ki teror: gi zatvorile ne samo ~lenovite na negovoto najtesno semejstvo, tuku i pogolem broj (pove} e od dvaeset) negovi bliski i podale~ni rodnini. Pritoa se iz`ivuvale na toj na~in {to mu raska`uvale za makite {to ~lenovite na negovoto semejstvo i rodninite gi trpat poradi negovata tvrdokornost27. Taka, Venko Markovski, pokraj fizi~koto maltrerirawe, gi do`iveal i straotiite na psiholo{kiot teror i zakanite za `ivotite i sigurnosta na negovoto semejstvo koe bilo internirano vo Ki~evsko28.
26

27

28

Dimitar Mitrev, Za temata na narodnoosloboditelnata borba vo makedonskata literatura, Nov den#, god. 3, br. 8-9, 1947. Za Venko Markovski, Golooto~ki svedo{tva#, kniga prva, redakcija i komentari Dim~e Naj~eski, Menora, Skopje 1999, 57. Spored spomenite na Fima Xabirska-Jani}, vo Ki~evsko bile internirani najmnogu semejstva od Del~evska okolija, a od Skopje bila familijata na Venko Markovski. Od semejstvoto na Venko, tamu se nao|ale: majkata na Venko, baba Quba, na 70 godini, soprugata na Venko, Filimena, sinot Mile, deset godini, posvoenata }erka Qupka, edinaeset godini, }erkata Sultana, dve godini, kako i roditelite na Filimena

244

Se krenala golema pra{ina. Negoviot slu~aj stignal i do OON i taka, zaradi nadvore{nopoliti~kiot pritisok bil osloboden. No, osloboduvaweto nemalo da sledi dokolku Venko ne podnesol pokajni~ka izjava, koja na 25 fevruari 1951 g, bila objavena vo vesnikot Nova Makedonija29. Pokajni~kata izjava, napi{ana pod prinuda, im bila neohodna na organite na progonot za nesporno doka`uvawe na vinata zaradi koja bil osuden30. Verojatno zaradi golemata popularnost na slu~ajot, vlastite ustanovite deka e najdobro ovoj ~ovek da se udira ne fizi~ki, tuku onamu kade e negovoto najbolno mesto, vo negovoto tvore{tvo. Dramata Goce napi{ana prakti~no vo zatvorot bila izvedena pred celiot politi~ki vrv. Se barale najkrupnite krunski svedoci za da se degradira deloto na Venko, za{to dramata do`iveala celosno fijasko. Vo kritikite i polemikite za dramata vo vesnicite, pokraj Dimitar Mitrev, se vklu~ile i Mitko Zafirovski, Branko Zarevski i Liljana ^alovska. Mitko Zafirovski duri go obvinil Venko deka go skrnavi likot i deloto na Goce Del~ev. Sosema e jasno deka celta na sevkupnata kritika bila da se ispolitizira ovoj kulturen nastan i da se degradira avtoroviot trud. Na toj na~in niz edna nevidena maskarada bilo uni{teno i ova delo na Venko Markovski. Venko bil najsurovo kompromitiran, ubien vo du{ata. Dr`avniot kriti~ar broj eden, od toj moment prestanal da se interesira za tvore{tvoto na Venko. Toa bilo sistematski ubieno, najprvo so grubi kritiki, a potoa so molk. Molkot isto taka bil politi~ki stav, eden od metodite na represija koj mo`ebi bil najte`ok za tvorcite. Vo ovoj period Venko raboti kako dramaturg vo Makedonskiot naroden teatar. Iako re~isi uni{ten i degradiran, toj pravi obidi i natamu da pi{uva i gi objavuva delata Skazna za rezbarot i Nad plameni bezdni. No i ovie trudovi ja do`iveale istata sudbina, iako makedonskata
Markovska, baba Kona i dedo Vlado. (Fima Xabirska Jani}, Od pekolot vo pekol, Delo, septemvri 1993). Vnukata na Venko Markovski od sestrata Evdokija (Doka), Branislava Radosavqevi}-Boj~in, naveduva deka nejzinata majka, privaten stomatolog, preku svoi dvajca pacienti Turci ([aban i Selim), im pra}ala pari na semejstvoto na Venko za da pre`iveat. Vo Ki~evo, majkata na Venko, baba Quba prodavala grn~arija na pazarot, soprugata Filimena rabotela vo nekoja kni`ara, a sinot Mile ja metel kni`arnicata. Venko Markovski, Izjava#, Nova Makedonija#, g.VIII, br. 1910, 25 fevruari 1951, Skopje. Pokajni~kata izjava, spored iskazite na Aleksandra Markovska, snaa od sinot Mile, Venko Markovski ja napi{al so vperen pi{tol vo glavata (Razgovor voden so A. Markovska na 25.04.2006). Toa go potvrduvaat i drugi bliski na V. Markovski.

29

30

245

literatura bila `edna za bilo kakvo delo vo nejzinite prvi ~ekori na sozdavawe na nacionalnata kultura. Kritikata na raste~niot birokratizam vo Jugosloavija, vo prvite pedesetti godini, Milovan \ilas (po negoviot presvrt od dogmatizam kon liberalizam) ja zapo~nal so povik do pisatelite na golemo raspremawe na na{iot `ivot31, pri {to celata rabota, na krajot zavr{ila so negovoto zatvorawe. Zatoa, vo klima na pritaen molk, strav i nesnao|awe na pove} eto tvorci, krajno smelo deluvale sogledbite za celokupniot apsurd na dikataturata vo godinite na sudirot so IB i nedopirliviot kult na Josip Broz, {to vo 1955 g., Venko Markovski gi objavuva niz stranicite na svojot trud Sovremeni paradoksi, pi{uvan na na srpsko-hrvatski jazik32. [ikaniran, bri{an, dr`en vo izolacija, toj me|u prvite se osmelil da ja simne politi~kata maska na Josip Broz Tito, obvinuvaj}i gi vrvnite jugoslovenski rakovoditeli za nivnite represivni metodi na vladeewe i za predavstvoto na socijalizmot33. Zaradi pove}egodi{noto nesoglasuvawe so oficijalniot re`im vo NRM, zaradi negovite nekoga{ni stihovi so koi go vospeva Stalin i prifa}aweto na Rezolucijata na IB, no, pred se, zaradi Sovremenite paradoksi, Venko Markovski e osuden i upaten vo 1956 g. na petgodi{no op{testveno prevospituvawe vo logorot Goli otok34. Istovremeno,
31

32

33

34

Toj iznel i osuda za nivniot molk i pasivnost vo momentot koga dogmatizmot i dekadencijata cvetaat nasekade okolu nas#, objavuvaj}i go vo vesnikot Borba tekstot Razmisluvawe za razni pra{awa#. So ovoj tekst, \ilas bara od pisatelite da vlezat vo otvorena diskusija#, vo borbata za socijalisti~ka demokratija. Tuka toj tvrdi deka ima mnogu poltronstvo, samovolie i nepravda, navredlivi za revolucijata, a pisatelite ne se snao|aat i ne gledaat {to treba da pravat vo pra{awata koi inaku im se mnogu jasni# (Milo Gligorijevi}, Dozvoqene i nedozvoqene slobode, NIN, 28 avgust 1988, 31). Kako diplomiran filolog koj poznaval pove}e slovenski jazici, pokraj na makedonski, Venko Markovski pi{uval na bugarski, ruski i srpskohrvatski jazik. Vo ovaa poema, me|u drugoto stoi: ... Da `ivee Revolucijata {to si gi sotruva svoite ~eda#. ... ^ovekot si ja izgubil verata, I mol~i i stega tupanica#. ...Boluva zemjata. Gnie semeto. D e m o k r a t i j a. Nasekade beda. Ama zatoa - ^est na partijata Nad se#. ... Licitacija na socijalizmot. Apsewa Zemjata e vo opasnost. Internacija Narodot e vo opasnost. Ubistva Slobodata e vo opasnost#. ...Pra{uvame nie, Decata na logorite i zatvorite?... Prostitucija i komunizam. Vo limuzini. I grobovi na padnatite. Pokraj patot. Vo traurot na banketite. Koegzistencija...#. (Vidi: Venko Markovski, Sovremeni paradoksi, Sintezi#, 14, Skopje 2009, 36-38) Goli Otok# bil eden od najzloglasnite zatvor vo sovremenata istorija, za{to tamu lu|eto ne bile izma~uvani samo fizi~ki, tuku im se ubivala i ~ove~kata du{a. Zlodelata na Goli otok#, na Josip Broz ne mo`at da mu go prostat brojni sovremeni istori~ari, me|u koi interesna analiza dava Dragan Markovi} (vo trudot: Josip Broz i Goli otok, Beseda, Beograd, 1990).

246

za neprijatelski dejstvija, pretsedatelot na sudot Boro Dogaxiski, zaedno so Venko gi osudil i Kiril Makedonski (18 meseci strog zatvor)35 i Du{ko Nanevski (1 godina strog zatvor) so obvinuvawe deka go rasturale trudot Sovremeni paradoksi36. Po negovoto upatuvawe na Goli Otok, pokraj pobliskoto, ne bilo po{tedeno od razli~en vid na represija ni po{irokoto semejstvo37. Vo spisocite na golooto~kite zatvorenici, Venko Markovski bil zaveden pod drugo ime, odnosno pod imeto Venjamin iako bil osuden pod imeto Venko. Zatoa, iako postoele nekolku intervencii od strana na OON za negovo osloboduvawe, imeto Venko Markovski ne postoelo na listata na zatvorenici. Imeno, toga{ se praktikuvalo popoznatite li~nosti kako poeti, pisateli, univerziteski profesori itn. da se vodat pod psevdonimi38. Ironijata odela do tamu {to lu|eto bile zatvorani i maltretirani, a oficijalno nikade ne postoel dokaz za toa. Stradawata na Goli Otok kaj nego ja zacvrstile slikata {to ja sozdal za sistemot na represija vo Titova Jugoslavija vo prvata decenija po Vtorata svetska vojna. Po vra}aweto od Goli Otok i samiot izjavuva deka negovite poetski razmisli za ovoj zloglasen logor ni vo najcrnite soni{ta ne mo`ele da se sporedat so u`asot koj tamu vladeel. Taka stihovite na Sovremenite paradoksi za re`imot na Josip Broz Tito zaradi koi bil odveden na op{testveno prevospituvawe bile samo op{ta slika, nasetuvawe, generalizacija na sudbini, osuda na eden sistem na
35

36

37

38

Vo policiskoto dosie na \or|i Docev (koe sopstvenikot mu gi prilo`i za istra`uva~ki potrebi), me|u drugoto, slu`bite go vnesle snimeniot razgovor {to se vodel pome|u Kiril Makedonski i Pande Eftimov. Pritoa, kompozitorot bil iznenaden i razo~aran {to i po ~etvrti pat ( 12 1972 .) ne e primen vo Dru{tvoto na kompozitorite, iako tamu ~lenuvale kompozitori so mnogu pomal tvore~ki opus. Na 18 mart 1956 g. vo vesnikot Nova Makedonija# po dvodnevniot pretres e objavena presudata vo koja stoi deka obvinetite vo 1955 i po~etokot na 1956 g. vodele neprijatelska propaganda protiv dr`avnoto i op{testvenoto ureduvawe na na{ata zemja i deka za taa cel tie ilegalno rasturale eden ilegalno otpe~aten pamflet so neprijatelska sodr`ina...#. Taka, sinot i vnukata na Venko, }erkata od sestra, i pokraj toa {to bile odli~ni u~enici, bile isklu~eni od Gimnazijata Josip Broz-Tito# so motivacija deka se nedostojni da u~at vo gimnazijata {to go nosi imeto na Tito. Zaedno so niv bil isklu~en i nivniot najdobar prijatel. ]erkata na Venko, Qupka, isto taka ne bila po{tedena. Kako najdobar student na Konzervatoriumot vo Belgrad, diplomira na 20-godi{na vozrast i dobiva stipendija od jugoslovenskata vlada za postdiplomski studii vo Moskva. No stipendijata, po naredba od Skopje, i bila ukinata. (Za sudbinata na semejstvoto Xabirski, Golooto~ki svedo{tva#, kniga prva, redakcija i komentari Dim~e Naj~eski, Menora#, Skopje 1999, 145). Devoj~eto duri bilo i tepano, javno, vo kancelarijata na Ministerstvoto za kultura, koe sekako bilo mnogu bolno za tatkoto i {ok za celoto semejstvo. Bogdan Bo`inovski, Na Goli Otok ubivaat titovite satrapi, Delo#, 21.06.1996.

247

ograni~ena sloboda, no, ni{to tolku straotno, po ime i prezime, vo krvaviot stroj, vo bojkotot i vo skapanite koski na brojni heroi niz algite na Jadranskoto More, ni{to od toa ne mo`elo i pokraj celata poetova fantazija da go pretstavi u`asot na eden realen stalinisti~ki logor39. Venko Markovski ostanal na Goli Otok do 1961g. Za vreme na petgodi{niot prestoj vo logorot, gi do`iveal i pre`iveal site torturi na dobro razrabotenata represija: topliot zajak, bojkot so denovi, krajno iscrpuva~kata rabota i mizernata hrana, dolgi i brojni ve~eri pominati nad kiblata, kolektivnoto plukawe40. Se vratil iznemo{ten, fizi~ki i duhovno skr{en, so dlaboki bolni tragi od do`iveaniot ko{mar, so trajno o{tetuvawe na vidot zaradi udari vo glavata, no, represijata vrz nego i ponatamu prodol`ila. Toga{ bil iselen od ku}ata kade dotoga{ mu `iveelo semejstvoto i smesten vo edno prizemje na ulicata Ilindenska. Koga razgovaral so nekogo izleguval nadvor, nikoga{ ne vodel razgovori vnatre vo stanot. Do 1963 g., se u{te, ne mo`el da gi u`iva gra|anskite prava. Vo negovoto rodno Skopje lu|eto vidlivo izbegnuvale sredbi so nego. Ne go pozdravuvale, re~isi nikoj ne sakal da razgovara so nego. Negovite nekoga{ni poznanici, prijateli, bliski (onie vistinskite koi ne go kodo{ele na vlastite) znaej}i deka e pod postojana prismotra i sleden od policijata, svesno go odbegnuvale. Bil ostaven bez rabota i bez elementarni sredstva za `ivot, bilo zabraneto pe~ateweto na bilo koj negov trud, a semejstvoto pre`ivuvalo re~isi edinstveno so pomo{ta {to ja dobivalo od sestrata na Venko, Edokija (Doka)41.
39

40

41

Tokmu zatoa, Venko Markovski ja objavuva poemata Goli Otok - ostrov na smrtta, kade me|u drugoto zapi{al: ... Surov e svetot na zatvorot. Pametam mnogu lu|e koi{to hrabro se borea za revolucijata vo burnata borba protiv fa{izmot, samo za da umrat ovde, nemilosrdno predadeni i ostaveni da le`at pome|u ovie kameni yidovi, obvitkani vo pusto{ i magla. Moreto e mirno; na dnoto od so krv natopeniot Jadran, gordite vojnici na jugoslovenskite partizani le`at obvitkani so algi. Mojot narod, mojata du{a taguva za onie vojnici za pravdina, za onie verni sledbenici na svesta, za onie ma~enici na slobodata. Nav~er... gi gledam o~ite na ubienite `alej}i za golemata bolka {to ja sovlada na{ata zemja. Duri i koga go napu{tiv Goli Otok, negovata pateti~na nehumana prikazna nave~er ja izma~uva mojata du{a, prinuduvaj}i me povtorno da gi slu{am ofkawata na lu|eto koi bea `ivi zakopani...# (http://www.amazon.com/Goli-Otok-Island-Death-Venko-Markovski: Goli Otok: The Island of Death: A Diary. East European Monographs, New York, october 15, 1984). Od site ovie merki na prevospituvawe {to li~no gi pominal, po negovoto vra}awe nikoga{ za ni{to ne zboruval. Edinstveno vo edna prilika i odgovoril na svojata sestra Evdokija (Doka): [to sakate da vi ka`am. Mi plukaa vo otvorenata usta!#. (Se}avawe na Branislava Radosavqevi}-Boj~in, razgovor voden na 7.04.2009). Plukaweto bilo eden od na~inite krajno da se poni`at vospitanicite#. Vera Taleska Nikolovska se se}ava na edna poseta vo domot na Venko Markovski, kade oti{la kako lekar da go pregleda negovoto bolno dete. Do deteto imalo samo ~a{a voda. Prakti~no, vo domot na Venko nemalo ni{to nitu za jadewe, nitu za piewe.

248

Zdravjeto mu bilo krajno naru{eno, go gubel i vidot. Tokmu toa im poslu`ilo na vlastite kako alibi da mu izdadat paso{ i da go ispratat nadvor od Jugoslavija. Pritoa, postojat razli~ni stavovi okolu problemot so dobivaweto paso{ i navodnoto zaminuvawe na operacija na o~ite vo Odesa.42 Iako del od `ivite pripadnici na policiskite strukturi i na nivnite sorabotnici zadol`eni informatori, po pove}e decenii molk se javuvaat so tvrdewa deka toj zaminal dobrovolno vo Bugarija zaradi negovite bugarski ~ustva, sepak poprifatlivi se drugite tvrdewa, deka toj bil proteran od SRM. Taka, vleguva vo vodite koi }e go stavat vo arsenalot na potrebnite antimakedonci vo funkcija na sproveduvawe na politi~ki pritisok na Bugarija vrz Jugosolavija (i obratno) vo odredeni situacii na zategnati me|udr`ovni odnosi. Vnukata na Venko, Branislava Boj~in tvrdi deka potvrdata za bolest i paso{ot mu se izdadeni bez negovo barawe, odnosno deka e staven pred svr{en ~in deka mora da zamine za Bugarija so mo`nost za u{te dve opcii: SSSR i Kina.... Venko planira{e da zamine za Francija, me|utoa planot mu e probien od UDB-a...! Krste Crvenkovski e zadol`en da gi sredi administrativnite raboti vo smisla na obezbeduvawe paso{ i sli~no. Vo pravec na vakvite razmisluvawa se i navodite na Dim~e Axi Mitreski koj tvrdi deka zaminuvaweto na Venko e dogovor pome|u bugarskite i jugoslovenskite vlasti (edna kombinatorika me|u Tito i @ivkov)43. Toa zna~i deka toga{nite vlasti ve}e znaele deka Venko nema da se vrati nazad, deka }e ostane vo Bugarija. Makedonskiot dr`avno-partiski vrv verojatno ocenil deka e podobro Venko da go proglasat za predavnik otkolku toj da ostane tuka i da dobie oreol na `rtva na politi~kata represija. Na ednite im bil potreben predavnik na makedon{tinata, a na drugite borec za bugar{tinata.
(Intervju so Vera Taleska Nikolovska, vodeno vo Ohrid na 25 avgust 2000 g.). Branislava Radosavqevi}-Boj~in, vnukata na Venko, ka`uva deka semejstvoto na Venko ne gladuvalo, blagodarenie na pomo{ta na nejzinata majka Doka. Imeno, Venko ~ustvuval deka brzo go gubi i vidot, taka {to Vera Taleska Nikolovska pobarala pomo{ od Krste Crvenkovski. Ovoj, iako so najgrubi zborovi se izrazil za Venko Markovski, sepak, izdejstvuval paso{ so koj Venko mo`el da zamine na le~ewe vo Sofija i Odesa (Intervju so Vera Taleska Nikolovska....). Blagoj ^aminski, posle to~no ~etiri i pol decenii }e napi{e: Toj redovno ode{e na o~na klinika od kade dobiva{e potvrda deka mu e potrebna operacija vo stranstvo koja mu slu`e{e za dobivawe paso{#. (Pismo od Blagoj ^aminski okolu feqtonot za Venko Markovski, Utrinski vesnik od 21- 22 mart 2009 g.) Dim~e Axi Mitreski, Se}avawa za nastani i za li~nosti od makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, INI, MM, Skopje 1997, 182. Vakvoto tvrdewe na Axi Mitrevski, ne mo`e da se prifati bez rezerva, so ogled na toa deka za vakviot dogovor dosega ne sme sretnale drugi dokazi.

42

43

249

Pove}e sovremenici na Venko, davaat razli~ni informacii za negovata uloga vo makedonskata istorija i za negovata li~nost, osobeno za kontroverzite okolu negovoto deklarirawe za Bugarin po 1965 g., edna mo{ne bolna tema vo makedonskata istorija44. Spored nekoi sogleduvawa, Venko kako li~nost ne mo`el do kraj da gi izdr`i pritisocite i torturite na vremeto i na re`imot: obezvreduvaweto na negovoto tvore{tvo, maltretiraweto na semejstvoto, zatvoraweto, poni`uvawata, izolacijata, suptilnata represija, prevospituvaweto na Goli Otok. Pritisnat od site strani go prifa}a ponudeniot izlez, da zamine vo Bugarija, onamu kade }e go prifatat, kade nema da bide poni`uvan na najnedostoen na~in, tamu kade {to }e mu bide dadeno mestoto na eden afirmiran poet. Taka vo 1965 g., legalno, Venko ja preminuva makedonsko-bugarskata granica, so uredni dokumenti i tamu go prodol`uva svojot `ivot. Do negovata smrt vo 1988 g. bil pod postojana policiska kontrola. Vo Bugarija Venko dobil uslovi za egzistencija - {ofer od nivnata vnatre{na bezbednost i edna individuakna ku}a koja se prislu{kuvala45. Tamu tragi~no zaginuva i negoviot sin edinec koj srede Sofija izjavuval deka e Makedonec, a koj zaradi ogromniot pritisok na vlastite vo SRM, zaedno so soprugata Aleksandra, vo 1968 g. zaminuva za Bugarija46. Kako {to jugoslovenskata UDB go prinudila da dade pokajni~ka izjava, vo fevruari 1951 g., taka vo Bugarija se pobaralo od Venko Mar44

45

46

Tokmu vo ovoj kontekst bi mo`ele da go postavime istoto pra{awe i za mnogu tvorci koi gi dostignale site instanci na akademskite zvawa, no, zaradi li~nata blagosostojba i ambicii bile dou{nici i informatori na svoite kolegi vo dobro razrabotenata ma{ina na titovata vnatre{na razuznava~ka slu`ba. Ku}ata, odnosno vilata koja ja dobil se nao|ala vo prekrasen park, zaedno so drugi dr`avni vili, no bila navistina skromna. Vo dolniot del bila dnevnata soba, so ednostaven name{taj, a na gorniot kat bile spalnite so vojni~ki kreveti, bez kilimi (Se}avawe na B. Boj~in). Smrtta na sinot Mile e edna od najtragi~nite epizodi vo `ivotot na Venko Markovski. Mile bil pregazen so kamiot, dodeka na trotoarot ~ekal da ja premine ulicata, vra}aj}i se od avtobuskata stanica so nekoja pratka ispratena od Skopje. Tragite od nesre}ata bile is~isteni nevoobi~aeno brzo, bukvalno za 5 minuti (spored iskazi na Dejan Krcun, koj toga{ prestojuva vo Sofija). Za vreme na pogrebot Venko bil pod silni sedativi i na grobot gi iska`al zborovite: Sine ti padna kako politi~ka `rtva. (spored iskazi na B. Boj~in). Ovie zborovi na Venko vo interpretacija na Vasko Kojstoj~inovski bile: Sine, ti zagina za Blgarija (nau~en sobir vo MANU: Bugarskata emigracija vo Makedonija). Za prvpat, za smrtta na Mile mi raska`a pisatelot @ivko ^ingo, koj iskreno go saka{e kako ~ovek i makedonski patriot i dlaboko so~ustvuva{e so negoviot tragi~en kraj vo emigracija. Istoto go potvrduvaat i drugi makedonski tvorci, kolegi i poznanici koi so najubavi zborovi ja opi{uvaat li~nosta na Mile. Vo razgovorot voden na 25.04.2006 g., Aleksandra Markovska mi poso~i deka nejziniot soprug slu~ajno zaginal, deka ne e vistina oti e namesteno ubistvo. Sepak ovoj nastan sosema psihi~ki go skr{il Venko. Gospo|a Aleksandra go opi{a svojot svekor kako dobar ~ovek, so {iroka raka, so mnogu naru{eno zdravje, ~ovek koj 15 g. od svojot `ivot gi pominal vo zatvorite: Eni ]oj, Gonda Voda, Idrizovo, Goli Otok.

250

kovski javno da se deklarira za Makedonski Bugarin47. No, intimno, toj nikoga{ ne prestanal da se ~ustvuva samo kako Makedonec48. Venko ne e pogreban vo alejata na bugarskite velikani tuku, po sopstvena `elba e pogreban kako obi~en gra|anin. Taka zavr{uva `ivotot na eden makedonski poet i revolucioner, ~ovek koj se vdahnovuval so svetskata revolucija, od velikiot Oktomvri, koj pi{uval na pove}e slovenski jazici, koj vleze vo makedonskata istorija so prvite stihovi napi{ani na svojot makedonski jazik, no koj neslavno be{e ispraten na pat bez vra}awe vo sosedna Bugarija, da propadne vo vrtlogot na politikata na balkanizacijata, javno da se deklarira i da bide ona vo koe intimno ne veruval, da bide isfabrikuvan spored potrebite na makedonskite i bugarskite sili za vnatre{na bezbednost49. Ideolo{ki opredeluvaj}i se za Stalin, toj stana `rtva na najdolgiot stalinisti~ki proces vo istorijata na komunizmot, koj se u{te ne e zavr{en. Procesot trae i posthumno. Periodot od 1965, od negovoto zaminuvawe do smrtta vo 1988 g., e period na prinuden izbor, u{te edno otu|eno pre`ivuvawe na ovoj ~ovek, kako bugarski akademik, zasipan so slava i liksuzni izdanija na knigi, pamfleti i napisi potpi{ani so negovoto ime, kako objekt na edna monstruozna antimakedonska propaganda za doka`uvawe na bugarskiot proiznes na makedonskiot narod50.
(: . - )
47

48

49

50

Pritoa, istra`uvaj}i gi stalinisti~kite metodi na obrabotka# na li~nostite, ja postavuvam osnovnata dilema: Kolku od politi~kite pamfleti objaveni vo Bugarija so imeto na Venko, se negovi? Duri i onie koi navistina gi napi{al (ili samo gi potpi{al) bile pi{uvani zaradi pritisokot i ucenite, zaradi nu`data, a ne zaradi ubeduvaweto. Takvi primeri se brojni vo istorijata. Spored ka`uvawata na Vlastimir Nikolovski, Doka, sestrata na Venko, vo poslednite migovi od `ivotot na svojot brat go zamolila ~uvarot (t.e. {oferot) da gi ostavi sami barem nekolku minuti. Toga{ Venko nedvosmisleno i ka`al: Jas sum Makedonec, Makedonija e moja zemja i taa }e `ivee! Nikade, vo nitu eden dokument jas ne potpi{av deka sum Bugarin!#. Vo razgovorot so \or|i Marjanovi}, Doka decidno go tvrdi istoto: Nikoga{ toj ne se izjasnil za Bugarin! Nikoga{! Pa toj i se potsmeva{e na Filimena, koga vo Sofija nastojuva{e da zboruva bugarski! [to se ma~i{, mori `eno, zboruvaj si kako {to znae{ i umee{, i vele{e#. (\or|i Marjanovi}, Se}avawe za Veni, Dnevnik-veni.gif). Vo naporite da obezbedam pove}e istoriski argumenti i fakti za analiza na istoriskata li~nost na Venko Markovski, bev iznenadena od `ol~nosta na napadite i diskvalifikaciite na nekolkumina negovi prijateli, slu`benici# ili bliski sorabotnici. Nekoi i denes mislat deka bile vo pravo {to go polnele dosieto Markoski#, bidej} i toj, samiot, so svoeto emigrirawe vo Bugarija, doka`al# deka e predavnik. Zatoa ne slu~ajno, Kole ^a{ule vo: Venko Markovski, zapis za edno samoubistvo, me|u drugoto }e zapi{e deka smrtta na Venko mu se javila kako poddvi`nik, deka go oslobodila od nego samiot.

251

Violeta Achkoska THE HISTORICAL AND CONTEMPORARY MACEDONIAN PARADOXES THE CASE OF VENKO MARKOVSKI

Summary In this article we are analize the separate aspects of the character of Venko Markovski, the rst contemporary Macedonian poet, the member in the National-Liberation War, the supporter of Stalin and the national dissident. Because of the subject and the several difcult explanations about the character of Markovski, we will write only about the so called Macedonian chapter of his activities. We will write only about his membership in the National-Liberation War, until his immigration in Republic of Bulgaria. We will try to explain, what is the reason of the transformation of Venko Markovski. Key words: AUTHONOMISM, SEPARATISM, IDENTITY, DISSIDENT, STALINISM, MIGRATION, YUGOSLAVIAN IDEA.

252

253

Van~o \OR\IEV

: 323.1(=163.3):327(497.2)"18/19"

NEOFICIJALNI STAVOVI OD OFICIJALNI BUGARSKI LI^NOSTI I INSTITUCII ZA MAKEDONSKIOT IDENTITET OD KRAJOT NA XIX I PO^ETOKOT NA XX VEK
Kratka sodr`ina Vo ovoj prilog prezentirame nekolku izjavi od oficijalni bugarski li~nosti i pretstavnici na institucii vo vrska so makedonskiot identitet. Tie nedvosmisleno potvrduvat deka pretstavnicite na oficijalnite bugarski institucii bile svesni za posebniot makedonski identitet iako oficijalno site ja zastapuvale, poddr`uvale i dosledno ja branele i sproveduvale tezata za bugarskiot karakter na makedonskoto naselenie. Navedenive primeri gi obezvrednuvat prigovorite na bugarskata istoriografija deka makedonskata nacija e kominternovska tvroba, izmislica na skopskite ili srbokomunisti~ki istori~ari, deka terminot Makedonec se koristel kako geografska odrednica, a ne za ozna~uvawe etni~ka pripadnost, deka toa e produkt na makedonizmot - prote`iran od Stojan Novakovi}, pa duri i na neomakedonistite. Me|utoa, primerite {to gi priveduvame se od relevantni i kompetentni bugarski institucii ili nivni pretstavnici za koi takvite kvalifikacii nemaat mesto. Klu~ni zborovi: MAKEDONIJA; MAKEDONCI; IDENTITET

Makedonskiot identitet od krajot na XIX i po~etokot na XX vek e slo`eno i kompleksno pra{awe, kako toga{, taka i denes. Pri sekoj obid za negovo determinirawe treba da se ima predvid toga{nata konstelacija i konfuznata realnost koja bila posledica na osmanskiot milet sistem,1
1

Millet - narod#, nacionalnost# ili narodnost#. Vo Osmanliskata imperija nemuslimanskite narodi narodi od kniga imale vnatre{na religiozna samouprava. Tie bile grupirani spored verskite zaednici kon koi pripa|ale. Taka, seto pravoslavno naselenie se smetalo za Rum milet#, a negov duhoven poglavar bil Carigradskiot patrijarh. Pod terminot Rum milet prvobitno se podrazbiralo seto pravoslavno naselenie bez razlika na negovata etni~ka pripadnost. Podocna ovoj terminot stal sinonim za Grk# vo etni~ka smisla na zborot bez ogled na nacionalnanata pripadnost. Ottuka terminot Rum milet# treba da se sfati samo kako verska konotacija za pripadnost kon Carigradskata patrijar{ija, a ne vo etni~ka smisla. So formiraweto na Bugarskata egzarhija vo 1870 godina, analogno na milet sistemot se pojavil terminot Bulgar milet#, {to stanalo sinonim za Bugarin, me|utoa toa povtorno ozna~uva pripadnost kon odredena crkva, a ne nacionalna pripadnost.

254

nepostoeweto na metodologija za popis na naselenieto kako vo evropskite zemji,2 razgranetiot sistem na crkovno-prosvetnite propagandni na sosednite balkanski dr`avi i nivnata asimilatorska politika kon makedonskoto naselenie. Od druga strana, vo isto vreme ne postoela nikakva makedonska institucija koja bi poslu`ila kako sto`er za bilo kakvo institucionalno obedinuvawe na makedonskoto naselenie i negovite interesi. Poradi slo`enata makedonska konstelacija, izvornata dokumentacija od toga{nite oficijalni institucii ne dava objektiven odgovor na pra{aweto za makedonskiot identitet. Taa e subjektivna, ednostrana, pristrasna i tendenciozna do stepen koj e proporcionalen so interesite na zainteresiranata strana - institucija od koja poteknuva dokumentacijata. Ottuka istata te{ko mo`e da pretstavuva relevanten pokazatel pri utvrduvaweto na makedonskiot identitet. Za poso~eniot period postoi dokumentacija i od uslovno nezainteresirani strani koja ako ne drugo, barem delumno gi otkriva sprotivnostite i tendencite na zainteresiranite i konfrontirani strani. Sepak od ovoj period postojat i svedo{tva na objektivno nezinterseirani faktori koi vrz nau~na osnova nastojuvale da go razre{at pra{aweto na makedonskiot identitet. So ogled na kompleksnosta i slo`enosta na temata vo ovoj prilog ne pretendirame na seopfaten odgovor na ova kompleksno i slo`eno pra{awe. Naprotiv! Na{ata cel e skromna. Povikuvaj}i se na nekolku primeri od izvori od kompetentni bugarski institucii ili nivni pretstavnici da posvedo~ime deka tie svoevremeno bile svesni za posebniot makedonski identitet iako vo osnova site ja zastapuvale, poddr`uvale i dosledno ja branele i sproveduvale tezata za bugarskiot karakter na makedonskoto naselenie. Napolno sme svesni za lavinata rekcii, komentari, odgovori i kontra argumentite {to mo`e da gi predizikame. Me|utoa, faktite koi gi nudime se neosporni. Tie odnapred gi obezvrednuvat prigovorite od tipot deka makedonskata nacija e kominternovska tvroba, izmislica na skopskite ili srbokomunisti~ki istori~ari, deka terminot Makedonec
2

Vo Osmanliskata imperija se evidentiralo samo ma{koto naselenie spored negovata veroispovest. Za toa postoele t.n. nufuz defteri# (eden vid mati~ni knigi). Vo niv site muslimani: Turci, Cigani, islamizirani Makedonci, Alabanci, ^erkezi, Arapi i dr. se evidentirani kako Turci#. Site pripadnici od pravoslavnata veroispovest pod jurisdikcija na Carigradskata patrijar{ija se evidentirani kako Rum milet#. Dodeka pravoslavnite vernici pod jurisdikcija na Bugarskata egzarhija bile evidentirani kako Bulgar milet#. Evreite se zavedeni kako Jaudi#, dodeka Evrite muslimani se zapi{uvani kako Turci.

255

se koristel kako geografska odrednica, a ne za ozna~uvawe etni~ka pripadnost, deka toa e produkt na makedonizmot - vospostaven od Stojan Novakovi}, pa duri i na neomakedonistite. Naprotiv primerite {to gi priveduvame se od relevantni i kompetentni bugarski institucii ili nivni pretstavnici za koi takvite kvalifikacii nemaat mesto. Prviot primer {to go priveduvame e od 1885 godina od Atanas [opov. 3 Tojoj vo svojstvo na sekretar na Bugarskata egzarhija vo predve~erjeto na obedinuvaweto na Kne`estvoto Bugarija so avtonomnata provincija Isto~na Rumelija pismeno se obratil do poznatite ruski slavisti: Ivan Sergevi~ Aksakov i Vladimir Iv. Laminski, kako i do Emil de la Levele vo Lie`. Pritoa, A. [opov od ime na Makedoncite apelira tie so svojot avtoritet da se zalo`at za sproveduvawe na vetenite reformi vo Makedonija soglasno Berlinskiot dogovor. Vo toj kontekst, A. [opov me|u drugoto pi{uva: Slovenskiot element vo Makedonija strada, toj moli samo edno: da mu dadat mo`nost da postoi, da ne ja zagrozuvaat negovata narodnost, da se moli i da u~i na svojot roden razbirliv jazik... Makedoncite na Vas smetaat, na Vas se nadevaat; pomognete so Va{eto pero, so Va{iot um, so Va{iot zbor, so Va{ite soveti. Makedoncite sakaat samo edno - to~no ispolnuvawe na Berlinskiot traktat, vetenite reformi, ni{to pove}e. Tie znaat deka pogolema `elba od toa vo ova vreme e opasna. Makedoncite se spremaat da ispratat molbi do evropskite dr`avi, duri i deputacii i da baraat to~no ispolnuvawe na Berlinskiot traktat za smetka na Makedonija.4 Vo vtorta polovina na 1891 godina vo Sofija bila formirana Mladata makedonska kni`evna dru`ina (MMKD) koja vo januari 1892 godina go izdala prviot broj na spisanieto Loza.5 MMKD vo Predgovorot na spisanieto uka`uva na opasnosta od stranskite propagandi vo Makedonija
3

4 5

Atanas [opov (1853-1922). Bugarski kni`evnik, op{testvenik i diplomat. Roden e vo Pan|uri{te. Zavr{il medicinsko u~ili{te vo Carigrad. Vo Sankt Peterburg zavr{il pravo. Specijaliziral vo Pariz. Rabotel vo Sofiskiot apelacionen sud i kako redaktor na v. Ote~estvo#. Od 1884 do 1890 bil sekretar na Bugarskata egzarhija vo Carigrad. Od 1890-1897 godina e redktor na vesnikot Novini#. Od 1897 do 1908 godina bil bugarski trgovski agent vo Solun, a potoa generalen konzul. Objavil pove}e istoriski knigi: Vinovna li e Rusi za pogroma na Blgari#; Kak ni se nalo`i Balkanskata vona#; D-r Stojan ^omakov#; Reformite i zaitata na hristinite v Turci 1876-1904#; Narodnosta i ezikt na Makedoncite#; Makedoni ot etnografska, istori~eska i filologi~eska gledna to~ka# i drugi. Ili Ivanov, Surovi materili, Sb. Ilinden, Sofi, 1929, 80-81. Van~o \or|iev, Petar Pop Arsov. Prilog kon prou~uvaweto na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe, Skopje, 1997, 25-35.

256

i povikuva na organizirano sprotivstavuvawe od strana na Makedoncite.6 Vo prilozite objaveni vo Loza na eden ve{t na~in se pravi obid za prika`uvawe na posebniot istoriski, kulturen i etnografski karakter na Makedonija, pri {to se vodi smetka da se podzadovoli i vkusot na bugarskoto op{testvo.7 Osven toa Lozarite praktikuvale eden specifi~en jazik i pravopis, razli~en od bugarskiot, so tendencija istiot da poslu`i kako osnova za idniot literaturen jazik na Makedonija.8 Poradi ovie tendencii Mladata makedonska kni`evna dru`ina i spisanieto Loza se na{le na otstrel pred bugarskoto op{testvo i vlada. Pritoa predvodni~kata uloga ja imal provladiniot oficioz vesnikot Svoboda. Po pojavata na prviot broj na Loza, v. Svobda pi{uva: Usilbite na celata inteligencija, na celiot bugarski narod, zasega se naso~eni kon gluva, bes{umna borba, za bugarsko nacionalno edinstvo; se ar~at i pari i sili, i narodna energija vo taa borba so Srbite i Grcite; ne se {tedi ni{to za da pobedi idejata deka Bugarinot od Makedonija, Trakija i Mizija, e sin na edna i ista majka Bugarija... i pri seto toa na samoto predve~eje na taa zasega neramnopravna borba vo otvorena vojna, vo bugarskata prestolnina, vo srceto na Bugarija izleguvat lu|e {to se osmeluvaat da gi rasipat plodovite od tolkugodi{nite usilbi, da doka`at deka Makedoncite se oddelna nacija, so poseben jazik, so posebni istoriski zada~i! Kakvi podobri dokazi mo`aat da baraat Srbite deka Makedonija ne e Bugarska?.9 Poa|aj}i ot ttuka Svoboda zakanuva~ki se obra}a na Lozarite: Da ne go navreduvaat bugarskoto narodno ~uvstvo so podigravka na svetiot bugarski ideal! Ako sakaat da mu pakostat na svetoto bugarsko delo, da ne go pravaat
6

7 8 9

Vo taa smisla vo Predgovorot na spisanieto stoi: Samo eden pogled e dosta da se vidat nasu{nite potrebi na na{ata rodina. Blagodarenie na poslednite politi~ki nastani na na{iot poluostrov i geografskata polo`ba na Makedonija, denes tamu se sobrale sevozmo`ni nadvore{ni elementi, koi, voodu{eveni od svoite sosipuva~ki planovi i interesi za na{ata idnina, slobodno i so treskava energija go zasiluvaat antagonizmot koj {to i taka postoi vo zemjata#. Poradi toa Dru`inata pora~uva: Samo eden silen otpor od na{a strana mo`e da ne za~uva od nezasitnite posegawa..., zatoa ni se potrebni sili, a na{ite se raznebiteni, razdrobeni, zna~i, treba da gi soedinime, da gi sobereme vo edna mo}na sila, sila narodna, ako sakame da ja zapazime idninata na na{ata tatkovina. Toa treba da bide streme`ot na sekoj ~uvstvitelen Makedonec, kade i da se nao|a toj. Mladata makedonska kni`ovna dru`ina, imeno, taa cel ja ima predvid... Za postigawe na taa cel Dru`inata ja izdava svojata Loza#. (Predgovor, Loza, I/1, I - III.). Vidi: V. \or|iev, Petar Pop Arsov..., 30-31. Isto, 31; 34-35. Loza#, mese~no spisanie, izdava Mladata makedonska kni`evna dru`ina, Svoboda, VI/774, Sofi, 18. 02 1892, 3.

257

toa barem vo bugarskata prestolnina. Ete im go Belgrad: Neka povelat tamu i od tamu neka frlaat kamewa vrz zgradata {to se gri`el da ja izgradi celiot bugarski narod - od Crno More do Drim.10 Po izleguvaweto na vtoriot broj na Loza, Svoboda odnovo se nafrlila vrz Lozarite ovoj pat preku peroto na Levov.11 Toj me|u drugoto pi{uva: Mladata dru`ina pod prevezot na kni`evnosta ne ja goni celta i propagandata za nekakov fonetski pravopis, tuku tendencii i celi, kolku kuriozni, `alni, tolku zbuniva~ki, sramni i opasni... Dru`inata poleka leka }e go podgotvuva bugarskoto op{testveno mnenie za oddeluvawe na Makedonija od Bugarija i poleka leka }e voveduva zborovi od ohridskoto podnare~je {to }e bide literaturen jazik na idnata Golema Makedonija, na ~elo na koja }e dojde nekoj od redaktorite na Loza vo svojstvo na Filip ili Aleksandar!?! Itro i ume{no zamisleno i toa znaete kade? Vo Sofija, vo toa srce, centarot na Bugarija i bugarizmot!!!.12 Levov otkako gi analizira prvite dva broja na spisanieto Loza konstatira deka toa e separatisti~ko dvi`ewe i zatoa ja alarmira bugarskata javnost: Kako {to gledate Makedonskata dru`ina smeta deka nivnata tatkovina e Makedonija, deka poslednata e naselena so oddelno slovensko pleme nare~eno Makedonci; deka tamu se sobrale sevozmo`ni nadvore{ni elelmenti t.e. Bugari, Grci, Srbi... deka celta im e da ni dadat eden silen otpor i da se zapazat od na{ite razbojni~ki posegawa i deka Loza }e i slu`ela na istata cel.13 Vo 1896 godina po me|unarodnoto priznavawe na Ferdinand14 za knez na Bugarija, istiot prevzel {iroka turneja niz Evropa koja zapo~nala
10 11 12 13 14

Isto. D. T. Levov. Loza#, Svoboda, VI/786, Sofi, 13. 04 1892, 3. Isto. Isto. Ferdinand I Saksoburgotski (1861-1948). Germanski princ. Knez na Bugarija (1887-1908) i car na Bugarija (1908-1918). Sin na avstriskiot general knez Avgust i knegiwata Klementina (}erka na francuskiot kral Luj Filip). Vo 1887 e izbran za knez na Bugarija, me|utoa ne bil priznat od strana na Rusija i drugite golemi sili. Po promenata na Trnovskata konstitucija vo 1893 se sozdale uslovi knezot da sklu~i brak so Marija Luiza Burbon - Parmska. Vo 1896 po preminot na prestonaslednikot Boris vo pravoslavna vera, Ferdinand bil priznat od Rusija, a potoa i od ostanatite golemi sili. Kon krajot na XIX i po~etokot na XX vek, ja zacvrstil sopstvenata vlast i nalo`il t.n. li~en re`im. Vo 1908 godina se proglasil za car na Bugarija, koja istovremeno proglasila nezavisnost. So svojata politika e odgovoren za Vtorata balkanska (me|usojuzni~ka) vojna, koga Bugarija ja do`ivela prvata nacionalna katastrofa. Pod negovo vlijanie Bugarija se prisoedinila kon trojniot sojuz za vreme na Prvata svetska vojna, koga ja do`iveala vtorata nacionalna katastrofa. Poradi toa vo 1918 godina abdiciral vo korist na prestolonaslednikot Boris. Po napu{taweto na Bugarija se vratil na svojot imot vo Koburg - Germanija kade i umrel.

258

od Carigrad. 15 Ferdinand vo Carigrad ostvaril brojni sredbi so oficijalnite osmanski lica i pove}e pretstavnici na diplomatskiot kor. Na 6. IV 1896 g., se sretnal so srpskiot diplomatski pretstavnik Vladan \or|evi}.16 Pritoa Ferdinand ja istaknal potrebata od srpskobugarsko zbli`uvawe za {to glaven problem pretstavuvale nivnite sprotivstaveni interesi vo Makedonija. Vo razgovorot Ferdinand potenciral deka dodeka Srbite i Bugarite se raspravale za ra`enot, zajakot s u{te bil v {uma.17 Vo kontekst na toa Ferdinand istaknal: Vo Makedonija, glavnata masa od naselenieto nitu se Bugari, nitu Srbi, tuku Sloveni i hristijani, koi zboruvaat jazik podednakvo dale~en ili ako sakate podednakvo blizok na srpskiot i na bugarskiot jazik, no, jazik, koj e poseben dijalekt, ako ne i poseben jazik. Namesto da se karame okolu toa, dali toj e dijalekt na srpskiot ili bugarskiot jazik, nie treba zaedni~ki da rabotime i toa ovde (Carigrad b.n) kaj na{iot zaedni~ki Tate kaj Sultanot za da im dade na svoite verni podanici vo Makedonija takvi reformi koi }e im osiguraat ~ove~ki `ivot i kulturen razvitok... Ako toa se re{i kulturata na Makedoncite }e go re{i pra{aweto koe {to nikoja sila nemo`e da go re{i, pa duri ako Srbite i Bugarite poradi toa ja frlaat na kocka svojata dr`avna egzistencija.18 Pri popisot na naselenieto vo 1901 godina, Bugarija imala 3 580 000 `iteli.19 Vo sporedba so 1890 godina brojot na naselenieto se zgolemil za 600 000 `iteli. Vo vrska so toa se pojavile i edna Informacija spored koja takviot prirast na naselenieto vo Bugarija bilo posledica na makedonskata emigracija.20 Za ova Informacija, bugarskiot diplomatski pretstavnik vo Viena mu go svrtel vnimanieto na tamo{niot angliski diplomatski pretstavnik. Spored Informacijata vo Sofija imalo 20 000 Makedonci, vo Plovdiv 8 000, a zna~itelen bil brojot na Makedoncite i vo ostanatite bugarski gradovi. Osven toa statistikata poka`ala deka edna tretina od oficerite vo bugarskata armija se Makedonci, od 8 600
15

16

17

18 19 20

Pove}e za toa vidi: Van~o \or|iev, Sloboda ili smrt. Makedonskoto revolucionerno nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vo Solunskiot vilaet (1893-1903), Skopje, 2003, 39. Mihajlo Vojvodi, Sbija u meunarodnim odnosima krajem XIX i po~etkom XX veka, Beograd, 1988, 81-82. Dr`aven arhiv na Repubilka Makedonija (DARM), f. Politi~ko Oddeleni (PO), mf. 446, Pov. No. 228, Carigrad, 26. III 1896. Isto. DARM, f. Foreing Oice, 78/5146, mf 332, br. 66. Isto.

259

u~iteli 2300 bile Makedonci, od 38 000 dr`avni slu`benici 15 000 bile Makedonci, od 8 mitropoliti 4 bile Makedonci, a od 3412 popovi, 1262 bile Makedonci.21 Pokraj toa sekoja godina vo Bugarija pristigale 200 - 300 studenti Makedonci. Poradi toa vo Informacija se istaknuva deka rodeniot Bugarin na sekoj ~ekor se sre}ava so Makedonec, koj se natprevaruva so nego za negovata rabota i voop{to za egzistencija.22 Ottuka makedonskoto pra{awe vo Bugarija ve}e ne bilo samo politi~ko, tuku i ekonomsko. Poradi toa Bugarite apelirale na Makedoncite da im se dadat reformi avtonomija, Kralstvo ili Republika, bez razlika {to, samo tie da se vratat vo svojata zemja.23 Toa bilo zaedni~ki pla~ na site bugarski partii.24 Francuskiot publicist, kni`evnik i novinar Gaston Rutie, esenta 1903 godina, vedna{ po Ilindenskoto vostanie ja posetil Makedonija. Svoite vpe~atoci od Makedonija gi objavil vo 1904 godina vo knigata:La qusetion masdoine on doit au peuple vrit.25 Osven Makedonija, Gaston Rutie ja posetil i Bugarija, kade sobiral informacii za makedonskoto pra{awe. Me|u drugite, tamu se sretnal so Ivan [i{manov - bugarski minister za obrazovanie, koj spored nego bil dosta zabele`itelen i obrazovan.26 Pritoa vo razgovorot so nego vo vrska so makedonskoto pra{awe I. [i{manov istaknal: Po dest godini, ako Makedonija stane avtonomna, tamu nema da postojata nitu Bugari, nitu Srbi, nitu Grci, }e postojat samo Makedonci. Tie }e imaat mnogu zaedni~ki politi~ki interesi, osobeno ekonomski, {to treba da gi sozadaat so svojta neumorna rabota, ako sakaat da bidaat nezavisni od dr`avite {to se ponapredni od niv i ~ie proizvodstvo bi go uni{tilo nivnoto. Kako zemjodelci, ne }e im bide voop{to od interes da se spojat so zemjodeskite zemji kavi {to se Srbija i Bugarija; kako industrijalci, }e
21 22 23 24 25

26

Isto. Isto. Isto. Isto. Makedonija vo delata na stranskite patopisci, 1903, redaktor: akademik Aleksandar Matkovski, Skopje, MMVII, 133. Ivan [i{manov (1862-1928), bugarski op{testvenik, politi~ar, folklorist, istori~ar na literaturata. Roden e vo Svi{tov. Studiral vo Viena, Jena, @enova i Lajpcig. Bil minister za obrazovanie vo Bugarija, ~len na bugarskata akadmija na naukite i pretsedatel na sojuzot na bugarskite pistaeli. Po~inal vo Oslo kako u~esnik na kongresot na Pen klubot. Najgolem del od negovite trudovi se objaveni vo Sbornikot za narodnu umotvorenija, nauka i kni`evnost, izdadeni od Ministersvoto za prosveta.

260

sakaat da ja {titaat svojata industrija koja }e bide protiv na{ata; najposle, tie }e sakaat da gi zadr`at za sebe mestata na funkcioneri vo nivnata administaracija i na oficeri vo nivnata vojska. Zna~i, Makedonija }e bide nezavisna i Makedoncite }e ostanat Makedonci. Ako Evropa go misli sprotivnoto, taa gre{i; ako Bugarite smetaat na bugarizacija na Makedonija, toa se iluzii.27 Na kraj Gaston Rutie zaklu~uva: doktorot [i{manov ja zboruva{e vistinata i deka Makedonija na Makedoncite e najdobra varijanta za da se izbegne podelbta na ovaa oblast, tolku posakuvana, a da ne se predizvika somnevawe kaj golemite slili.28 Interesni svedo{tva za posebnosta na Makedoncite i za nivnata uloga vo bugarskiot op{testvenoekonomski, politi~ki i kulturen `ivot dava bugarskiot trgovski agent vo Solun Atanas [opov vo svojot izve{ataj od 20. II (st. stil) 1904 g., do Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i veroispovest na Bugarija.29 Vsu{nost vo fevruari 1904 godina, A. [opov imal sredba so solunskiot valija Hasan Fehmi pa{a, pri {to valijata postojano se oplakuval od Makedoncite i go pra{al [opov: Dali Makedoncite u{te bujstvuvaat vo Bugarija? Na toa A. [opov odgovoril: Kako da ne bujstvuvaat pa{a efendi koga denes pogolem del od makedonskoto naselenie e vo Bugarija, pogolemiot del od `itelite na Sofija se Makedonci; golem del od oficerite vo armijata se Makedonci; golem del od vidnite ~inovnici se Makedonci; celata makedonska inteligencija od Makedonija e vo Bugarija. Makedonska e i tolpata po ulicite.30 Po ovaa valijata konstatiral deka Makedoncite igraat va`na uloga vo Bugarija. Na {to [opov dodal mnogu va`na pa{a efendi, pova`na od sekoga{. Ulogata na Makedoncite vo sudbinata i `ivotot na Bugarite voop{to sekoga{ bila va`na.31 Za potkrepuvawe na iznesenoto, A. [opov go potenciral pridonesot {to go dale Makedoncite na kulturen plan za Bugarite. Vo toj kontekst gi naveduva: otec Paisij kako avtor na prvata bugarska istorija; Kiril Pej~inovi} i negovoto delo koe navodno e na bugarski jazik; Teodosij Sinaetski koj ja otvoril prvata bugarska pe~atnica vo Solun i go ispe~atil
27 28 29

30 31

Makedonija vo delata na stranskite patopisci, 1903..., 169-170. Isto., 170. DARM, Bugarski generalen konzulat (BGK) - Solun 1896-1915, mf. Br. 4278, No. 181, 20. II 1904. Isto. Isto.

261

prviot bugarski bukvar; potoa Neofit koj go otvoril prvoto bugarsko u~ili{te vo Gabrovo poradi {to se smetal za patrijarh na bugarskoto u~ili{te. Poseben vpe~atok ostava faktot deka za nitu eden od niv ne se veli deka e Bugarin, tuku se potencira deka tie se Makedonci po rod. Istovremeno A. [opov, potenciral deka Makedoncite dale zna~aen pridones i za bugarskoto crkovno pra{awe. Na povtornata konstatacija od strana na valijata deka Makedoncite prinele zna~ajni zaslugi za bugarskiot narod, sledi obrazlo`enie: ne samo za bugarskiot, tuku i za gr~kiot... vo vreme na gr~koto vostanie....32 Na kraj od razgovorot [opov istaknal: Taka {to gledate pa{a efendi kakava uloga igrale sekoga{ Makedoncite vo `ivotot na bugarskiot narod. U{te pova`na igraat sega. Ako rabotata e za oplakuvawe, nie od Bugarija imame pove}e pravo od Vas (Turcite b.n) da se oplakuvame od Makedoncite, zo{to tie ni ja prevzedoa na{ata sila, tie ni gi zedoa najdobrite mesta i slu`bi, tie ni gi prevzedoa finansiite i gradovite, tie ni ja prezedoa vojskata i na{ite ministerstva, tie ni ja prezedoa trgovijata, tie prezedoa re~i si s vo Bugarija... Izbavete n od niv zaradi Boga.33 Za koordinacija na bugarskata politika vo odnos na makedonskoto pra{awe vo 1904 godina pri Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Bugarija bilo formirano Vtoroto politi~ko oddelenie so zada~a isklu~ivo da se zanimava so makedonskite raboti.34 Ovaa institucija vrz osnova na soznanijata dobieni preku oficijalnite bugarski institucii, po razuznava~ki kanali, i drugi izvori, izgotvuvala izve{tai, analizi i predlozi za potrebite na bugarskata politika vo odnos na makedonskoto pra{awe. Za taa cel na 25. III 1906 godina e podgotven op{iren izve{taj na 34 stranici ma{inopis. Vo nego e napravena analiza na sostojbite vo Makedonija i makedonskoto revolucionerno osloboditelno dvi`ewe predvodeno od VMORO kako i na uspesite i nedostatocite na bugarskata politika. Vo dokumentot istovremeno se prepora~uvat sretstva i metodi za perspektivnata bugarska politika vo odnos na Makedonija i makedonskoto osloboditelno dvi`ewe.
32 33 34

Isto. Isto. Vidi: Van~o \or|iev, Bugarski dokument od 1906 godina za sostojbite vo Makedonija i VMORO i bugarskata politika kon niv, Istorija, XXXIII/1-2, Skopje 1997; V. \or|iev, Politikata na Bugarija kon Makedonija i VMORO 1904-1906 godina, Istorija, XXXIV/1-4, Skopje 1998/9, 28-29.

262

Spored izve{tajot glavna zada~a na bugarskata politika vo odnos na makedonskoto pra{awe treba da bide: od edna turska Makedonija, nie treba da sozdadem edna cela, nedeliva i bugarska Makedonija.35 Dodeka vo odnos na idejata za avtonomija na Makedonija koja bila programska opredelba na VMORO vo izve{tajot se veli: Avtonomijata, ako taa se ostvari, nam ne n e potrebna kako odvle~en princip na slobodata. Taa treba da bide ili bugarska avtonomija ili nikakva.36 Vo izve{tajot se konstatira deka triumfot za bugarskta ideja, vo Makedonija, }e bide golem, dokolku se podr`uva internacionalnosta vo Organizacijata.37 Me|utoa vo kontekst na toa se veli: Internacionalnosta na Organizacijata ne }e re~e prekinuvawe na site vrski i odrekuvawe od na{ata (bugarska b.n) narodnost, kako {to propovedaat nekoi divi socijalisti od tipot na Sandanski i ^erwopeev.38 Poslednovo e eksplicitna potvrda od oficijalno bugarsko nivo deka Sandanski i negovite privrzanici ne samo {to ne se ~uvstvuvale za Bugari, tuku i taka propovedale. Po adresa na istata grupacija se izre~eni slednive konstatacii: Lu|eto, koi navistina ja ocrnuvaat avtonomnata ideja i predizvikuvaat somnevawe vo nivnite ~uvstva kon narodnoto (bugarsko b.n) edinstvo, za `al postojat vo Organizacijata.39 Vo prodol`enie za niv se veli: Tie, koi mislaat, deka mo`e lesno da se otcepat `iveat so iluzii za nekakvo pomiruvawe me|u narodite. Tie gledaat pre~ki vo oddelnite aspiracii na sekoj narod za teritorijalno pro{iruvawe... Tie se odrekuvaat od politi~kata celina so Bugarija i pretpo~itat da obrazuvaat od Makedonija oddelna politi~ka edinica, koja }e poslu`ela, barem kako jatka na idnata Balkanska federacija.40 Ponatamu za istata grupa se veli: Lu|eto od taa grupa se vdahnovuvaat od mislata deka `iveat za Makedonija i samo za Makedonija. Ete zo{to tie se hranaat so iluzii da ne mu dopu{tat na bugarskiot knez da stavi kralska kruna na svojata glava za smetka na Makedonija, a isto da ja branat celosta i nezavisnosta na zemjata od pqa~kata na knezot.41

35 36 37 38 39 40 41

V. \or|iev, Bugarski dokument od 1906 godina... 103. Isto, 89. Isto, 86. Isto. Isto, 96. Isto, 96-97. Isto, 97-98.

263

Vo spomenatiov izve{taj Makedoncite, voobi~aeno se tretiraat kako Bugari. Me|utoa, pritoa se potencira deka za razbuduvawe na bugarskite nacionalni ~uvstva... zaslugi imaat crkvite i u~ili{tata.42 Poslednovo e samopriznanie deka prisustvoto na bugarska nacionalna svest vo Makedonija vsu{nost ne e posledica na nekakvo vnatre{no ~uvstvo i samoopredeluvawe, tuku nametnata svest preku oficijalnite bugarski institucii vo uslovi na otsustvo na bilo kakva makedonska institucija. Interesno vo izve{tajot koga stanuva zbor za Makedoncite pod srpsko vlijnie za niv se koristat terminite: Makedonci,43 srbomani,44 posrbeni Makedonci,45 i srbizirani Makedonci.46 Kon kraj od dokumentot se predlagat merki za nivno ottrgnuvawe od srpskoto vlijanie, na na~in {to za taa cel treba da se iskoristat uslugite na nekolku vistinski Makedonci.47

(Recenzent: prof. d-r Dalibor Jovanovski)

42

43 44 45 46 47

Isto, 85. Na drugo mesto vo dokumentot vo vrska so toa se veli: U~ili{tata go sozdadoa bugarskiot narod... Na negovoto bla`enstvo (Egzarhot b.n) mu pripa|a ~esta,... za razbuduvawe na svetsa kaj makedonskite bugari.# Isto, 89.). Isto, 83, 85, 106. Isto, 85,106. Isto, 85. Isto, 106. Isto.

264

Vancho GJORGJIEV UNOFFICIAL VIEWS OF BULGARIAN OFFICIALS AND INSTITUTIONS ON THE MACEDONIAN IDENTITY AT THE END OF THE XIX AND THE BEGINNING OF THE XX CENTURY This article aims to present several statements of Bulgarian intellectuals, ofcials and politicians concerning the Macedonian identity. These statements conrm beyond any doubt that the ofcial representatives of Bulgarian institutions were well aware of the existence of a separate Macedonian identity, regardless of the fact that they considered Macedonians a part of the Bulgarian nation. The examples mentioned in this article oppose the position of the ofcial Bulgarian historiography namely, that the Macedonian nation is a product of the Communist Third International, as well as the claims that the term Macedonian was used as a geographical reference and that it is allegedly a construction of Serbocommunist historians from Skopje, as a product of Macedonism under the aegis of Stoyan Novakovic. That these allegations are in large part arbitrary becomes clear from the facts supplied by ofcial, relevant and competent ofcial Bulgarian sources.

265

Dalibor JOVANOVSKI MAKEDONIJA E NA[A, NO...

: 327(495:497.7):323.1(=163.3)1991-

Kratka sodr`ina Po proglasuvaweto na nezavisnosta na Republika Makedonija vo 1991 godina na{ata dr`ava se soo~uva so eden navidum nelogi~en problemneprifa}awe na ustavnoto ime od strana na Republika Grcija. Na{ite sosedi tvrdat deka koristeweto na imeto Republika Makedonija podrazbira teritorijalni pretenzii kon gr~kiot region Makedonija. Ponatamu slu{ame tvrdewa deka imamae aspiracii kon del od gr~koto kulturno i istorisko nasledstvo, osobeno kon onoj del povrzan so antikata. Seto toa nametna edna potreba za prou~uvawe na gledi{tata na gr~kite intelektualci vo minatoto za anti~ka Makedonija, poto~no dali sekoga{ Makedonija i nejzinoto anti~ko minata bilo smetano za gr~ko. Isto taka postojat interesni viduvawa na gr~ki politi~ari, diplomati i intelektualci za naselenieto vo Makedonija pred Prvata svetska Vojna. Tokmu ovie viduvawa se cel na ovoj prilog.

Problemot {to Grcija go ima so na{eto ime po proglasuvaweto na nezavisnota na Republika Makedonija nametna potreba od po{iroko istra`uvawe na gr~kite pogledi za Makedonija vo minatoto. Poto~no dali sekoga{ gr~kite pogledi bile vo nasoka na tvrdewata deka Makedonija e edna i sekoga{ bila gr~ka. Isto taka ne treba da se zaboravat i tvrdewata deka nie sme tvorba na Kominternata ili na Tito. Ponatamu postojano go slu{ame tvrdeweto deka gi krademe gr~kata istorija i kulturnoto nasledstvo, osobeno onoj del koj e povrzan so anti~kata istorija. Toa zna~i deka, na primer, anti~koto makedonsko minato sekoga{ bilo smetano za gr~ko od strana na Grcite, posebno onie koi `iveele vo ramkite na novata gr~ka dr`ava po nejzinata nezavisnost od 1830 godina. Me|utoa, ako se pretpostavi deka Makedonija sekoga{ bila gr~ka toga{ ne bi trebalo gr~kata dr`ava seriozno da raboti za pridobivawe na negr~koto naselenie vo osmanska Makedonija, osobeno onoj del koj bil pod jurisdikcija na Carigradskata Patrijar{ija. Sepak, koga }e se napravi edna anliza na gorespomenatite pra{awa se zabele`uva kolizija na aktivnostite i dilemite koi postoele vo minatoto i toa {to sega se govori. Analizite poka`uvaat deka vo minatoto imalo i podrugi pogledi.

266

Spored sega{nite gr~kite tvrdewa Makedonija sekoga{ bila smetana za gr~ka zemja. Me|utoa nekoi iskazi na vidni gr~ki intelektualci od 19 vek poka`uvaat i podrugi razmisluvawa, koi mo`ebi ne bile vo mnozinstvo vo odnos na onie koi mislele deka Makedonija e gr~ka. Tuka bi sakal da napomenam nekolku takvi razmisluvawa. Eden gr~ki intelektualec od vremeto koe prethodelo na gr~koto vostanie i sozdavaweto na sovremenata gr~ka dr`ava, Anastasios Psalidas, pi{uvaj}i za Makedonija, naglasil: Makedonija e dobro poznata zaradi kralot Filip i negoviot sin Aleksandar Veliki. Me|utoa, sega, zemjata e bedna, bidej}i e naselena so beden narod. Taa e bogata so `ito, vino, svila, pamuk i drugi proizvodi. Me|utoa, znaeweto celosno is~ezna i nejzinite `iteli se Bugari, Turci i malku Grci i Vlasi, koi dojdoa od Albanija.1 Vo nasoka na ovoj pogled na Psalidas, gr~kiot istori~ar Joanis Koliopulos komentira deka ne mo`e so sigurnost da se zabele`i dali ovaa zemja mo`e da se smeta deka pripa|a na nacionalnata teritorija.2 Koga Golemite sili pobarale od toga{niot pretsedatel na Grcija, Joanis Kapodistrijas da predlo`i posakuvana i odbranbeno sposobna granica pome|u novata gr~ka dr`ava vo izgradba i Osmanskoto carstvo, posledniov ja predlo`il linijata Olimp-Mecovo, so obrazlo`enie: Ovaa linija, isto taka, vo minatoto ja delela Grcija od severnite sosedni zemji. Vo sredniot vek i vo modernoto vreme, Tesalija sekoga{ be{e zadr`na kako gr~ka, dodeka Makedonija be{e osvoena od Slovenite i mnogu drugi rasi.3 Spored Kapodistrijas ovaa linija bila dobra za da razdvojuvawe na dvata naroda, poto~no dr`avi, iako toj smetal deka istata e samo za zapadniot del na Grcija, dodeka, spored vostanatite regioni vo Makedonija na Grcija bi trebalo da i pripadne i teritotijata ju`no od linijata Olimp-Orfanski zaliv, ostavaj}i i gi na Grcija Negu{ i Halkidik.4 Li~niot sekretar na poznatiot gr~ki vostani~ki voda~ Karaiskakis, Antimos Gazis, vo svojot re~nik napi{al deka Bugarija se narekuva pogolemiot del na Trakija i Makedonija, kako i cela Mizija do rekata Dunav.5
1

2 3 4

John S. Koliopoulos, The war over the identity and numbers of Greece,s Slav Macedonians, in: Peter Mackridge and Eleni Yannakakis (ed.)Oureselves and others, The develiopment of a Greek Macedonian cultural identity since 1912,Oxford, 1997,p. 43 isto , 1800, . , , 2000, . , , , 1821 , , , 2006, . 65 . , : ; , , 2008, . 191

267

Gorespomenatite razmisluvawa otvaraat edno pra{awe okolu tolkuvaweto na minato na Makedonija, osobeno anti~koto. Poto~no dali sekoga{ vo Grcija, mislam na periodot po sozdavaweto na sovremenata gr~ka dr`ava postoel obedinet stav deka anti~ka Makedonija bila del od gr~kata istorija i kulturno nasledstvo. Ako malku se napravi analiza na stavovite na odredeni gr~ki intelektualci se doa|a do interesni podatoci. Spored Dimaras vo Grcija, vo periodot po nezavisnosta, se smetalo deka Grcija e naslednik na anti~kiot svet koj gi pre`iveal osvojuva~ite kako {to bile Makedoncite, Rimjanite, Vizantijcite i Turcite.6 Jakovos Mihailidis, pi{uvaj}i za razlikite okolu definiraweto na pra{aweto {to opfa}a anti~koto nasledstvo na sovremenata gr~ka dr`ava, naglasil: istoriite na Makedonija na Filip i Aleksandar i na Vizantiskata Imperija bea smetani za tu|i, zatoa {to tie opfa}aa teritorii nadvor od granicite fiksirani vo 1830 g.7 Andonis Lijakos veli deka Grcija voskresnala kako mitskiot Feniks otkako bila pokorena od Makedoncite, Rimjanite, Vizantijcite i Turcite.8 Stavros Skrinis pi{uvaj}i za procesot na izgradba na gr~kata nacija zabele`al deka vo sedumdesettite godini na XIX vek se menuva likot za anti~kite Makedonci koi namesto kako osvojuva~i sega bile gledani kako del od gr~koto minato.9 Vasilios Gunaris pi{uva deka vo periodot od 1853 do 1858 godina Makedonija i Aleksandar kone~no go dobile soodvetnoto mesto vo anti~kata gr~ka istorija.10 Hristina Kuluri vo svojata anliza za u~ebnicite i nastavnite programi po istorija i geografija vo Grcija vo periodot od 1834 do 1914 godina zabele`ala deka vo sedumdesettite godini na 19 vek vo tekstovite vo u~ebnicite, Aleksandar Veliki ne se pojavuval kako osvojuva~ na Grcija kako {to bil pretstaven vo porane{nite ~etiva.11 Dokolku se napravi odredena analiza na stavovite na vidni gr~ki javni dejci lesno mo`e da se donese zaklu~ok za toa kako bila tretirana anti~ka Makedonija vo prvite godini od gr~kata nezavisnost, poto~no zo{to Dimaras, Mihailidis,
6 7

10 11

.. , , , , 1982, . 339 Iakovos D. Michailidis, The formation of Greek citizenship, in: Citizenhip in historical perspective, CLIO-HRES, Pisa, 2006 p. 158 Antonis Liakos, Hellenism and the making of Modern Greece, Time, language, space in: Hellenism; culture, identity and ethnicity from antiquity to modernity, Ashgate, London, 2008, p. 204 Stavros Skrinis, Nation-State building process and cultural diversity: Greece in: www.euratlas.com/ Romiosyni-L/dirQ.html . , , , , 2007, . 134 , 18341914, , 1988, . 73

268

Lijakos, Gunaris, Kuluri i Skrinis go napi{ale pogorespomenatoto. Spored Rudometov vo periodot od 1794-1841 g. najmalku ~etirinaeset gr~ki intelektualci smetale deka anti~kite Makedonci ne bile del od anti~kiot gr~ki svet.12 Prviot rektor na Atinskiot univerzitet, Konstantinos Shinas, vo svojot govor pri otvaraweto na Univerzitetot Oton naglasil deka Grcija bila pod vlasta na Makedoncite, Rimjanite i na Vizantijcite13. Rudometov spomenuva deka pri otvoraweto na Atinskiot univerzitet dvajca govornici zaborele za osvojuva~kite Makedonci.14 Golemiot gr~ki intelektualec Nikolaos Saripolos pri vovednoto predavawe na atinskiot Univerzitet na 21 oktomvri 1848 g. istaknale dekapo bitkata na Hajroneja golem pepel na ropstvoto frli temnina vrz Grcija.15 Jakovos Rizos Nerulos, pretsedatel na Atinskoto arheolo{ko dru{tvo, na sostanokot na istoto, odr`ano na atinskiot Akropol na 25 maj 1841, me|u drugoto izjavil: Bitkata se slu~i kaj Hajronea vo koja pobedi Filip, uni{tuvaj}i ja elenskata sloboda. Me|utoa, Filip napravi ne{to postra{no, toj go sozdade Aleksandar.16 Dimaras zabele`al deka ovoj govor na Nerulos pove}e li~el na onie na Demosten otkolku na toa {to bilo poznato vo Grcija.17 Eden vrven gr~ki intelektualec, Georgios Kozakis-Tipaldos dava interesna podelba na gr~kata istorija. Spored negovite viduvawa od 1839 godina gr~koto minato mo`elo da se podeli na slednive periodi: 1. elinski (do bitkata na Hajronea); 2. Elino-makedonski (od bitkata na Hajronea do bitkata kaj Kinokefalo); 3. Elino-rimski (od Kinokefalo do Konstantin Veliki); 4. Elinogrekoromejski (od Konstantin Veliki do pa|aweto na Carigrad); 5. Elinoosmanliski (od pa|aweto na Carigrad do vostanieto od 1821 godina) i 6. Novoelinski (od po~etokot na vostanieto pa ponatamu).18 Voo~livo e, a toa e povrzano so na{ata tema, razlikuvaweto na elinskiot od elinomakedonskiot period vo gr~kata istorija.
12

13 14

15 16

17

18

V. Roudometof, Invented tradition symbolic boundaries and national identity in Southeastern Europe: Greece and Serbia in comparative historical perspective (1830-1880), East European Quarterly, XXXII, N.4, Boulder, 1999, p. 431 , ..., . 36 Victor Roudometof, Nationalism, globalization and orthodoxy. The social origins of ethnic conict in the Balkans, Westport, 2001, p. 125, f. 3 D. Litoksou, Izme{ana nacija, Skopje, 2006, s. 32 Yannis Hamilakis, The nation and its ruins. Antiquity, archeology and national imagination in Greece, Oxford University Press, 2007, p. 112 .., , , , 1986, . 70 isto, s. 99-100

269

Koga }e se pro~itaat i analiziraat gorenavedeniote primeri logi~no se postavuva pra{aweto kako doa|a do presvrt vo stavovite na gr~kite intelektualci po pra{aweto na anti~ka Makedonija i nejzino celosno inkorporirawe vo gr~kiot identitet? Postojat dva fakta koi ne mo`at da se odminat vo objasnuvaweto za presvrtot. Prviot e povrzan so eden gr~ki istori~ar. Konstantinos Paparigopulos, osnovopolo`nikot na sovremenata gr~ka istoriografija imal ogromna uloga vo definiraweto na anti~ka Makedonija kako del od gr~kata istorija i nasledstvo.19 Vtoriot faktor, koj mo`ebi bil i pova`en, a vlijael na prviot, bila politikata. Koga ja spomenav politikata neodminliv e govorot na Joanis Koletis od 1844 g., koga za prvpat nekoj gr~ki politi~ar ja promoviral Megali ideja, koja mnogu brzo }e gi preokupira vode~kite gr~ki intelektualci. Govorot na gr~kiot politi~ar ne mo`el da ostane bez vlijanie i vrz nivnoto deluvawe. Ova preocenuvawe na anti~kite Makedonci, spored nekoi nau~nici do{lo i od potrebata za obezbeduvawe na idejata za gr~ka obedinetost vo antikata, a Aleksandar Makedonski toa im go obezbeduval.20 Vo taa nasoka interesen e sledniov primer. Za razlika od prviot rektor na Atinskiot Univerzitet, Shinas, filologot, Konstantinos Asopios vo svoeto predavawe koga stanal rektor na spomenatiot univerzitet vo 1856 g., go narekol Aleksandar simbol na edinstvoto.21 Stavot na gr~kite intelektualci vo pogled na anti~ka Makedonija moral da bide prifaten i od obi~niot narod. Toa bilo najlesno da se napravi preku gr~kiot obrazoven sitem koj bil eden od stolbovite kade zapo~nalo da se naglasuva gr~kosta na anti~ka Makedonija. Denes retko koj Grk bi se osmelil ili bi prifatil podrugo tolkuvawe na minatoto na anti~ka Makedonija, osven kako na del od anti~kata gr~ka istorija. Anti~koto nasledstvo stanalo del od doka`uvaweto na istoriskoto pravo na odredena teritorija, vo slu~ajov Makedonija. Toa bilo dozvoleno vo devetnaesetiot vek, no i denes zabele`uvame sli~ni procesi. Ednostavno ako ne si dovolno silen da dobie{ ne{to toga{ mora{ da doka`e{ deka toa bilo tvoe vo minatoto, iako toa mo`ebi ne bilo vistina. Tuka bi mo`el da go dodadam i misleweto na amerikanskiot istori~ar so gr~ko poteklo, Speros Vrionis, koj pi{uvaj}i za etnogenetskite teorii na Grcite, Romancite, Bugarite i Turcite, dobro
19

20 21

Vidi pove}e kaj: Dalibor Jovanovski, Konstantinos Paparigopulos i Makedonija; Istorija, istoriografija i nastava po istorija, SIRM, Skopje, 2007, s. 187-195 Vidi pove}e kaj: V. Roudometof, Invented traditions, p. 438 Kyriakos N. Demetriou, Historians on Macedonian imperialism and Alexander the Great, Journal of modern Greek stusdies, v. 19, London, 2001, p. 54, f. 13

270

ja procenil ulogata na minatoto so slednava konstatacija Vo ovoj romanti~en nacionalizam drevnosta na eden narod, na eden jazik, na edna civilizacija stanale legitimira~ki element na politi~kite i teritorijalnite barawa... Taka, istorijata ~esto stana oru`je za primena na politi~kite agendi so soodvetno iskrivuvawe na faktite za da odgovara na politi~kite celi na razli~ni raste~ki nacionalni grupi i dr`avi.22 Sepak i vo periodot {to sledel se zabele`uva, navistina mnogu poretko otkolku prethodno, anti~kite Makedonci da ne bidat prika`uvani kako del od gr~koto anti~ko nasledstvo. Taka, vo gimanziskiot u~ebnik za istorija na Kirijakopulos, izdaden vo Atina vo 1884g, anti~kite Makedonci se prika`ani kako me{avina pome|u Ilirite i Pelazgite.23 Isto taka vo u~ebnikot na Paparusis, izdaden vo Istanbul vo 1894, koj se koristel vo patrijar{iskite u~ili{ta vo Makedonija, anti~ka Makedonija ne e prestavena kako del od anti~ka Grcija, a Filip bil prika`an kako osvojuva~ na Grcija.24 Pokraj ovie u~ebnici, mo`ebi, za nas se pointeresni kritikite na nekoi tekstovi za u~ebnici po istorija i geografija, povrzani so pripadnosta na anti~ka Makedonija. Konstantinos Paparigopulos vo 1888 godina, vo svojata kritika za u~ebnikot po istorija na Dimitrios Papateodoru, napi{al deka ne mo`e da premol~i za naslovot na edna glava od knigata-Grcija pod vlasta na Makedoncite.25 Spored Paparigopulos, na toj na~in Makedoncite se izedna-~uvale so Rimjanite i Turcite.26 Vo edna druga kritika od 1901 godina za u~ebnikot po istorija na Evangelos Papahayi e potencirano, bukvalno, deka na strana 21 od knigata, Makedoncite ne se prika`ani kako Grci.27 Kritikata prodol`uva i za u~ebnikot po geografija na Anastasios Paraskevopulos zaradi iznesenata konstatacija na strana 46 od knigata deka prvi~no gr~kite zemji bile slobodni, no podocna potpadnale pod vlasta na Makedoncite, pa na Rimjanite so zaklu~ok-Makedonskata epoha

22

23 24

25 26 27

Speros Vryonis, Jr., Some ethnogenetic theories of Greeks, Roumanians, Bulgarians and Turks in the 19-20th centuries in: Septieme congres international detudes du sud-est europeen (Thessalonique 29 aout-4 septembre 1994), Athenes, 1994, p. 765 . , ..., . 252 Kyriakos Bonides, Sotiris G. Paskalas, Katerina S. Balabani, Nationalism and education: The propagation of theGreat Idea of Greek nationalism through education in the European territories of the Ottoman Empire in the late 19th century in: Education in the Balkans: From the enlightment to the founding of the nation states, Kyriakidis brothers, Thessaloniki, 2000, p. 228 , ..., .328 isto isto, s. 460

271

be{e epoha na ropstvo za Grcija.28 Lesno mo`e da se zabele`i deka temata Anti~ka Makedonija ne sekoga{ bila smetana kako del od gr~koto kulturno i istorisko nasledstvo. Vo Grcija, duri i denes, odredeni intelektualci koga govorat za Makedoncite ne zaboravaat da naglasat deka tie se Bugari ili, vo pomal del, Srbi ili pak imaat bugarsko ili srpsko poteklo, a nacionalnata svest ja dobile vo vremeto na Titova Jugoslavija. Me|utoa, vo vesnikot Akropolis na 9 septemvri 1895 g. se pojavila interesna statija vo koja bil iznesen stavot na poznatiot srpski intelektualec Svetomir Nikolaevi}, spored kogo slovenskoto naselenie vo Makedonija ne bilo nitu bugarsko, nitu srpsko tuku posebno slovensko pleme koe nemalo etni~ka svest i lesno bi mo`elo da bide asimilirano.29 Vo vesnikot Sfera na 10 fevruari 1901 g. se pojavila statija vo koja se govori deka ruskite patepisci otkrile nov makedonski slovenski narod vo Makedonija.30 Po`elno e da se zabele`at i gledi{tata na istaknatiot gr~ki intelektualec i nacionalist Neokles Kazazis. Ovoj intelektualec ja smetal Makedonija za istoriski gr~ka zemja, no vo negovite pi{ani dela mo`e da se pro~itaat interesni stavovi za naselenieto i minatoto na spomenatata oblast. Kazazis vo edna svoja kniga od 1907 g. slovenskoto naselenie vo Makedonija go podelil na bugarsko, srpsko i slavo-makedonsko. Ovoj negov stav za postoewe na slovensko naselenie vo Makedonija koe ne bilo nitu srpsko nitu bugarsko ne bil nov. Nekolku godini porano Kazazis, koristej}i rezultati od istra`uvawa sprovedeni vo Makedonija od strana na ruski i drugi filolozi, kako Pavlovski, Becikov, [afarik, Novakovi}, Draganov, pa duri i na [apkarev31, napi{al deka slovenomakedonskiot nema vrska so bugarskiot jazik.32 Kazazis vo edna negova kniga posvetena na Grcizmot na Balkanot, napi{ana po negovata poseta na nekolku balkanski zemji, posvetil vnimanie i na Makedonija. Iako istata ja smeta za gr~ka zemja koja bila zagrozena od bugarskite dejstvija vo knigata mo`e da se pro~itaat stavovi koi se povolni za makedonskoto minato. Ovoj gr~ki intelektualec kritikuvaj}i ja bugarskata propaganda vo Makedonija i povikuvaweto na istorijata kako argument deka Makedonija bila bugarska zemja, tvrdi
28 29 30 31 32

isto, s. 463 . . , ..., . 327 isto, s. 328, f. 73 V. Colocotronis, La Macedoine et LHellenisme, Paris, 1919, p. 503 isto, , , , 1903, . 67

272

deka tokmu istorijata ne bila vo polza na bugarskite argumenti.33 Kazazis koristej}i gi stavovite na Durnovo, zaklu~uva deka srednovekovnata dr`ava na Samoil ne bila bugarska, tuku slovenska, bidej}i Slovenite vo Makedonija se oslobodile od bugarskiot jarem.34 Vo istata kniga ovoj emineneten gr~ki intelektualec pi{uvaj}i za sostojbite vo Makedonija predizvikani, me|u drugoto, i od deluvaweto na propagandite zabele`al deka vo edno makedonsko semejstvo bilo mo`no da ima eden Elinomakedonec, eden Bugaromakedonec, eden Srbomakedonec, eden Makedonovlav, zna~i Romanec i, toa nas ne interesira, samo Makedonec.35 Kazazis, sigurno ne smetal deka postoi poseben makedonski narod, bez dodavka, no ovaa negova zabele{ka ne mo`e da se odmine, iako toa se pravelo i se pravi. Pavlos Melas, eden od organizatorite na gr~kata voena akcija vo osman-liska Makedonija, isto taka e interesen za analiza. Melas i pokraj svoite pogledi za Makedonija kako gr~ka zemja, vo svoite pisma do negovata sopruga, Natalija, makedonskoto slovensko naselenie go narekuva so imeto Makedonci36, a negoviot jazik makedonski.37 Eden drug u~esnik vo gr~kata voena akcija vo os-manliska Makedonija, poznata vo gr~kata istorija kako Makedonska borba, Georgios Condos-Vardas, isto taka, vo svoite pisma govori za makedonski jazik.38 Generalniot guverner na Makedonija, podocne`en gr~ki premier Temistokles Sofulis, vo 1914 godina, vo nasokite koi im gi daval na negovite podredeni, spomenuva deka nasenieto govorelo makedonski dijalekti.39 Vo ovaa nasoka mo`e da se spomene i izve{tajot na gr~kiot konzul vo Bitola, Dimaras. Toj izvestuva za edna sredba na ruskiot konzul vo Bitola so selanite od Sko~ivir. Na pra{aweto na konzulot dali govorat gr~ki, selanite odgovorile deka ne govorat gr~ki nitu pak bugarski i nivniot jazik e makedonski.40 Eden drug gr~ki diplomat, isto taka, ni dava interesen izve{taj. Sakturis, gr~kiot konzul vo Seres, pi{uvaj}i za vleguvaweto
33 34 35 36

37 38 39 40

, , , 1899, . 296 isto, s. 297 isto, s. 310 , : (180019120, , , 2003, . 152 , , , , 2000, 41 isto . , ..., . 152 . , ..., . 41

273

na Jane Sandanski vo spomeantiot grad na vo vreme na Mladoturskata revolucija, zabele`al eden razgovor pome|u sereskiot mutesarif i makedonskiot borec. Na ocenakata na mutesarifot deka dotoga{nite dela na Sandanski bile pravedni, posledniov zablagodaruvaj}i se odgovoril deka Makedonija sekoga{ imala potreba od Makedoncite.41 Dimaras i Sakturis terminite makedonski i Makedonci gi koristat bez navodnici i bilo kakavi dodatoci. Koga ve}e go spomenav Sandanski. Negovoto deluvawe vo Makedonija predizvikalo interes vo gr~kiot pe~at, a {to e pova`no, tamu bila napravena razlika pome|u Bugarite i makedonskoto naselenie. Vo atinskiot vesnik Keri na 1 avgust 1908 godina se pojavil edne napis vo koj se govorelo za Sandanski. Govorej}i za delata na spomenatiot makedonski borec bilo naglaseno Sega Sandanski, koj nema nikakvi odnosi so lu|eto od Sofija, koi go proglasija za razbojnik, se nao|a vo Solun, u~i i dr`i govori za zaedni~ko deluvawe na Elinite i slovenoglasnite Makedonci. Kako {to ka`a, toj ja podava svojata desnica za da rabotata Elinite i slovenoglasnite Makedonci za makedonskata tatkovina.42 Zabele`livo e koristeweto na terminot slovenoglasni Makedonci. Site ovie stavovi poka`uvaat deka vo Grcija vo minatoto bilo poznato, barem me|u intelektualcite i politi~arite deka vo Makedonija postoi naselenie koe ne bilo bugarsko ili srpsko, {to sekako e vo sprotivnost so toa {to slu{ame ponekoga{. Celta na ovoj prilog ne e izlo`enite fakti da se izvadat od kontekst i da se govori eve gledate ne ima, a va{ite prethodnici toa go zabele`ale, tuku da poka`e deka naukata ili poedinecot, kolku i da e bolno i neprijatno ili ubavo i prijatno, gi zabele`uvale odredenite mislewa koi ne korespondirale so slu`benite stavovi na edna dr`ava. Ednostavno ni{to ne mo`e da bide skrieno. Rabotite }e si dojdat na svoeto mesto, porano ili podocna, seeedno. (: . - )

41

42

(19071908), , , 1998, . 247 Vladimir Burilkov, V Makedoni i Odrinsko (1908-1912), Parnas-96, Sofi, b.d., s. 145

274

Dalibor JOVANOVSKI MACEDONIA IS OURS, BUT

Summary The article focusese on the views of greek intellectuals, politicians and diplomats about Macedonian ancient past and macedonian populations before WWI. It is very interesting to note that we can nd views which did not correspond with the ofcial position of greek state and intellectual ellite, even among the books of Kazazis, distinguished Greek nationalist and rector of the University in Athens.

275

Boban PETROVSKI

: 352.075/.076:94(497.751)"12/13"

LOKALNATA VLAST VO SREDNOVEKOVNATA @UPA POLOG: PRETSTAVNICI I NIVNI INGERENCII

Kratka sodr`ina: Vo periodot od krajot na XIII vek i vo tekot na prvata polovina na XIV vek na teritorijata na `upata Polog, vo toj vremenski interval vo sostavot na srpskata dr`ava, izvorno se zasvedo~eni nekolku pretstavnici na lokalnata vlast koi izvr{uvale konkretni dol`nosti: sevasti-u~esnici vo sudski sporovi: a.) ~len na sud, b.) svedoci; prahtor-dano~en ~inovnik; knez-pomo{nik na kefalijata ili selski stare{ina; vinar-sobira~ na danokot od vino; travni~arsobira~ na danokot od polzuvanite dr`avni pasi{ta; kefalija-vo rang op{t kefalija, upravnik na polo{kata `upa; ~elnik-upravnik na nekolku selski naselbi. Klu~ni zborovi: POLOG, LOKALNA VLAST, ADMINISTRATIVNO UREDUVAWE, @UPA, SEVAST, PRAHTOR, KNEZ, VINAR, TRAVNI^AR, KEFALIJA, ^ELNIK.

Izvornite informacii za lokalnata vlast vo srednovekovnata `upa Polog gi opfa}aat istoriskite svedo{tva koi poteknuvaat od krajot na XIII i prvata polovina na XIV vek1. Prvite izvorni podatoci se ponudeni vo povelbata na srpskiot kral Milutin izdadena za manastirot Sv. Georgi Gorg Skopski od 1299/1300 godina2. Nejziniot ~len 32, koj se odnesuva na imunitetnite privilegii dodeleni na dolnopolo{koto selo Re~ica, koe od toj moment preo|ala vo sopstvenost na Skopskiot manastir, sodr`i informacii koi se odnesuvaat na na{ata tema. Vo nego, imeno, jasno se istaknuva zabrana za prisustvo vo selskiot atar (da nema oulhsti ou selo to Rhcice) na pretstavnicite na centralnata vlast (nikoi vladalqy kralvystva mi), no i na reprezentite na

Za administrativnoto ureduvawe na Polog vo vremenskiot interval krajot na XIII i prvata polovina na XIV vek, sp. B.Petrovski, `oupa Polo`ka, 321-329. Za gramotata sp.: V.Mo{in, L.Slaveva, K.Ilievska, Gramota na kral Milutin, Spomenici I, 209-238; S.Novakovi, Zakonski spomenici, 608-621; A.Solovjev, Odabrani spomenici, 69-82.

276

lokalnata uprava vo `upata Polog (ni vladalqy dry3eago 3oupou tou), po {to konkretno se naveduaat ni sevasty, ni praxtory, ni knezy, ni vinary3. Izvornoto svedo{tvo za lokalnite administratori sevast, prahtor, knez i vinar e specifi~no od nekolku aspekti i kako takvo potiknuva interesni razmisli. Najprvo, obrnuvame vnimanie na paralelnoto prisustvo na samite tituli, imaj}i predvid deka prvite dve tituli imaat vizantiska proveniencija, a tretata i ~etvrtata titula se so slovenski, a vo slu~ajov srpski karakter. Vakvata upotreba na vizantiski i srpski tituli nesomneno uka`uva na nivno istovremeno postoewe vo Polog. Ottuka doa|a i intrigantnosta, so ogled na faktot {to vo momentot na izdavaweto na gramotata Polog re~isi dve decenii se nao|al so sostavot na srpskata dr`ava (zazemen vo 1282 godina), pri {to, site vrski so Vizantiskata Imperija bile celosno prekinati. Logi~noto objasnuvawe na vakviot fenomen e vo delumnata apsorpcija na vizantiskiot upraven sistem na lokalno nivo na teritoriite vo vizantiska Makedonija, respektivno Polog, osvoeni od srpskiot kral Milutin. Imeno, {irej}i se na jug, srednovekovnata srpska dr`ava naiduvala na razgranet sistem na lokalni administracii. Pri vospostavuvaweto na srpskata vlast vo novite teritorii, postoe~kiot vizantiski upraven sistem ne bil nitu otstranet, nitu ignoriran, nitu pak celosno apsorbiran, tuku vo novonastanatite okolnosti do`ivuval adaptacija. Toa pretpostavuvalo usoglasuvawe na postojniot sistem so normite od srpskata lokalna uprava, koja bila nezaobikolno nametnata vo upravniot `ivot na osvoenite teritorii4. Taka, lokalnata srpska
3

V.Mo{in, L.Slaveva, K.Ilievska, Gramota na kral Milutin, Spomenici I, 223-224; S.Novakovi, Zakonski spomenici, 614; A.Solovjev, Odabrani spomenici, 74-75. A.Solovjev (Zakonodavstvo, 375-377), zboruvaj}i za tradicijata na vizantiskoto pravo vo srpskata dr`ava, istaknal deka tokmu povelbata za manastirot Sv. Georgi-Gorg e ispolneta so praven konzervatizam, koj e osobeno evidenten vo administrativnoto pravo, olicetvoren preku recepcija na vizantiskata administrativna terminologija. V. Mo{in (Gramoti na Sv. Georgi-Gorg Skopski, Spomenici I, 149-150), analiziraj}i ja Skopskata gramota, poso~uva deka srpskiot feudalen sistem se nakalemil na vostanoveniot makedonski tip na vizantisko upravno, voeno i finansisko ureduvawe. Pritoa, za adaptacija na vizantiskite instituti, pravni normi i terminologija, spored V. Mo{in, zna~ajna uloga odigralo vklu~uvaweto na Prizrenskiot kraj vo sklopot na srpskite oblasti u{te pred vladeeweto na Milutin, koe ne{to ostavilo posebno zna~ajni tragi vo pravnata terminologija na srpskite gramoti izdadeni na ovoj teren. L.Slaveva (Polog, 111), povikuvaj}i se na srpskite gramoti izdadeni vo tekot na prvata polovina na XIV vek, zaklu~uva deka na celata osvoena teritorija srpskite vladeteli vo osnova go zadr`ale prethodniot vizantiski sistem, a niz celiot toj period te~el proces na usoglasuvawe na postojniot sistem so oddelni normi od srpskoto pravo, koe, srpskoto osvojuvawe spontano gi vnesuvalo vo pravniot `ivot na osvoenite zemji.

277

vlast na osvoenite vizantiski teritorii se razvivala dvostruko: so prenesuvawe na lokalnata vlast koja bila na sila vo srpskite zemji; kako i so prifa}awe na vizantiskiot lokalen upraven sistem5. Na toj na~in neminovno doa|alo do isprepletuvawe na lokalnite funkcii i zvawa, sosema evidentno i vo Polog. Dotolku pove}e {to, najverojatno, po Milutinovite osvojuvawa del od mesnite vizantiski feudalci preminale vo srpska slu`ba, pri {to, edinstven najbiten uslov za niv bil da si gi zadr`at imotite, poziciite, ~inovite i titulite. Pritoa, razbirlivo, nekoi vizantiski ~inovi vo srpskata dr`ava dobile i novi ovlastuvawa, no istovremeno se vr{elo i mutirawe na klasi~nite srpski tituli vo smisla na promena na nivnite nadle`nosti. Me|utoa, istovremenoto postoewe na vizantiski i srpski lokalni ~inovnici vo nikoj slu~aj ne pretstavuvalo duplirawe na funkciite vo Polog i paralelizam vo nivnite nadle`nosti. Sekako takvo ne{to ne mo`el da si dozvoli onoj komu polo{kata `upa mu se davala vo dr`ava6 od najmalku dve pri~ini: udvojuvaweto na funkciite da ne mu sozdava tenzii i potencijalni konflikti me|u nositelite na istite vo negovata dr`ava; da ne mu se pojavat dvojni izdatoci za plati na ~inovnicite so razli~ni tituli, a isti funkcii. Vo prodol`enie se osvrnuvame na osnovnite funkcii i nadle`nosti na poso~enite pretstavnici na lokalnata vlast, so {to }e se utvrdat nivnite kompetencii i }e se sogleda razgrani~uvaweto na nivnite ingerencii vo Polog. Prviot spomenat ~inovnik na lokalnata vlast vo Polog vo gramotata na manastirot Sv. Georgi-Gorg Skopski, komu mu se zabranuva pristap vo dolnopolo{koto selo Re~ica, e sevastot (sevasty). Samata titula o~igledno ima vizantiska proveniencija (sebastj-vozvi{en) i bila {iroko upotrebuvana vo Vizantiskata Imperija7, no i prezemena, poto~no, po osvojuvaweto na vizantiska Makedonija, prifatena i zadr`ana vo Srbija8. Vo srpskata dr`ava, spored rangot, sevastot stoel vedna{ zad kefalijata,
5 6 7

T.Taranovski, Istorija srpskog prava, 269; ISN I, 539 (M.Blagojevi). B.Petrovski, `oupa Polo3ka, 326-327. K.Jire~ek, Istorija Srba III, 20. Spored istra`uvawata na Q.Maksimovi} (Provincijska uprava, 14 bel. 40) vo docnovizantiskata lokalna uprava nemalo ~inovnik so titula sevast, tuku toa zvawe bilo epitet za visoki ~inovnici koi ne bile rodnini na carskoto semejstvo. Vakvoto mislewe e prifateno vo naukata, sp.: ISN I, 539 (M.Blagojevi); T.Tomoski, Srednovekovni gradovi, Makedonija, 213. V.Mo{in, L.Slaveva, K.Ilievska, Gramota na car Konstantin Asen, Spomenici I, 186 bel. 23.

278

a negoviot delokrug na dejstvuvawe bil blizok do vizantiskiot katastar, pri {to, negovite aktivnosti, glavno, bile naso~eni nadvor od gradskite naselbi, a samo ponekoga{ vo gradovite. Soglasno negovata osnovna nadle`nost da se gri`i za nepovredlivosta na zemji{nata svoina9, sevastot zemal u~estvo i vo sudskite sporovi koi bile povrzani so koristeweto na zemjata10. Tokmu vo posledno spomenatata op{testvena sfera nao|ame ~etvorica poimeni~no navedeni sevasti vo Brevnoto (Popis) na Htetovskiot manastir-izvorno svedo{tvo od ~etiriesettite godini na XIV vek11. Imeno, vo delot za nastanatiot spor okolu imotot Ple{, pri formiraweto na sud sostaven od vlastele i xora, me|u blagorodnicite ~lenovi na ovoj sud e vbrojan i sevasty Pasarely12. U{te trojca sevasti se spomenuvaat me|u svedocite koi prisustvuvale na samoto mesto pri razre{uvaweto na sporot: sevasty kury Manoilo, i yet mou sevasty Rounyer, i sevasty Sevlady, svogacim mou13. Spomenuvaweto na trojcata sevasti kako del od svedocite14, kako i sevastot Pasarel kako ~len na formiraniot sud, upatuva na zaklu~ok deka vo slu~ajov titulata sevast ne bila povrzana so nekoja lokalna funkcija, tuku pred s bila po~esna, no istovremeno, ozna~uvaj}i pripadnik na povisokiot op{testven sloj, titulata sevast pretpostavuvala esencija za dobivawe slu`ba vo lokalniot establi{ment15. Se ~ini, spomenatata rodninska vrska na trite sevasti, svedoci na parni~eweto, indirektno go nasetuva istoto. Preferiraweto na semejno povrzuvawe me|u poso~enite li~nosti od ist socijalen sloj (zet mou; svocim mou) upatuva pove}e na zdru`uvawe na lu|e od ist socijalen sloj i zadr`uvawe na op{testveniot status, otkolku na nivno povrzuvawe poradi funkciite koi gi izvr{uvale.
9

10 11

12

13 14

15

Izvr{uvaweto na ovaa zada~a pretpostavuvalo, me|u drugoto, sevastot da gi utvrduva me|ite na manastirskite pasi{ta, da go utvrduva pravoto za koristewe na vodnite tekovi, zaplenuvawe zemjodelski proizvodi dokolku nekoj prisvoel tu|i prava i na toj na~in gi steknal dobrata, a isto taka sevastot proveruval dali feudalnite gospodari so pravo doseluvaat zavisni lu|e na svoite imoti, sp. ISN I, 539 (M.Blagojevi). ISN I, 539 (M.Blagojevi); LSSV s.v. sevast (Q.Maksimovi), 660-661. Za najnovite soznanija okolu samiot izvor, sp. .Bubalo, O nazivu i vremenu nastanka Popisa, 177-193, a nie se koristime so izdanijata na: L.Slaveva, Polog, 283-299; Chilandar II, 483-489; A.Solovjev, Odabrani spomenici, 129-132 (skrateno i vo prevod). L.Slaveva, Polog, 289; Chilandar II, 486. A.Solovjev (Odabrani spomenici, 129-130), me|u navedenite ~lenovi na sudot go ispu{ta poso~eniov sevast. L.Slaveva, Polog, 292; Chilandar II, 486; A.Solovjev, Odabrani spomenici, 130. Za ulogata na svedocite vo sudskata postapka vo srednovekovnata srpska dr`ava, detalno kaj: T.Taranovski, Istorija srpskog prava, 764-767; A.Solovjev, Zakonodavstvo, 517-519. Za institucijata svedoci, sp. i I.P.Medvedev, O~erki, 176-181. L.Slaveva, Polog, 292 bel. 28. Sli~no mislewe, so konstatirawe na rodninskata povrzanost na sevastite vo Polog iska`al i A.M.Seliev, Polog, 96-97.

279

Vtoriot ~inovnik e ozna~en kako prahtor (praxtory) i toj, vsu{nost, bil lokalen sobira~ na danok. Titulata e nesomneno vizantiska, koja vo nejzinata originalna forma bila ozna~uvana kako prktwr16. Ne postoi pri~ina da se posomnevame vo toa deka osnovnata funkcija koja ja izvr{uval vizantiskiot praktor bila zadr`ana i od srpskiot prahtor. Vo konkretniov slu~aj toa bi zna~elo deka na mesniot prahtor mu bilo zabraneto da izvr{uva sobirawe danoci za lokalnata vlast vo atarot na seloto Re~ica. Tretata spomenata titula e knez (knezy), koja ima slovenska proveniencija, a zasvedo~ena e i vo srpskata srednovekovna terminologija. Samata titula vo krajot na trinaesettiot i vo ~etirinaesettiot vek e sosema degradirana17. Taka, od nekoga{noto ozna~uvawe na ~len na vladetelskata ku}a (XII vek)18, preku, eden od pomo{nicite na upravnikot na gradot (kefalijata)19, pa s do ozna~uvaweto vo Du{anoviot zakonik kako upravnik na gradot20, kako i selski stare{ina21. Vo na{iot slu~aj, onaka kako {to e formulirano vo Skopskata gramota, ne e vozmo`no konkretno da se utvrdi dali poso~enata zabrana za sobirawe dava~ki od strana na knezot se odnesuva na nego kako pomo{nik na upravnikot na nekoj od gradovite-tvrdini vo blizina na seloto Re~ica ili pak, kako na selski stare{ina. Funkcite na knezot(vite) vo Polog ne mo`at da bidat uto~neti nitu vrz osnova na podocne`nite izvorni svedo{tva vo koi ima spomen za knez. Imeno, od ~etiriesettite godini na XIV vek na teritorijata na Polog postojat u{te dve izvorni svedo{tva koi indirektno upatuvaat na prisustvo na knez vo Oblasta, so~uvani vo Popisot na manastirot
16

17

18 19

20 21

Spored istra`uvawata na Q.Maksimovi} (Provincijska uprava, 130-131) terminot prktwr bil postarata forma od ve}e odoma}inetite vo vremeto na Paleolozite vo Vizantiskoto Carstvo izrazi nergn ili dienergn, kako i pomalku prisutniot nocoj. Za praktorot vidi i kaj V.Mo{in, L.Slaveva, K.Ilievska, Gramota na car Konstantin Asen, Spomenici I, 186 bel. 24. K.Jire~ek, Istorija Srba: II, 6; III, 20-21. Kne`evskata titula i kne`evskoto dostoinstvo vo Nemawi}kata dr`ava opstojno gi razgleduva M.Blagojevi, Dr`avna uprava, 49-55. Za degradacijata na ovaa titula na makedonsko tlo, sp. A.Solovjev, Kon~anski praktik, 96. ISN I, 537 (M.Blagojevi); M.Blagojevi, Dr`avna uprava, 49-50, 52-53. M.Blagojevi} (ISN I, 539-540) poso~uva deka kompetenciite na knezot se sveduvale na najblizok pomo{nik na kefalijata, prete`no vo civilnata, no i vo voenata sfera vo gradot i gradskoto podra~je. G.[krivani} (Gradovi i utvrenja, 115) smeta deka knezot bil upravnik na gradskiot trg-pazari{te. A.M.Seli{~ev (Polog, 97) samo poso~il deka knezovite bile `upski ~inovnici. Zakonik cara Stefana Du{ana (Bistri~ki prepis), 206-207 ~len 136. Isto, ~len 141.

280

Sveta Bogorodica Htetovska. Taka, vo ~lenot 59 i ~lenot 60, vsu{nost, stanuva zbor za imot na knez, poto~no, kne`evi nivi. Vo prviot slu~aj (~len 59): Niva o prilo3i Strhzo ou Nikiorov qi... do kne`eve nive; a vo vtoriot (~len 60) Niva o koupismo ou Strhza wd Lhka pouti nizy xthtovysk ou kne`evou nivou22. Pritoa, edinstveniot zaklu~ok koj mo`eme da go izvedeme vrz osnova na poso~enive ekskursi, bez bilo kakvo dvoumewe, e deka vo ovoj vremenski period vo Dolnopolo{kiot region postoel knez, koj na spomenative mesta imal svoj imot, konkretno dve nivi. Poslednata spomenata titula vinar (vinary), isto kako i prethodno navedenata, ima slovensko poteklo. Za osnovnata funkcija na ovoj ~inovnik ne e te{ko da se dosetime. Imaj}i predvid deka ~lenot 32 od Skopskata gramota i nemu mu zabranuval vleguvawe vo atarot na seloto Re~ica, od edna strana, kako i samoto negovo imenuvawe vo grupata so drugite lokalni ~inovnici, od druga strana, smetame deka i toj bil lokalen administrator, ~ija slu`ba se sostoela vo sobirawe na danokot koj se zemal od vinoto23. Pretstavnici na lokalnata vlast vo `upata Polog se zasvedo~eni i vo Htetovskata gramota, izdadena od kralot Stefan Du{an na manastirot Sveta Bogorodica vo ~etiriesettite godini na XIV vek24. Vo ~lenot 30 se naveduva deka vladetelot mu ja podaruva na manastirot planinata Nanov
22 23

24

L.Slaveva, Polog, 295. Chilandar II, 487. V.Mo{in, L.Slaveva i K.Ilievska (Gramota na car Konstantin Asen, Spomenici I, 201 bel. 109), analiziraj}i ja gramotata na car Konstantin Asen za Skopskiot manastir, kade isto taka se sretnuva vinary, iznesuvaat mislewe deka stanuva zbor za dvorski slu`benik koj se gri`el za carskata vizba so vino, a vo vreme na patuvawa bil zadol`en da nabavuva vino za vladetelot i negovata pridru`ba od okolnite sela. Me|utoa, argumentot koj go poso~uvaat ovie avtori kako potkrepa na nivnata pretpostavka e neuverliv. Imeno, nivniot stav za toa deka vinarot e dvorski slu`benik se temeli edinstveno bidej}i se spomenuval zaedno so drugite carski slu`benici. No, vo prethodnata nivna bele{ka (str. 201 bel. 108), koja vsu{nost e zbirna i se odnesuva na ~inovnicite prahtor, knez i kastrofilaks (patem, za nivnite funkcii avtorite upatuvaat da se poglednat bele{kite 24-28, no vsu{nost treba da se poglednat bele{kite 24-26 na strana 186), poso~uvaat deka do ova mesto se nabrojuvaat funkcioneri na op{to-dr`avni lokalni vlasti, po {to, po~nuvaj}i so vinary, po nivno mislewe, zapo~nuvalo nabrojuvaweto na dvorskite slu`benici. No, i dokolku se prifati deka site navedeni ~inovnici po vinarot bile dvorski slu`benici, nejasno e spored koi kriteriumi avtorite odreduvaat deka toj e dvorski, a ne lokalen ~inovnik, bidej}i istiot, naveden to~no me|u pripadnicite na lokalnata i centralnata uprava, sosema slobodno mo`e da se vbroi me|u pretstavnicite na lokalnite vlasti, dotolku pove}e {to samite avtori vo istata ovaa fusnota (bel. 109) naveduvaat mislewa vo istoriografijata tokmu vo polza na vakvoto gledi{te. Postojat nekolku izdanija na ovaa povelba, a nie gi koristime: L.Slaveva, Polog, 306-322; S.Novakovi, Zakonski spomenici, 657-661; Chilandar II, 461-468. Specijalizirani diplomati~ki i sfragisti~ki analizi na povelbata napravil D.Kora, Poveqa Stefana Du{ana, 141-163.

281

Dol, pri {to, pod zakana so kazna, se zabranuva pristap na lokalnite vlasti (da ne metexa nikto wty vladouixy kralvyst va mi), od koi za nas zna~ajno e naveduvaweto na ni travnicary25. Travni~arot, ~ie imenuvawe ima nesomneno slovensko poteklo, bil dr`aven ~inovnik, ~ija funkcija e povrzana so danokot trevnina (Trhvnina), a se sostoel vo sobirawe na prihodite od polzuvanite dr`avni pasi{ta. Ovoj danok vo srednovekovnata srpska dr`ava se pla}al vo natura i pari (vo Vizantija danokot bil poznat pod imeto nnmion i se pla}al samo vo pari) i toa, od stado dva ovna, dve jagniwa, sirewe i dinar26. Vo Brevnoto na Htetovskiot manastir postoi izvestuvawe za kefalija vo Oblasta. Imeno, vo ~lenot 56, otkako se naveduva deka lokalniot feudalec Isaha od seloto Sedlarevo, pri svoeto zamona{uvawe go prilo`il svojot imot na manastirot, istiot bil potvrden od Vlado keali Poloki27. Poso~eniov izvoren izvadok vsu{nost dava mo`nost za nekolku soznanija povrzani so na{ata problematika. Najprvo, poa|aj}i od izvornoto svedo{tvo, nesomnen e faktot deka vo ovoj vremenski period vo Polog postoel kefalija ~ie ime bilo Vladoe. Za `al, ova voedno pretstavuva i edinstvenoto spomenuvawe na poso~eniov Vladoe vo izvorite, poradi {to ne sme vo mo`nost da utvrdime od koga toj se nao|al na ovaa funkcija, nitu pak do koga ostanal na istata. Potoa, samata odrednica Poloki, koja ja imal kefalijata Vladoe, upatuva na toa deka toj imal ingerencii vo celata polo{ka oblast. Soglasno funkcijata kefalija, izvornoto svedo{tvo za postoewe kefalija vo Polog go otvora i pra{aweto za negovoto sedi{te. Sekako, istoto bilo vo najzna~ajnata gradska naselba vo Polog vo poso~eniov vremenski period koja, voedno, pretstavuvala administrativen centar na celata Oblast. Me|utoa, zaradi sega{nata sostojba so izvoren materijal, i pokraj nekolkute obidi vo istoriografijata, ne e vozmo`no so sigurnost poblisku da se odredi polo{kiot administrativen centar28.
25 26

27 28

L.Slaveva, Polog, 318-319; S.Novakovi, Zakonski spomenici, 660; Chilandar II, 466. Sp.: V.Mo{in, L.Slaveva, K.Ilievska, Gramota na car Konstantin Asen, Spomenici I, 202 bel. 118; LSSV s.v. travnina (M.Blagojevi), 736-737. Vidi i: D.Angelov, Agrarnite otno{eni, 220; L.Slaveva, Polog, 319 bel. 44. L.Slaveva, Polog, 294-295; Chilandar II, 487. Vo istoriskata nauka ova pra{awe ne e dovolno razraboteno, odnosno, samo popatno mu e posveteno vnimanie. Spored R.M.Gruji} (Polo{ko-Tetovska eparhija, 39), administrativen centar na Oblasta vo ovoj vremenski period bil gradot Gradec vo Goren Polog. Imeno, R.M.Gruji}, raspravaj}i za sedi{teto na kefalijata Vladoe, doa|a do

282

Ingerenciite na kefalijata Vladoe vo Polog gi odreduvame po analogija so nadle`nostite na kefaliite vo srednovekovna Srbija. Samata titula kefalija (kefal) e vizantiska29, no po srpskoto osvojuvawe na vizantiska Makedonija bila prifatena i zadr`ana od srpskata dr`ava30. Generalno, kefaliite bile vladetelski pretstavnici koi gi vodele site civilni i voeni raboti vo doverenite gradovi i podra~ja, sproveduvaj}i gi na toj na~in vo delo site vladetelski odluki31. Za del od ingerenciite na polo{kiot kefalija Vladoe nao|ame potvrda vo tekstot na gore ponudeniot izvoren ekskurs vo ~lenot 56 od Brevnoto. Tamu, imeno, se naveduva deka s ona {to bilo sopstvenost na Isaha, po negovoto zamona{uvawe, so zapoved na kralot i potvrda od polo{kiot kefalija Vladoe, se podaruvalo na Htetovskiot manastir (Povelhniqmy i milosti gospodina kral izdade Vlado keali Poloki... vse o sty imaly Isaxa)32. Toa ozna~uva deka polo{kiot kefalija, soglasno negovite nadle`nosti, bil edinstveniot vo Oblasta koj mo`el celokupniot imot podaren od Isaha da mu go potvrdi na Htetovskiot manastir. Vakvoto potvrduvawe vo srpskata srednovekovna pravna terminologija se narekuvalo izdava (izdade), pri {to, samiot ~in bil izvr{uvan od lokalnite dr`avni organi, vo slu~ajov kefalijata Vladoe, po prethoden nalog od vladetelot33. Od ponudeniot izvoren izvadok sogleduvame deka kefalijata Vladoe e pretstaven kako za{titnik na poslednata volja na zamona{eniot Isaha, poto~no kako izvr{itel na negoviot testament. Na toj na~in, vo na{iot slu~aj izvorno e potvrdena edna od brojnite nadle`nosti koi gi imale kefaliite vo srpskata
konstatacija deka Vladoe, kako polo{ki kefalija, odnosno, upravnik na celata oblast, rezidencioniral vo gradot Gradec (me|u dene{nite sela Gradec, Pirok i Kali{te), bidej}i bil najblisko sredi{te na celata oblast. L.Slaveva (Polog, 128) poso~uva deka celiot Polog kako `upa bil daden na dr`ava na visoko doverliva li~nost, a vo ramkite na toa ja za~uval nasledenata od Vizantija vistinska administrativna podelenost na tradicionalnite oblasti Goren i Dolen Polog, koi za svoi centri gi imale gradovite Gradec (me|u selata Pirok i Gradec) i Le{ok. Za kefaliite kako pretstavnici na vizantiskata provinciska uprava, op{irno kaj Q.Maksimovi, Provincijska uprava, 71-100. Za kefaliite vo srpskata dr`ava rasprava M.Blagojevi} (vo ISN I, 537-539; Dr`avna uprava, 246-285; LSSV s.v. kefalija, 292-295), koj vo golem del od svoite istra`uvawa se povikuva na Q.Maksimovi} (Provincijska uprava, 71-100). Kefalijata Vladoe, kako li~nost koja stoela na ~elo na upravata vo Polog, ja registrira i A.M.Seliev, Polog, 97. T.Taranovski, Istorija srpskog prava, 269; Q.Maksimovi, Provincijska uprava, 8895; ISN I, 538 (M.Blagojevi); M.Blagojevi, Dr`avna uprava, 247, 281-284. L.Slaveva, Polog, 294-295; Chilandar II, 487. T.Taranovski, Istorija srpskog prava, 645-646. Sp. i: L.Slaveva, Polog, 295 bel. 36; LSSV, s.v. Izdava (S.irkovi) i tamu poso~enata literatura.

29

30

31

32 33

283

srednovekovna dr`ava, olicetvorena vo gri`ata za zave{tanijata i izvr{uvawe na testamentite na licata koi se zamona{uvale. Zna~eweto na izvornite vesti od ekskursot e u{te po{iroko. Istite nesomneno gi potvrduvaat nadle`nostite na kefalijata Vladoe vo seloto Sedlarevo i voedno, poso~uvaj}i deka Vladoevite ingerencii se protegale vo Dolnopolo{kiot region, indirektno go potvrduvaat polo{kiot kefalija kako prv administrator vo celata polo{ka oblast. No dali toa podrazbiralo negova kontrola i vrz ba{tinskite crkovni imoti? Vo ponovite trudovi ova pra{awe e zasegnato od srpskiot istra`uva~ M.Blagojevi}34. Toj, raspravaj}i za kefaliite vo Du{anovata dr`ava pred proglasuvaweto na carstvoto, najnapred istaknuva deka za nadle`nostite na kefaliite od ~etiriesettite godini na XIV vek se znae malku. Potoa, potpiraj}i se na izvorite, avtorot poso~uva deka crkovnite posedi bile izzemeni od nivnite nadle`nosti35, po {to naveduva deka vistinski isklu~ok pritoa pretstavuva kefalijata Vladoe. Imeno, spored negovite analizi na podatocite od Brevnoto, Vladoe, kako polo{ki kefalija svojata slu`ba ja vr{el vo Polog, pa sekako i vo Htetovo, kade {to se nao|ala crkvata posvetena na Presveta Bogorodica. Sosema sme soglasni so konstatacijata na renomiraniot srpski nau~nik za izzemawe na crkovnite posedi od nadle`nostite na kefaliite. No, se postavuva pra{aweto dali vtoriot del od zaklu~okot na spomenatiot avtor, koj se odnesuva na isklu~okot od ova pravilo na kefalijata Vladoe, a e na nivo na avtorska pretpostavka, mo`e da se prifati36! Za da go utvrdime toa }e bide potrebno povtorno generalno da se osvrneme na nadle`nostite na kefaliite. Kako {to poso~ivme, nivnite ingerencii kako lokalni pretstavnici na centralnata vlast prakti~no se zapirale vo sferata na lokalnoto upravuvawe so dr`avnite raboti. Takva dr`avna rabota na lokalno nivo sekako bila i garancijata za izvr{uvawe na testamentite na podanicite na srpskata dr`ava. Vo na{iot slu~aj vo svojstvo na dr`aven garant vo Polog se javuva kefalijata Vladoe, koj, vsu{nost, samo go garantiral sproveduvaweto na vojlata na Isaha, odnosno, ja potvrdil promenata na sopstvenikot na imotot vo Sedlarevo, koj sega minuval vo crkovni race. Dotuka se prostirale i tuka se zapirale, odnosno,
34 35 36

M.Blagojevi, Dr`avna uprava, 252-253. Isto, 252 i bel. 29. Spored podatocite od Htetovskata gramota, seloto Htetovo vo dva nejzini ~lena (2 i 17) e registrirano kako posed na Htetovskiot manastir, sp.: L.Slaveva, Polog, 311, 315; S.Novakovi, Zakonski spomenici, 657, 659; Chilandar II, 464, 465.

284

prestanuvale ingerenciite na kefalijata Vladoe. Tokmu toa, se ~ini, ne go zel predvid M.Blagojevi}, koj i pokraj toa {to go poso~il polo{kiot kefalija kako izvr{itel na testamentot na blagorodnikot Isaha, donesuva zaklu~ok deka nadle`nostite na kefalijata Vladoe pretstavuvaat isklu~ok od utvrdenoto pravilo za izzemawe na crkovnite posedi od ingerenciite na kefaliite. Vo vrska so polo{kiot kefalija Vladoe bi se zadr`ale u{te na pra{aweto za negoviot rang, soglasno soznanijata vo naukata za postoewe t.n. lokalni i op{ti kefalii. Za da se dade odgovor na istoto, potrebno e najprvo da se predo~at osnovnite elementi koi vo istoriografijata se zemaat za reperi pri odreduvawe na rangot na kefaliite. Taka, kako odrednica za t.n. op{ti kefalii vo Vizantiskata Imperija se zemaat nivnite upravni nadle`nosti vrz pogolemi teritorii ili istoriski oblasti i geografski celini, a t.n. lokalni kefalii upravuvale so eden ili dva grada i to~no ome|eno gradsko podra~je37. Vakviot princip na podelba bil zadr`an i vo srpskata dr`ava po osvojuvaweto na vizantiska Makedonija38. Poglednat niz ovaa prizma, se ~ini, mo`e so golema doza na preciznost da se odredi rangot na polo{kiot kefalija Vladoe. Toj ne mo`e da bide vbrojan me|u t.n. lokalni kefalii. Imeno, negovoto oslovuvawe ne bilo konkretno povrzano za nitu eden grad vo Polog39, nitu pak, so nekoe gradsko podra~je vo Oblasta40. Esencijalnata determinanta za Vladoeviot teritorijalen delokrug e sodr`ena vo frazata kefalija polo{ki. Vrz
37 38 39

40

Q.Maksimovi, Provincijska uprava, 78-88. M.Blagojevi. Dr`avna uprava, 281. Istaknuvame deka poso~uvaweto na izvesna li~nost za kefalija na odreden grad ne zna~i a priori negovo vbrojuvawe vo t.n. lokalni kefalii, bidej}i spomenatiot grad mo`el da go ozna~uva i sedi{teto na op{tiot kefalija. Taka so utvrduvawe na nadle`nostite na skopskiot kefalija indirektno spomenat vo gramotata za }elijata Sv. Petka vo selo Tmorane kako keali gradyski (L.Slaveva, Gramota na Milutin za }elijata Sv. Petka, Spomenici I, 259; S.Novakovi, Zakonski spomenici, 392; Chilandar II, 401), se doa|a do zaklu~ok deka skopskiot kefalija imal rang na t.n. op{t kefalija. Negovite ingerencii se prostirale na celata Skopska oblast, pri {to, pot~ineti mu bile kefaliite koi stoele na ~elo na tamo{nite tvrdini, od koi izvoren spomen imame za subordiniranosta na Ko`lenskiot kefalija (S.Novakovi, Zakonski spomenici, 704 ~len XVII; L.Slaveva, Polog, 422. Sp. i M.Blagojevi, Dr`avna uprava, 249). Spored rezultatite do koi do{ol M.Blagojevi} (Dr`avna uprava, 261) pri istra`uvaweto na teritorijalniot opseg na Prizrenskata `upa, zaklu~il deka nadle`nostite na eden t.n. lokalen kefalija pribli`no se protegale na teritorija so dol`ina od okolu 25 km. i ne{to pomala {irina, pri {to poso~uva deka osven na Prizrenskiot, vo sli~ni teritorijalni ramki se prostirale i ingerenciite na kefaliite na Slavi{te i Zletovo.

285

osnova na ovaa odrednica, kako {to poso~ivme pogore vo tekstot, kefalijata Vladoe, vsu{nost, pretstavuval administrativen prvenec na celiot Polog, {to pak, od svoja strana podrazbiralo deka po rang bil nad ostanatite upravnici na utvrdenite mesta vo Oblasta, nao|aj}i se edno skalilo pogore od niv vo ~inovni~kata hierarhija. Ottuka, kefalijata Vladoe nesomneno imal rang na t.n. op{t kefalija, pod ~ija subordinacija se nao|ale lokalnite kefalii postaveni vo polo{kite utvrduvawa41. Brevnoto na Htetovskiot manastir sodr`i informacii za u{te eden pretstavnik na lokalnata administracija vo Polog. Imeno, vo ~lenot 77, stanuvaj}i zbor za razre{nica na zemji{en spor me|u svetovni lica i crkvata, kako eden od ~etirite svedoci na parnicata e poso~en ~elnikot Andronik (~elniky Androniky)42. Samata titula ~elnik (~elniky) ima slovensko poteklo, a vo srednovekovna Srbija se koristela pove}estruko43. Za vreme vladeeweto na Stefan Du{an edna od osnovnite funkcii na ~elnicite bila kako zapovednici na utvrduvawata da se gri`at za bezbednosta na istite. Za uspe{no sproveduvawe na ovaa zada~a tie istovremeno se nao|ale na ~elo na odreden broj vojnici. Toa pak, od svoja strana, im ovozmo`uvalo da se pojavuvaat vo uloga na izvr{iteli i na raboti koi ne se povrzani so voenoto zapovedni{tvo44. No, dali na{iot ~elnik mo`e da se priop{ti kon ~elnicite voenona~alnici na utvrdeni mesta! Se ~ini, ~elnikot Andronik vleguva vo edna druga katregorija ~elnici ~ii nadle`nosti se nasetuvaat vo Du{anoviot Zakonik. ^lenot 141 od Zakonikot poso~uva ~elnici, koi,
41

42

43

44

M.Blagojevi} (Dr`avna uprava, 252), e eden od retkite, a dosega posleden koj go zasegnal ova pra{awe. Soglasni sme so negovata pretpostavka deka kefalijata Vladoe imal rang na t.n. op{t kefalija, no ne i so argumentite vrz osnova na koi go temeli svojot stav. Toj, imeno, zaklu~uva deka analogno na postoeweto na Goren i Dolen Polog, vo vremeto koga se spomenuva kefalijata Vladoe postoele dve `upi vo Oblasta, vrz osnova na {to bi mo`elo da se pretpostavi deka Vladoe imal rang na op{t kefalija (Dr`avna uprava, 252 bel. 31). Toj stav se kosi so ponovite dostignuvawa na naukata kade se konstatira deka Polog od krajot na XIII i tekot na prvata polovina na XIV vek prestavuval edinstvena administrativna edinica, izvorno imenuvana kako polo{ka `upa. L.Slaveva, Polog, 297; Chilandar II, 488; A.Solovjev, Odabrani spomenici, 131. ^elnikot Andronik kako svedok vo poso~eniov spor go registrirale i: A.M.Seliev, Polog, 97; M.Blagojevi, Dr`avna uprava, 212. Za nadle`nostite na ~elnicite vo srpskata srednovekovna dr`ava, op{irno kaj M.Blagojevi, Dr`avna uprava, 208-245 i LSSV s.v. ~elnik, 812-814. Sp i: ISN: I, 536537 (M.Blagojevi); II, 120 (M.Blagojevi). Sp. M.Blagojevi, Dr`avna uprava, 213, koj poso~uva deka ~elnicite u~estvuvale i vo terensko utvrduvawe (tesawe) na me|ite na manastirskite zemjoposedi.

286

zaedno so knezovi, primi}uri, upraviteli i predstojnici, bile selski i katunski stare{ini45. Knezovite i primi}urite, pritoa, bile katunski, a upravitelite, predstojnicite i ~elnicite bile selski stare{ini, pri {to, upravitelite bile najniski po rang i upravuvale so edno selo, po koi sleduvale predstojnici, a me|u niv najvisoki po rang bile ~elnicite koi upravuvale so pogolem broj selski naselbi46. ^elnikot Andronik, najverojatno, vleguval vo ovaa katregorija ~elnici ~ii nadle`nosti se prostirale vrz nekolku selski naselbi. Vo prilog na vakviot na{ stav e i neuglednoto dru{tvo svedoci vo koe e vbrojan ~elnikot Andronik. Me|u niv, dvajca o~igledno ne se pripadnici na blagorodni~kiot stale` (Mixo Maznhi, Rad Bhlogounniky), bidej}i pred nivnite imiwa ja nema odrednicata kir, a tretonavedeniot svedok po zanimawe bil kova~ (Stanqy kovacy). Poa|aj}i od tekstot na samiot ~len 77 od Brevnoto, koreliran so nekolku drugi tamo{ni ~lenovi, se ~ini, vozmo`no e teritorijalno da se poso~at reonite kade se prostirala nadle`nosta na ~elnikot Andronik. Imeno, vo ~len 77 se naveduva deka predmet na spor bile imotite koi lokalniot zemjoposednik Strezo gi prodal i podaril na crkvata. Vo ~etiri prethodni ~lenovi od Brevnoto (19, 59, 60, 66) ima spomen za Strezovi imoti, od ~ij tekst proizleguva deka tie se nao|ale vo blizina na le{kiot i htetovskiot pat, kako i vo mesnosta Nikiforovci47. Poso~uvaweto na ~elnikot Andronik kako svedok vo sporot so Strezovite imoti bi mo`elo da ozna~uva deka toj bil nadle`en tokmu vo ovoj Dolnopolo{ki reon. Tokmu kako tamo{en selski stare{ina ~elnikot Andronik, najverojatno bil involviran vo pravnata zavr{nica na nedorazbiraweto me|u crkvata i Strezovite naslednici.

45 46 47

Zakonik cara Stefana Du{ana (Bistri~ki prepis), 206-207. M.Blagojevi, Dr`avna uprava, 215-216. ...do Strhzova pol i do lhka pout (~l. 19); Niva o prilo`i Strhzo ou Nikiforovqi (~l. 59); Niva o koupismo ou Strhza wd lhka pout nizh pouty xthtovysk (~l. 60); ...nivou... pod lhkimy poutemy... do Strhzove zemle (~l. 66), sp.: L.Slaveva, Polog, 286, 295, 297; Chilandar II, 484, 487, 488; A.Solovjev, Odabrani spomenici, 131 (izvestie samo za ~len 66). Nivata vo Polikratica, koja Kuman Strezov, kako svoja prikija ja podaril na crkvata (Niva ou Polikratiqe o dade Koumany Strhzovy priki svo qrykvi za douou, ~len 80, sp.: L.Slaveva, Polog, 298; Chilandar II, 489; A.Solovjev, Odabrani spomenici, 131), ne ja locirame vo blizina na imotite na Strezo, bidej}i taa niva bila miraz na Kuman Strezov i poradi toa voop{to ne morala da bide na ista ili bliska lokacija so Strezoviot imot.

287

REFERENCI I.IZVORI:
Zakonik cara Stefana Du{ana (Bistri~ki prepis)----------Zakonik cara Stefana Du{ana. SANU Odeqewe dru{tvenih nauka. Izvori srpskog prava IV. Kwiga II. Studeni~ki, Hilandarski, Hodo{ki i Bistri~ki rukopis, Beograd 1981. V.Mo{in, L.Slaveva, K.Ilievska, Gramota na kral Milutin, Spomenici I---------Gramota na kral Milutin, Tekstovi so regesti i so komentar podgotvile: Mo{in V.-Slaveva L.-Ilievska K., Spomenici, Tom I, Skopje 1975. S.Novakovi, Zakonski spomenici----------Novakovi S., Zakonski spomenici srpskih dr`ava sredwega veka, Beograd 1912. L.Slaveva, Gramota na Milutin za kelijata Sv.Petka, Spomenici I----------Gramota na kral Milutin za }elijata Sv.Petka vo s.Tmorani: L.Slaveva, Spomenici I, Skopje 1975. Slaveva, K.Ilievska, Gramota na car Konstantin Asen, Spomenici I----------Gramota na car Konstantin Asen, Tekstovi so regesti i so komentar podgotvile: Mo{in V.-Slaveva L.-Ilievska K., Spomenici, Tom I, Skopje 1975. A.Solovjev, Odabrani spomenici----------Solovjev A., Odabrani spomenici srpskog prava od XII do kraja XV veka, Beograd 1926. Chilandar II----------Actes de Chilandar. Deuxieme partie. Actes Slaves. Publis par B. Korablev, Petrograd 1915.

II. LITERATURA:
D.Angelov, Agrarnite otno{eni----------Angelov D., Agrarnite otno{eni v Severna i Sredna Makedoni prez XIV vek, Sofi 1958. M.Blagojevi, Dr`avna uprava----------Blagojevi M., Dr`avna uprava u srpskim sredwovekovnim zemqama, Beograd 2001. .Bubalo, O nazivu i vremenu nastanka Popisa----------Bubalo ., O nazivu i vremenu nastanka Popisa imawa Htetovskog manastira, Stari srpski arhiv 1, Lakta{i 2002. R.M.Gruji, Polo{ko-Tetovska eparhija----------Gruji R.M., Polo{ko-Tetovska eparhija i manstir Le{ak, GSND Kw. XII, Skopqe 1933. ISN I----------Istorija srpskog naroda, Prva kwiga (Od najstarijih vremena do Mari~ke bitke 1371g.), Beograd 1981. K.Jire~ek, Istorija Srba II-III----------Jire~ek K., Istorija Srba. Druga sveska (do 1537); Trea sveska (kulturna istorija: I deo), Beograd 1923. D.Kora, Poveqa Stefana Du{ana----------Kora D., Poveqa kraqa Stefana Du{ana manastiru Svete Bogorodice u Tetovu. Prilog srpskoj diplomatici i sfragistici, ZRVI XXIII, Beograd 1984.

288

LSSV----------Leksikon srpskog sredweg veka, priredili S.irkovi i R.Mihaq~i, Beograd 1999. Q.Maksimovi, Provincijska uprava..........Maksimovi Q., Vizantijska provincijska uprava u doba Paleologa, Beograd 1972. I.P.Medvedev, O~erki----------Medvedev I.P., O~erki Vizantisko diplomatiki (~astnoprivovo akt), Leningrad 1988. V.Mo{in, Gramotite na Sv. Georgi-Gorg----------Mo{in V., Gramotite na manastirot Sv. Georgi-Gorg Skopski: Uvodna studija: V.Mo{in, Spomenici I, Skopje 1975. B.Petrovski, `oupa Polo`ka----------Petrovski B., `oupa Polo`ka, GZFF (60), Skopje 2007. A.M.Seliev, Polog----------Seliev A.M., Polog i ego bolgarskoe naselenie. Istori~eskie, tnografi~eskie i dialektologi~eskie o~erki severozapadnoi Makedonii (s tnografi~esko karto Pologa), Sofi 1929. L.Slaveva, Polog----------Slaveva L., Diplomati~ko-pravnite spomenici za istorijata na Polog i sosednite kraevi vo XIV vek, Spomenici III, Skopje 1980. A.Solovjev, Zakonodavstvo----------Solovjev A., Istorija slovenskih prava. Zakonodavstvo Stefana Du{ana cara Srba i Grka. Klasici jugoslovenskog prava, Beograd 1998. Solovjev A., Kon~anski praktik----------A.Solovjev, Kon~anski praktik, ZRVI kw. 3, Beograd 1955. T.Taranovski, Istorija srpskog prava----------Taranovski T., Istorija srpskog prava u Nemawikoj dr`avi. Klasici Jugoslovenskog prava, 12. Beograd 1996. T.Tomoski, Srednovekovni gradovi, Makedonija----------Tomoski T., Srednovekovni gradovi vo Makedonija me|u rekite Vardar, Bregalnica i Lakavica, Makedonija niz vekovite, Skopje 1999. Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija: Tom I; III, Skopje 1975, 1980. G. krivani, Gradovi i utvrenja----------krivani G., Gradovi i utvrenja u srednjovekovnoj Srbiji, Bosni i Dubrovniku, Vojnoistorijski glasnik XX/2, Beograd 1969.

289

Boban PETROVSKI MEDIEVAL ZHOUPA POLOG LOCAL AUTHORITIES: REPRESENTATIVES AND THEIR COMPETENCES

Summary From the end of the XIIIth Century and in the rst half of the XIVth Century, in the framework of Polog`s zhoupa (`oupa Polo`ka)-at that time under Serbian rule, available sources notes down seven local ofcials with their competences: sevasti (sevasts)-a.) probate court member, b.) court withnesses; praxtory (prahtor)-tax-collector; knezy (knez)-deputy kephale or village head administrator; vinary (vinar)-vine tax-collector; travni~ary (travnichar)-grass land tax-collector; keali (kephale)-general kephale, head of the administrative authority in the zhoupa Polog; ~elniky (tzelnik)-few villages head administrator.

290

291

Nikola @E@OV

: 323.28(497.1):329.13(=163.3)1918/1941

VMRO-REALNA OPASNOST ILI IZGOVOR ZA REPRESIVNI MERKI? Neobjaveni dokumenti na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Kralstvoto Jugoslavija za VMRO
Kratka sodr`ina Vo periodot me|u dvete svetski vojni, politi~ko-bezbednosnata sostojba vo Makedonija pod srpska vlast bila glaven predmet na interes na bezbednosnite i razuznava~kite slu`bi na Kralstvoto na SHS(Jugoslavija). Tajnite elaborati i izve{tai {to se podgotvuvale vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na jugoslovenskata dr`ava ja poso~uvale makedonskata organizacija VMRO kako eden od glavnite faktori na nestabilnost vo Vardarska Makedonija. Zatoa,srpskite bezbednosni faktori postojano se zanimavale so izrabotka na dr`avna strategija za borba protiv VMRO i drugite organizacii vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe. Preku dobro podgotveni propagandni aktivnosti, vladata na Kralstvoto na SHS(Jugoslavija) uspeala da go pridobie javnoto mislewe i da gi opravda represivnite merki {to se prezemale vo Makedonija pod srpska vlast, pod izgovor deka tie se naso~eni protiv VMRO kako antisrpska i antidr`avna organizacija. Klu~ni zborovi: VMRO, MAKEDONIJA, REPRESIVNI MERKI, KRALSTVO JUGOSLAVIJA.

Dr`avnite organi na Kralstvoto Jugoslavija vo me|uvoeniot period intenzivno se zanimavale so sostojbata vo Makedonija pod srpska vlast. Va`nosta na toj del od teritorijata na dr`avata i diktiral na jugoslovenskata vlada da prezema najrazli~ni merki za zacvrstuvawe na vlasta vo Vardarska Makedonija. Vo pogled na toa, sostojbite na jugot od dr`avata analiti~ki bile sledeni od dr`avno-bezbednosnite slu`bi koi bile vo sostav na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Ovoj dr`aven organ imal prili~no golem policiski i administrativen kadar na teritorijata na Makedonija. Ogromnoto prisustvo na `andarmerija se objasnuvalo so nestabilnata politi~ko-bezbednosna sostojba koja dopolnitelno se vlo{uvala so navleguvaweto na vooru`eni ~eti od teritoriite na Albanija i Bugarija.

292

Kako najprisutna opasnost po teritorijaniot poredok na srpskata vlast vo Vardarska Makedonija bila predo~ena organizacijata VMRO. Zatoa i opservacijata i interesot na srpskite bezbednosni organi kon ovaa makedonska organizacija bil najgolem. Policite na ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Kralstvoto Jugoslavija bile polni so izve{tai, prepiski, tajni elaborati i analizi koi se odnesuvale na organizaciskata postavenost i dejstvuvaweto na VMRO. Pristapot na srpskite dr`avnobezbednosni faktori kon VMRO bil naso~en vo pove}e pravci: od edna strana se vr{ela detalna analiza na istorijatot, politi~kite celi i ~etni~kiot i vojvodskiot kadar na VMRO; od druga strana redovno se sledele dejcite na VMRO za koi srpskata vlast smetala deka se nose~ki li~nosti na ovaa organizacija; i od sosema treta strana, del od ovie razuznava~ki soznanija, naj~esto preuveli~eni se objavuvale vo pe~atenite mediumi {to imalo za cel da predizvika strav, no i omraza na srpskiot narod kon VMRO kako i da gi opravda eventualnite represivni merki {to poradi ovaa organizacija bile prezemani od vlastite vo Belgrad vo Makedonija pod srpska vlast. Kombinacijata na site ovie pravci na dejstvuvawe na srpskata vlast i soodvetnoto ministerstvo za vnatre{ni raboti kon VMRO, vo celost se ogleduvaat vo primerot na nekolkute dokumenti od 20-tite i 30-tite godini na XX vek koi voedno gi izrazuvaat i oficijalnite politi~ki stavovi na centralnata vlast vo Belgrad kon statusot na Makedonija. Vo tekot na 30-tite godini na XX vek, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Kralstvoto Jugoslavija napravilo pove}e elaborati koi se odnesuvale na dejstvuvaweto na VMRO. Od toj period poteknuva i eden osobeno detalen dokument koj napravil op{irna analiza na istorijatot na VMRO od nejzinoto osnovawe vo 1893 godina, do zabranata i ukinuvaweto na VMRO-avtonomisti~ka vo 1934 godina. Interesno e toa {to faktografskite podatoci, so mali isklu~oci se voglavno to~ni, no nivnata interpretacija bila vo pravec na toa VMRO da bide pretstavena kako teroristi~ka organizacija koja prete`no bila antisrpski nastroena i so podr{ka od bugarskata dr`ava. Srpskite analiti~ari vo ova ministerstvo dejstvuvaweto na ovaa makedonska organizacija go podelile vo tri vremenski periodi za koi istaknale deka imaat svoi specifi~nosti. Vo prviot del od analizata se potenciralo silnoto vlijanie na bugarskata egzarhija vo 19 vek vrz, kako {to se veli Makedonskite Sloveni koi dotoga{ ne bile opredeleni kako Bugari, tuku pove}e se

293

~uvstvuvale kako Srbi1, {to kako teorija se poklopuva so srpskiot dr`aven stav za amorfniot karakter na makedonskiot narod. Glavniot izvor na problemite, spored srpskite bezbednosni analiti~ari bil famozniot ~len 23 od Berlinskiot miroven dogovor od 1878 godina koj predviduval sozdavawe avtonomna Makedonija pod suverenitet na turskata imperija.2 Tokmu toj del od Berlinskiot miroven dogovor bil povod, spored srpski gledi{ta za osnovawe na Makedonskata revolucionerna organizacija vo 1893 godina. Kako glavna rakovodna li~nost na Organizacijata vo prvite godini na dejstvuvawe bil poso~en Dame Gruev, {to sekako e blisku do vistinata, a se naglasuval i ~len 1 od Ustavot na VMRO spored koj ovaa makedonska organizacija se borela za polna politi~ka avtonomija na Makedonija. Vo obidite da se definiraat vistinskite celi na VMRO, srpskite bezbednosni slu`bi kako edna od najzna~ajnite li~nosti na Organizacijata go poso~uvaat i Boris Sarafov so kogo go povrzuvaat formiraweto na nejzinata ~etni~ka mre`a vo Makedonija.3 Vo ovoj del se zanemaruva ulogata na ideologot i osnova~ot na ~etni~kiot institut na VMRO, Goce Del~ev, koj vo detalnata analiza e spomenat samo popatno, na nekolku pati. No, ne treba da iznenaduva popularnosta na Sarafov kaj srpskite bezbednosni slu`bi, znaej}i go faktot deka ovoj makedonski revolucioner nekolku pati vo svojot `ivot i dejstvuvawe imal dopirni to~ki so srpskata dr`ava. Sekako, obidite na Boris Sarafov da stapi vo kontakt so srpskite dr`avni faktori i negovoto pristignuvawe vo Belgrad pred Ilindenskoto vostanie bilo premol~eno i samo popatno spomenato vo ovoj, no i drugite izve{tai, verojatno za da ne se kompromitira srpskata dr`ava okolu sostojbite vo Makedonija i VMRO. Vo zaklu~niot del od prvoto poglavje za organizacijata VMRO, srpskite analiti~ari za ovoj segment od makedonskoto pra{awe, konstatirale deka vo ovoj period bugarskata vlada ne se me{ala vo rabotata na Organizacijata. Najgolemiot del od makedonskite dejci na Organizacijata, kako {to bile Del~ev, Sarafov i \or~e Petrov koi se nabrojani kako takvi, se zalagale za samostojniot karakter na VMRO i bile rusofili i sakale i ponatamu da gi odr`uvaat svoite vrski so Rusija ~ija potpora ja u`ivale...4
1

2 3 4

Arhiv Srbije i Crne Gore (ASCG), fond 14, kut.29, Postanak, razvitak i organizacija Unutra{we Makedonske Revolucionarne Organizacije V.M.R.O., Od 1870 do 1887 god., 245. Ibidem, 245. Ibid, 250a. Ibid, 251.

294

Srpskite bezbednosni slu`bi osobeno vnimanie posvetile na analizata na dejstvuvaweto na VMRO vo periodot po Ilindenskoto vostanie za {to iznele edna interesna konstatacija spored koja i pokraj toa {to bugarskata vlada insistirala i vlijaela ovaa organizacija da se opredeli za prisoedinuvawe na Makedonija kon Bugarija, voda~ite na makedonskoto dvi`ewe Gruev i Sarafov i drugite ostanaa i ponatamu avtonomisti.5 Srpskite analiti~ari po pra{aweto na VMRO konstatirale deka Dame Gruev i Boris Sarafov, kogo go vbrojuvale me|u klu~nite li~nosti na ovaa makedonska organizacija, ostanale verni na idejata za avtonomija na Makedonija.6 Tokmu vakviot zaklu~ok bil zbunuva~ki, zatoa {to od edna strana VMRO se proglasuvala za probugarska organizacija, a od druga strana se tvrdelo deka nejzinite vode~ki li~nosti cvrsto se dr`ele do idejata za avtonomna makedonska dr`ava. Bidej}i se raboti za strogo doverlivi izve{tai na ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Kralstvoto Jugoslavija koi ne se za {iroka upotreba, ne mo`e da se konstatira povr{nost, tuku verojatno se raboti za oficijalni informacii koi kako takvi bile prika`uvani na najvisokite dr`avni organi {to trebalo da izgradat politi~ki stav kon organizacijata VMRO. Najgolem interes kon dejstvuvaweto na VMRO, izve{tajot, a i drugite dokumenti od ministerstvoto za vnatre{ni raboti poka`ale vo momentite koga na ~elo na Organizacijata do{ol zloglasniot Todor Aleksandrov.7 Vedna{ posle toa, spored srpskite bezbednosni slu`bi, ~etite na VMRO vo Makedonija zapo~nale so teror protiv srpskoto naselenie8. So vakvata konstatacija za postoewe na srpski narod vo Makedonija, bezbednosnite slu`bi jasno stavile do znaewe deka vlastite vo Belgrad ne otstapuvale od tezite za navodniot srpski karakter na Vardarska Makedonija. I po zavr{uvaweto na Balkanskite vojni i Bukure{kiot miroven dogovor vo 1913 godina, ovaa makedonska organizacija od strana na dr`avno-bezbednosnite slu`bi na Kralstvoto Jugoslavija bila proglasena za teroristi~ka i antisrpska. Nesigurnosta {to vladata vo Belgrad ja imala vo pogled na stavovite na ovaa organizacija najdobro se ogleduva vo misleweto deka VMRO se obide da vospostavi svoja vlast na na{ata teritorija vo Ju`na Srbija, no oslobodeniot narod ne ja prifati
5 6 7 8

ASCG, fond 14, kut.29, Od 1903 do 1920 god., 252. Ibidem, 252a. Ibid, 253. Ibid.

295

ovaa akcija, tuku se svrti protiv banditite na VMRO.9 Se postavuva logi~koto pra{awe, zo{to edna organizacija kako VMRO bi trgnala da vospostavuva svoja vlast na teritorija kade nema naselenie koe bi ja podr`uvalo, a u{te pomalku bi ja prifatilo idejata za obedinuvawe na Makedonija vo edna avtonomna dr`ava10 koe{to barawe i samoto bilo potvrdeno od bezbednosnite slu`bi kako glaven politi~ki lozung na makedonskata organizacija. Nemaj}i drugo objasnuvawe na ova, srpskite bezbednosni slu`bi im objasnile na svoite pretpostaveni vo soodvetnite dr`avni organi deka cel na ovaa akcija na VMRO bila da vo Ju`na Srbija predizvika bunt i otcepuvawe na istata od Srbija i sozdavawe na nekoja la`na avtonomna Makedonska (vo originalot so golema bukva, N.@.) dr`ava na koja bugarskata vlada ve}e bi i go dodelila svojot zazemen del od makedonskata teritorija vo vojnata 1912-1913 godina.11 Ve}e vo periodot od 1915 do 1918 godina, za vreme na bugarskata okupacija na Vardarska Makedonija, srpskite analiti~ari od ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Kralstvoto Jugoslavija ja ocenile VMRO kako sorabotnik na bugarskata vlada poradi toa {to ne proglasila sozdavawe na avtonomna ili nezavisna makedonska dr`ava, no obedinuvawe so majka Bugarija.12 Vakvite zaklu~oci vo ova ministerstvo, so prika`uvawe na podatoci za egzekutirani pretstavnici na srpskata vlast vo Makedonija vo vreme na Prvata svetska vojna, imale za cel da gi opravdaat represivnite merki na vladata vo Belgrad na teritorijata na Makedonija pod srpska vlast po 1918 godina. Po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna, analizite na ministerstvoto i ponatamu uka`uvale deka glavnata rakovodna li~nost vo VMRO od koja trebalo da stravuva srpskata vlast vo Makedonija bil Todor Aleksandrov.13
9 10 11 12 13

Ib.,253a. Ib. Ib., 253a/254. Ib.,254. TODOR ALEKSANDROV (1881-1924), makedonski deec, vojvoda, ~len na CK na VMRO. Bil roden vo [tip. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Skopje vo 1897 godina. Stanal ~len na VMORO i bil zatvoren od turskata vlast vo mart 1903 godina, a bil osloboden vo april 1904 godina. Stanal ~etnik vo ~etata na {tipskiot vojvoda Mi{e Razvigorov, a bil u~esnik i na kongresot na Skopskiot revolucioneren okrug na VMORO. U~estvuval na ]ustendilskiot kongres na VMORO vo 1908 godina. Vo 1911 godina stanal ~len na CK na VMORO. Vo Prvata svetska vojna u~estvuval vo formiraweto na 11-ta makedonska divizija. Po vojnata bil ~len na CK na VMRO i eden od nejzinite najzna~ajni rakovoditeli. Pod negovo rakovodstvo ja pretvoril Pirinska Makedonija vo dr`ava vo dr`ava i VMRO se nao|ala vo neprijatelski odnosi so vladata na Aleksandar

296

Ottamu, najgolem prostor vo elaboratot na ministerstvoto za vnatre{ni raboti bil odvoen kon Aleksandrov, a pomalku kon ostanatite dva ~lena na CK na VMRO, Aleksandar Protogerov14 i Petar ^aulev.15 Sekako, za~uduva i faktot {to srpskite bezbednosni slu`bi gi proglasile Protogerov i ^aulev za eksponenti na bugarskiot dvor, dodeka Todor Aleksandrov go smetale za eden od najgolemite protivnici na zemjodelskata vlada na Aleksandar Stamboliski. No, vo pogled na prevlasta i dominacijata vo CK na VMRO se nemalo nikakvo somnenie deka vistinski gospodar vo nelegalnata organizacija bil popularniot Todor Aleksandrov kon kogo se pridru`ile site ~etni~ki vojvodi.16 Srpskite bezbednosni faktori vo izve{tajot isto taka zabele`ale deka i bugarskata vlast ja podr`uvala opozicijata protiv Todor Aleksandrov, vnatre vo redovite na VMRO, no poradi mo}ta na Organizacijata i slabosta na Bugarija, ne se osmeluvala na otvorena borba protiv nego. Ovoj doverliv elaborat za sostojbite vo VMRO konstatiral deka vo ovaa makedonska organizacija se vodela borba za prevlast, koja se odvivala so me|usebni fizi~ki likvidacii na sprotivstavenite frakcii. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Kralstvoto Jugoslavija zaklu~ilo deka po dr`avniot prevrat vo Bugarija vo juni 1923 godina, VMRO vo celost stanala orudie na bugarskata vlada.17 Osobeno interesni za sledewe na bezbednosnite slu`bi vo
Stamboliski. Vo 1924 godina zapo~nal pregovori so SSSR i Kominternata za nivna pomo{ na VMRO i obedinuvawe na ostanatite makedonski organizacii vo ramkite na VMRO. Bile eden od potpisnicite na Majskiot Manifest na VMRO na 6 maj 1924 godina. Bil ubien na 31 avgust 1924 godina kaj selo Sugarevo, Pirinska Makedonija. ALEKSANDAR PROTOGEROV (1867-1928), makedonski deec, vojvoda, ~len na CK na VMRO. Bil roden vo Ohrid. Aleksandar Protogerov(Ohrid, 23 fevruari 1867) u~estvuval vo Gornoxumajskoto i Ilindenskoto vostanie. Bil pretsedatel na Izvr{niot komitet na makedonskite bratstva vo Bugarija(1912-1918). Stanal ~len na CK na vozobnovenata VMRO, zaedno so Aleksandrov i ^aulev. Po ubistvoto na Todor Aleksandrov se sprotivstavil na novite teroristi~ki metodi na dejstvuvawe na Ivan Mihajlov. Po negovoto ubistvo vo 1928 godina, kriloto vo koe dejstvuvale negovite privrzanici vo VMRO, bilo nare~eno -protogerovisti. PETAR ^AULEV(1880-1924.), makedonski revolucioner, deec, vojvoda, ~len na CK na VMRO. Bil u~esnik vo Ilindenskoto vostanie 1903 godina. Stanal eden od organizatorite na t.n.Ohridsko vostanie vo 1913 godina protiv srpskata vlast vo Vardarska Makedonija. Od 1911 godina bil ~len na CK na VMRO. Po Prvata svetska vojna u~estvuval vo vozobnuvaweto na VMRO i stanal ~len na CK na ovaa organizacija. Dejstvuval vo Zapadna Makedonija koristej}i gi ~etni~kite kanali za vlez od teritorijata na Albanija. Vo 1924 godina bil potpisnik na Majskiot manifest na VMRO. Bil ubien vo dekemvri 1924 godina vo Milano od strana na atentator na VMRO. Ib., 254a. Ib., 256.

14

15

16 17

297

Jugoslavija bile naporite na VMRO da sklu~i sojuz za sorabotka so SSSR, na {to posvetile zna~aen del od ovoj pismen dokument. Za da gi alarmiraat svoite pretpostaveni od povisokite krugovi vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, kreatorite na ovoj elaborat presmetale deka klu~en moment {to Sovetska Rusija stapila vo pregovori so VMRO bil nevozmo`nosta za sorabotka na Organizacijata so bugarskata vlada, bidej} i ovaa gi iskoristuva makedonskite organizacii samo vo svoite vnatre{ni borbi i presmetki so politi~kite protivnici, taka {to organizacijata postepeno tro{i lu|e i materijalni sredstva, bez nikakva {ansa za edna nadvore{na akcija kon Jugoslavija.18 Vakviot zaklu~ok trebalo da predizvika vpe~atok kaj vlastite vo Belgrad za zagrozenosta na Jugoslavija od dejstvuvaweto na VMRO. Izve{tajot gi analiziral i sostojbite vo VMRO po ubistvoto na Todor Aleksandrov vo 1924 godina, za koe kako najodgovorna li~nost bil poso~en vtoriot ~len na CK, Aleksandar Protogerov. Ubistvoto na Aleksandrov od strana na bezbednosnite slu`bi na Kralstvoto Jugoslavija bilo pre~ekano so olesnuvawe, iako vo ovoj dokument ne mu e odvoen pogolem prostor. No, i za toa ima pri~ina, bidej}i vo uslovi koga ve}e go nemalo najgolemiot neprijatel po dr`avniot suverenitet na Srbija vo Vardarska Makedonija- ozloglaseniot Todor Aleksandrov, na srpskite bezbednosni slu`bi im bila potrebna nova li~nost vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe so koja }e go zastra{uvaat srpskoto javno mislewe i }e imaat opravduvawe za represivnite merki vo Ju`na Srbija. Taa li~nost ja na{le vo Dimitar Vlahov19, eden od osnova~ite na novata organizacija VMRO (ob.). Vlahov i vo momentite koga se nao|al me|u pregovara~ite na VMRO vo Viena so Kominternata i SSSR pred potpi{uvaweto na Majskiot manifest vo 1924 godina, ne ostanal nezabele`an od srpskata razuznava~ka mre`a vo Avstrija. Sepak dr`avnite faktori vo Belgrad go ~ekale pogodniot moment za vklu~uvawe na crvenoto svetlo za alarm po bezbednosnata sostojba vo Kralstvoto Jugoslavija.
18 19

Ib., 257. DIMITAR VLAHOV(Kuku{, 1878-Skopje- 1953), u~esnik vo makedonskoto nacionalno osloboditelno dvi`ewe. Se {koluval vo [vajcarija. Bil eden od osnova~ite na Narodnata federativna partija. Po Mladoturskata revolucija bil izbran za pratenik vo turskiot parlament. Bil pratenik na Todor Aleksandrov i VMRO vo pregovorite so SSSR. U~estvuval vo sozdavaweto na VMRO(Ob.). Bil potpretsedatel na Prvoto zasedanie na AVNOJ, a po osloboduvaweto izvr{uval visoki dr`avni funkcii vo jugoslovenskata federacija.

298

Poradi site ovie pokazateli, 1925 godina e mnogu zna~ajna vo dr`avnata strategija na Kralstvoto na SHS kon VMRO i drugite makedonski organizacii. Raznite podatoci i izve{taite na bezbednosno-razuznava~kite slu`bi uka`uvale na toa deka makedonstvuju{~ite podgotvuvale vooru`eni akcii od pogolem obem vo Makedonija pod srpska vlast vo tekot na 1925 godina. No, i pokraj toa {to navistina vo site tajni izve{tai i elaborati se sodr`ele ogromen broj na podatoci za podgotovkite na VMRO za ~etni~ka akcija i atentati, se postavuva pra{aweto dali toa imalo realna osnova? I otkade poteknuval toj strav na srpskite bezbednosni slu`bi od VMRO? Kako klasi~en primer za toa bil eden izve{taj od srpskata razuznava~ka mre`a vo Viena od 1925 godina vo koj se nao|aat mnogu za~uduva~ki podatoci koi analiziraj}i ja prirodata na dokumentot, verojatno se predo~uvale na rakovodnite li~nosti na bezbednosnite organi vo Kralstvoto Jugoslavija. Vo ovoj slu~aj, vnimanieto na bezbednosnite slu`bi bilo naso~eno kon Dimitar Vlahov, a ne kon nastanite {to se slu~uvale vo VMRO-avtonomisti~ka, koja dotoga{ se poso~uvala kako glaven neprijatel na dr`avnite granici vo ju`nite delovi od Kralstvoto Jugoslavija. Interesen e podatokot spored koj Vlahov bil proglasen za edna od najmarkantnite figuri vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe. Toj, spored izvestuvawata na srpskiot pratenik od Viena, posle ubistvoto na Petar ^aulev stanal du{a na dvi`eweto i edinstven naslednik, bidej}i nema ve}e so koj da ja deli vlasta.20 Za osobenoto mesto na Dimitar Vlahov vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, srpskiot delegat zaklu~uval i od strogite za{titni merki okolu negovata li~na bezbednost. Spored nego, Vlahov ima kaj sebe vo Viena osumdeset, do zabi, vooru`eni komiti, zakolnati po nivniot obi~aj, na kama i na bomba deka nema da se smirat duri ne go oslobodat Balkanot od tiranijata.21 Tie bile i negovata telesna garda i spored srpskiot delegat nitu eden vladetel na zemjinata topka ne bil tolku za{titen kako Dimitar Vlahov. Po odnos na negovoto dvi`ewe, delegatot gi izvestuval rakovodnite li~nosti vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti deka Vlahov nikade ne izleguval, osven ako odvreme na vreme ne bil povikuvan vo policija, no i toga{ toj e vo avtomobilot so u{te dvajca ~etnici, a pred i zad nego isto taka e po eden avtomobil so po ~etiri
20

21

ASCG, fond 14, kut.br.29, Delegat ministarstva unutranjih poslova Kraljevine Jugoslavije u Beu, Vlahov, str.108a. Ibidem.

299

vooru`eni Makedonci.22 Ovie podatoci za obezbeduvaweto na Vlahov mu bile potvrdeni na srpskiot delegat od u{te nekolku lica od koi pobaral dopolnitelni informacii. Od ovie konstatacii, kolku i da se predimenzionirani, mo`e da se zaklu~i deka srpskata vlast bila celosno preokupirana od organizacijata, no i samoto ime VMRO, bidej}i site makedonski organizacii koi imale vakov prefiks, spored srpskite bezbednosni slu`bi bile potencijalna opasnost za suverenitetot na Belgrad vo Vardarska Makedonija. Kako inaku mo`e da se objasni faktot {to vo istiot izve{taj, na Protogerov kako na edna od nose~ki li~nosti na VMRO-avtonomisti~ka mu bil odvoen sosema mal prostor, kako da se raboti za nekoja marginalna li~nost, a ne voda~ na vooru`ena organizacija koja e revan{isti~ki raspolo`ena kon versajskiot sistem na granici vo delot na Makedonija pod srpska vlast. Duri, soznanijata na srpskiot delegat odele vo pravec na toa deka Aleksandar Protogerov bil ubien, {to ne bila to~na informacija, za {to bil izvesten i Vlahov vo Viena, no vesta se kriela za da se za~uva disciplinata i edinstvoto na makedonskiot komitet, bidej}i vo ovie denovi koga u{te Voenata liga i Makedonskiot komitet bi popu{tile, celata rabota bi propadnala i zavr{eno bi bilo so dene{na Bugarija.23 Stravot kaj srpskite bezbednosni slu`bi vo 1925 godina u{te pove}e bil zasilen i od nekoi nivni soznanija deka vo atentatot vrz car Boris vo katedralnata crkva Sv. Nedela vo Sofija, me|u drugite bile vme{ani i vklu~eni i nekoi ~lenovi na razli~nite makedonski organizacii. Potvrda na toa deka navistina rabotite se odvivale vo toj pravec, poka`ale nastanite od maj 1925 godina. Belgradskite vesnici, me|u koi najmnogu vesnikot Politika, osamnale so voznemiruva~ki naslovi za mo`ni teroristi~ki napadi na VMRO vo prestolninata na Kralstvoto na SHS. Spored niv, makedonstvuju{~ite ve}e podolgo vreme ja podgotvuvale vooru`enata akcija so pomo{ na Sovetska Rusija. Ottamu, ne treba da iznenaduva preokupiranosta na srpskite bezbednosni slu`bi so ulogata na Vlahov vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, bidej}i tie dobro ja znaele negovata povrzanost so Kominternata i so SSSR. Spored Politika koja kako provladin vesnik imala najdobar izvor na informacii, vo tekot na maj 1925 godina, VMRO (ne se naglasuva dali e toa VMRO (ob)
22 23

Ibid. ASCG, fond 14, kut.br.29, Delegat ministarstva unutranjih poslova Kraljevine Jugoslavije u Beu, Protogerov, str.109.

300

ili VMRO-avtonomisti~ka, N.@.) imala za cel da izvr{i atentati vrz pretsedatelot na vladata na Kralstvoto na SHS i ~lenovi na vladata. Spored vesnikot po sistemot na atentatot vo crkvata Sv. Nedela vo Sofija, lu|eto na Makedonskiot Komitet imale za cel da go krenat vo vozduh, Dvorot vo Belgrad, Pretsedatelstvoto na vladata i Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, Ministerstvoto za vojna, Upravata na gradot, dr`avnata pe~atnica i pe~atnicite i redakciite na golemite vesnici.24 Poradi toa bile zasileni bezbednosnite merki pred site ovie pozna~ajni dr`avni institucii vo Belgrad. Se pretpostavuvalo deka meta na atentatorite od Bugarija trebalo da bidat i porane{ni visoki funkcioneri na bugarskata zemjodelska vlast koi vo toj moment se nao|ale vo Belgrad. Vesnikot isto taka istaknuval deka brojkata na atentatorite bile okolu sedumdesetina, {to kako podatok trebalo da predizvika u{te pogolem efekt i reakcija na srpskata vlast protiv site poso~eni mo`ni izvr{iteli na vooru`enite akcii. Atentatite, spored ovie soznanija, trebalo da zapo~nat na 15 maj 1925 godina so ubistvo na kralot i pretsedatelot na vladata Nikola Pa{i}.25 Za da se spre~at ovie dejstvija na VMRO, srpskata policija prezela niza preventivni merki, pred se pretres na somnitelni lica vo vozovite koi pristignuvale vo Belgrad, no za identitetot na uapsenite lu|e ne soop{tuvala nekoi pozna~ajni detali. Vo interes na otkrivawe na atentatorite, koi spored Politika ve}e imale pristignato vo Belgrad i negovata okolina, policijata izvr{ila pretres na nekolku privatni ku}i i hoteli vo gradot, posebno vo onie vo koi `iveele komunisti i Makedonci.26 Vo akcijata bile uapseni pove}e Makedonci kaj koi bile pronajdeni revolveri, a pri ispra{uvaweto pred islednite organi tie izjavuvale deka vo Belgrad bile dojdeni na pe~alba. So toa, spored srpskata policija bila zavr{ena u{te edna nejzina preventivna akcija protiv organizaciskata mre`a na VMRO koja ovojpat se zakanuvala so atentati koi mo`ele od koren da ja zagrozat bezbednosta na Kralstvoto, no ovoj pat ne vo Makedonija, tuku vo prestolninata na dr`avata. Sepak i posle ova, ostanuva pra{aweto, kolku bile realni pretpostavkite za vakva vooru`ena akcija od strana na ovaa makedonska organizacija. U{te pozbunuva~ki e i podatokot {to vlastite vo Belgrad, atentatite pokraj so VMRO, gi povrzuvale i so komunistite. Ovaa pretpostavka e malku
24 25 26

Atentatori u Beogradu, Politika, 16 maj 1925 godina, br.6127, str.1. Ibidem, 1-2. Ibid., 2.

301

verojatna ako se imaat vo predvid neprijatelskite odnosi na VMROavtonomisti~ka so komunistite, posebno po ubistvoto na Todor Aleksandrov {to rakovodstvoto na ovaa makedonska organizacija go smetala za delo na pripadnicite na makedonskata levica, posebno komunistite, Kominternata i SSSR. No, i pokraj ova ne mo`e da se otfrli vo celost vakvata opse`na akcija na VMRO protiv instituciite na sistemot na Kralstvoto na SHS, zatoa {to ve}e prethodno Organizacijata vr{ela sli~ni atentati vo Makedonija pod srpska vlast, no i vo nekoi delovi od Ju`na Srbija. Kako i da e, ova poslu`ilo kako opravduvawe na vlastite vo Belgrad za represivnite merki vo Makedonija pod srpska vlast so izgovor deka tie se naso~eni ne protiv makedonskiot narod, tuku protiv VMRO i nejzinata organizaciska mre`a. Na prv pogled, ovie nekolku dokumenti so proviniencija od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Kralstvoto Jugoslavija izgledaat deka voop{to nemaat dopirni to~ki. No, nivnata vnimatelna analiza i poznavaweto na dr`avnata strategija na oficijalen Belgrad kon VMRO i drugite segmenti od makedonskoto pra{awe go doka`uvaat sprotivnoto. Postoela golema koordinacija pome|u nekolkute dr`avni institucii, vlada na Kralstvoto Jugoslavija, Ministerstvo za vnatre{ni raboti i provladini pe~ateni mediumi, osobeno okolu strategijata za borba protiv VMRO i drugite organizacii vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe. Zatoa ne slu~ajno e poso~en primerot so 1925 godina. Najprvin sleduvala vnimatelna analiza na site segmenti, vnatre vo VMRO od strana na srpskite bezbednosni slu`bi. Kako vtora faza sleduvale plasiranite doverlivi informacii za najeksponiranite li~nosti vo VMRO do najvisokite krugovi vo soodvetnoto ministerstvo za vnatre{ni raboti. I na kraj, tretata faza se sostoela vo objavuvaweto na del od strogo doverlivite informacii vo pe~atenite mediumi, samo vo obem prifatliv za toga{noto javno mislewe. Prvata faza imala za cel pred soodvetnite dr`avni organi VMRO da ja pretstavi kako antisrpska, probugarska i teroristi~ka organizacija. Vtorata faza trebalo da gi poso~i konkretnite li~nosti vo VMRO i drugite makedonski organizacii kon kogo se naso~uvalo vnimanieto na bezbednosno-razuznava~kite slu`bi. I na kraj, tretata faza, preku publikuvaweto na nekoi informacii vo mediumite, trebalo da predizvika omraza na srpskoto javno mislewe kon VMRO, no i opravduvawe na represivnite merki {to srpskata vlast gi prezemala vo Vardarska Makedonija. Vakvata koordinirana aktivnost na srpskata vlast imala

302

delumen uspeh i voglavno bila podr`uvana od pogolemiot del od op{testvenata javnost vo Kralstvoto Jugoslavija. Vlastite vo Belgrad, od edna strana uspevale da sozdadat vpe~atok vo dr`avata za toa deka vo Makedonija pod srpska vlast vodat borba so edna mo}na makedonska organizacija. Od druga strana kaj javnosta sozdavale strav, no i omraza kon VMRO kako organizacija koja se borela za otcepuvawe na eden del od dr`avnata teritorija na Kralstvoto Jugoslavija. Bez da navleguvame vo analiza na toa dali vlastite vo Belgrad bile ubedeni vo silata i mo} ta na VMRO da predizvika teritorijalni promeni na {teta na jugoslovenskoto kralstvo, mo`eme da zaklu~ime deka toa vo {to bile sigurni bila celosnata preokupiranost na javnosta so ovoj segment od makedonskoto pra{awe za eden podolg vremenski period i podr{kata na pogolemiot del od nea za represivnite merki vo Vardarska Makedonija.

(Recenzent: prof. d-r Darinka Petrovska)

303

Nikola ZHEZHOV IMRO-REAL DANGER OR EXCUSE FOR REPRESSIVE MEASURES? Unpublished documents of the Ministry for internal affairs of the Kingdom of SCS about IMRO

Summary In the period between the two world wars, political and the security situation in Macedonia under the Serbian authorities was the main subject for interest of securities and intelligences services of the Kingdom of SCS(Yugoslavia). The secret documents and reports which were prepared in the Ministry for internal affairs of the Yugoslavian state pointed the Macedonian organization IMRO as the one of most important reasons of unstability in Vardar part of Macedonia. Thats why, the Serbian security authorities constantly were occupied with creating of state strategy for struggle against IMRO and other organizations in the Macedonian revolutionary movement. Across good prepared propaganda activities, the government of the Kingdom of SCS(Yugoslavia) succeeded to gain the public opinion and to justify the repressive measures in Macedonia under the Serbian authorities, with excuse that they are pointed against IMRO as an antiserbian and antigovernment organization. Key words: IMRO, MACEDONIA, REPRESSIVE MEASURES, KINGDOM YUGOSLAVIA.

304

305

Bor~e ILIEVSKI

: 323(497.1):325:297-051918/1941

POLITIKA NA KRALSTVOTO SHS/JUGOSLAVIJA KON MIGRACIONITE DVI@EWA NA TURSKOTO I MUSLIMANSKOTO NASELENIE OD VARDARSKIOT DEL NA MAKEDONIJA 1918&1941 GODINA
Kratka sodr`ina Voenite porazi i povlekuvaweto na Osmanliskoto carstvo od balkanskite zemji vo XIX i po~etokot na XX vek bile pri~ina za zna~ajni etni~ki i demografski promeni na Balkanot. Iseluvaweto na turskoto i muslimanskoto naselenie od Makedonija po Balkanskite vojni bilo samo prodol`enie na eden podolgotraen proces, koj prethodno se odvival vo sosednite zemji. Od Vardarskiot del na Makedonija se iseluvale kako Turcite, taka i del od Makedoncite muslimani i Albancite. Po sozdavaweto na Kralstvoto na SHS/ Jugosloviaja, jugoslovenskite vladi, osobeno vo triesetite godini nastojuvale po primerot na Grcija, Bugarija i Romanija da sklu~at dogovor so Turcija za organizirano iseluvawe na del od turskoto, no i drugo muslimansko, pred se albansko naselenie. Vo 1938 godina jugoslovenskata i turskata vlada potpi{ale Konvencija za iseluvawe na 40.000 turski i muslimanski semejstva od teritorijata na Jugoslavija, odnosno od Makedonija i Kosovo. Zaradi vnatre{nite otpori, nadvore{nite pritisoci i po~etokot na Vtorata svetska vojna ovaa Konvencija ne bila ratifikuvana od dvete zemji. Klu~ni zborovi: BALKANSKI VOJNI, MIGRACII, TURCI, MUSLIMANSKO NASELENIE, KONVENCIJA ZA ISELUVAWE, TURCIJA, KRALSTVO SHS/JUGOSLAVIJA

Na po~etokot na XX vek Makedonija vo svoite geografski granici, kako i pove}eto balkanski zemji pred osloboduvaweto od osmanliskata vlast pretstavuvala eden etni~ki mozaik. Osobeno gradovite na Balkanot po pravilo bile vistinska me{avina na veri, kulturi i jazici {to e karakteristika na site pogolemi balkanski gradovi vo osmanliskiot period.1 Vrz etni~kata slika na Makedonija na po~etokot na XX vek, me|u drugoto vlijaele i politi~kite promeni na Balkanot vo poslednite decenii na
1

Kemal H. Karpat, Otoman Population 1830-1914, Demographic and Social Characteristes, Madison, 1985, 45

306

XIX vek, odnosno sozdavaweto na nezavisni dr`avi i nivnoto teritorijalno pro{iruvawe, posle {to, kako po pravilo sleduvale etni~ki i verski preselbi i razmestuvawe na naselenieto.2 Celta na ovoj prilog e da go prika`e iseluvawe na turskoto i muslimanskoto naselenie od Makedonija po Balkanskite vojni, kako eden dolgotraen i kontinuiran proces. Turcite, blagodarej}i na petvekovnoto vladeewe so Makedonija uspeale da se naselat vo re~isi site nejzini delovi.3 Spored procenkite od po~etokot na XX vek na geografskata teritorija na Makedonija `iveele 495.000 Turci.4 Neposredno pred Balkanskite vojni nivniot broj se procenuva na okolu 540.000 Turci.5 Voenite porazi na Osmanliskoto carstvo od vtorata polovina na XIX vek silno vlijaele na samodoverbata kaj balkanskite Turci, kako i kaj najgolemiot broj na muslimani doveduvaj}i do dalekuse`ni moralni i intelektualni krizi.6 Porazot vo Balkanskite vojni, a potoa i raspadot na Osmanliskoto carstvo dovele do krupni promeni na celiot Balkan, a edna od posledicite na tie promeni bila masovnata migracija na Turcite i dobar del od drugite muslimani kon Turcija.7 Turcite, no i narodite so turska kultura ~estopati vodeni od svoite verski ~uvstva propasta

Dimitrije Djordjevic, Migrations During the 1912-1913 Balkan Wars and World War One, Migrations in Balkan History, Belgrade, 1989, 115 ordan Ivanov, Blgarite v Makedoni, Sofi, 1917; Aleksandar Stojanovski, Gradovite vo Makedonija od krajot na XIV do XVII vek- demografski prou~uvawa, Skopje, 1981. Koloniziranite maloazijci najmnogu vo XV i XVI vek, glavno gi naseluvale gradovite, a nekoi od niv, kako Bitola, Skopje, [tip, Drama i dr. vo t.n. klasi~en period od osmanliskata dr`ava bile dominantno turski Vasil Kn~ov, Makedoni etnografi i statistika, vtoro fototipno izdanie,Sofi, 1996, 283 ordan Ivanov, op. cit, 105. Dokolku gi sporedime brojkite koi gi davaat spomenatite istra`uva~i od po~etokot na XX vek, samo na teritorijata koja ja opfa}a dene{na R. Makedonija na po~etokot na XX vek, `iveele okolu 175.000 Turci ili okolu 19% od vkupnoto naselenie. Safet Bandovi, Iseljenika politika balkanskih drava i pitanje muslimana (1878-1941), Almanah, br. 29-30, Podgorica, 2001, 202 (www.almanah.cg.yu/ostale/PGF/casopis/Almanah%2029-30.pdf) Mo{ne dobar primer e Isto~na Rumelija kade do vojnite od 1877/78 `iveele okolu 290.000 muslimanski `iteli od najrazli~no etni~ko poteklo (Turci, Pomaci, Tatari i dr.), dodeka posle vojnite i politi~kite promeni koi nastanale na ovoj prostor ne ostanale pove}e od 140.000 muslimani. (Kemal H. Karpat, Otoman population 1830-1914, Demographic and Social Characteristes...,50) Vladan Jovanovi, Iseljavanje muslimana iz Vardarske banovine-izmeu stihije i dravne akcije, Zbornik Pisati istoriju Jugoslavije: Vienje srpskog faktora, Beograd, 2007, 80 (www.inisbgd.co.rs/ celo/zb_1.pdf)

307

na Osmanliskoto carstvo ja do`ivuvale kako sopstvena nesre}a.8 Vojnite vo periodot 1912-1918 godina samo go potvrdile praviloto deka na Balkanot zna~ajnite politi~ki promeni so sebe naj~esto nosat i etni~ki promeni i pomestuvawa.9 So pravo vo izve{tajot na Karnegievata balkanska komisija od 1914 godina se istaknuva deka Prvata balkanska vojna i porazot na turskata armija gi oslobodila so vekovi nasobranite omrazi i odmazdi. Za nekolku meseci gi napravi ugnetuvanite hristijani gospodari i sudii na svoite muslimanski vrhovni gospodari. Vsu{nost porazot na turskite vojski zna~el ne{to pove}e od politi~ka promena, toj gi promenil odnosite na osvojuva~ot i kmetot...10 Eden pomal del od turskoto i muslimanskoto naselenie se povleko so turskata vojska za vreme na vojnite.11 Toa glavno bile dotoga{nite nositeli na turskata vlast.12 Me|u prvite koi od Ma8

10

11

12

Nabquduva~ite na procesot na iseluvawe na turskoto naselenie od prvata polovina na XX vek ova dvi`ewe go objasnuvaat so nesakaweto na Turcite da `iveat pod tu| sud i tu|a vlast#. Dov~era{nite gospodari zaminuvale za Mala Azija smetaj}i go toa kako sudbina, kako k'smet#. (Mita Kosti, Iz istorije kolonizacije Ju`ne Srbije krajem pro{log veka, Glasnik skopskog nau~nog dru{tva, kw. 12, Skopqe, 1933, 235) Mil. S. Filipovi, Etni~ke prilike u Ju`noj Srbiji, Spomenica dvadesetpetogodi{wice osloboewa Ju`ne Srbije 1912-1937, Skopqe, 1937,428 Porane{nite balkanski vojni (1912-1913) izve{taj na Karnegievata balkanska komisija, Skopje, 2000, 103 Vo mnogu sela celoto tursko naselenie se povleklo zaedno so turskata vojska. Taka 1912 godina so povlekuvaweto na turskata vojska se iselile i Turcite od selata Orel. Mustafino i Erxelija vo Ov~epolieto (Jovan F. Trifunoski, Ovepoljska kotlina, Zbornik za narodni ivot i obiaje, knjiga 42, Zagreb, 1964, 643). Del od turskoto naselenie se povleklo zaedno so vojskata i od ko~anskite sela Kalimanci, Orizari, Dolni Podlog i Grdovci. (istiot, Ko~anska kotlina seoska naseqa i stanovni{tvo, Skopje, 1970, 49) Vo periodot 1912/1914 godina od Tikve{kata oblast se iselile okolu 500 turski i muslimanski semejstva. Najmnogu bile od selata Dolni Disan 36 semejstva, Timjanik 10 semejstva, Kurija 22 semejstva, Vozarci 10 semejstva, Ko{arka 15 semejstva itn. (Voislav Radovanovi, Tikve{ i Rajec, Naseqa i poreklo stanovni{tva, kwiga, 17, 243-498), Jovan Haxi Vasiqevi} za muslimanite od spomanatite sela od Tikve{ko pi{uva Sekade, doma zboruvaat samo srpski. I nadvor najmnogu zboruvaat samo srpski. Samo ma`ite znaat turski#. Vo tikve{kata oblast do 1913 godina `iveele okolu 18.000 potur~ewaci#, i `iveele vo 27 naselbi vo oblasta.(Jovan Haxi Vasiqevi, Muslimani na{e krvi, Brastvo, kwiga 32, Beograd, 1925, 43). Bugarskiot etnograf V. K'n~ov za muslimanskoto naselenie vo Tikve{ pi{uva: Potur~enite Bugari `iveat vo 27 sela i so~inuvaat polovina od naselenieto na Tikve{.# Toj naselenieto na Tikve{ kon krajot na XIX vek go procenuva na okolu 47.000 `iteli od koi 17.961 Bugari muslimani# i samo 2.076 Turci. (Vasil Kn~ov, Makedoni etnografi i statistika...,50, 156) Kako posledica na iseluvaweto na del od turskoto naselenie za vreme na vojnite zna~itelno opadnal brojot na naselenieto vo pove}e gradovi vo vardarskiot del na Makedonija. Kon krajot na XIX vek vo Kratovo `iveele okolu 4.500 `iteli, vo Kriva Palanka 4.340, vo Peh~evo okolu 4.000, vo [tip 20.900 `iteli, a vo Radovi{ 6.230. (Vasil Kn~ov, Makedoni etnografi i statistika...,221, 224, 228, 230, 233). Spored oficijalnata srpska statistika od 1914 godina navedenite gradovi bele`at zna~itelno

308

kedonija zaedno so turskata vojska se povlekuvale kon Carigrad i Anadolija bile t.n muhaxirite. Ovie begalci Turci, Bosansko-hercegovski muslimani, Albanci i Pomaci bile naseleni vo Makedonija posle vojnite 1876-1878 godina od Srbija, Bugarija i Bosna i Hercegovina.13 Stranskite izvestuva~i pi{uvale deka do krajot na mart 1914 godina od oblastite zazemeni od Grcija se iselile 24.296 muslimani, od Bugarija 45.900, a od oblastite koi gi zazemala Srbija okolu 60.000 muslimani. 14 Povlekuvaweto na del od turskoto naselenie bilo pottiknato i od ubistvata koi gi pravele pobedni~kite vojski.15 Osven Turcite, za vreme na voenite dejstvija se iseluvale i del od muslimanite od najrazli~no etni~ko poteklo.16 Me|u iselenicite imalo i Albanci od gradovite koi zaradi verata se identifukuvale so Osmanliskata dr`ava.17 Vo voenite dejstvija nastradale i nekoi sela vo koi `iveelo
namaluvawe na naselenieto. Vo Kratovo `iveele 2.770 `iteli, vo K. Palanka 1.893, vo Peh~evo ostanale samo 694, [tip izgubil 1/4 od naselenieto, a Radovi{ 1/3. (Re~nik mesta u osloboenoj oblasti Stare Srbije. Po slu`benim podacima izradio Mil. Ant. Vujovi, Beograd, 1914, 27, 31, 34, 72, 74).. Safet Bandovi, Bonjaki muhadiri u Makedoniji krajem XIX i tokom XX stoljea, Almanah, br. 21-22, Podgorica, 2003, 156; Aleksandar Apostolov, Kolonizacijata na muhaxirite vo Makedonija i rastrojstvoto na ~if~iskite odnosi od krajot na XIX vek do 1912 godina, Glasnik na INI, IV/1-2, Skopje, 1960, 113-132; Se procenuva deka okolu dva milioni lu|e do krajot na XIX vek, hristijani i muslimani gi napu{tile svoite domovi i se preselile (Milan St. Proti, Migrations resulting from peasnt upheavals in Serbia during the 19 th century, Migrations in Balkan History, Department of history of University of Californija, Santa Barbara, Belgrade, 1989, 94 ; Spored statisti~kite i demografskite prou~uvawa vo periodot 1878-1912 godina, od teritorijata na Bugarija se iselile okolu 350.000 muslimani od koi golem broj Pomaci, iseluvaweto bilo osobeno masovno vo periodot po 1885 godina, koga zemjata ja napu{tile okolu 250.000 muslimanski `iteli. (O~erk za islmiziranite blgari i nacionalnovzroditelni proces, Hristo Hristov (red.) Georgi ankov (sst.), Sofi, 1989, 50) Vladan Jovanovi, In search of homeland? Muslim migration from Yugoslaviia to Turkey 1918-1941, Tokovi Istorije, br.1-2/2008, Beograd, 2008, 57 (www.inisbgd.co.rs/celo/2008_1.pdf) Karakteristi~en e slu~ajot vo Strumica. Gradot vo esenta 1912 godina bil pod me{ana kontrola, imalo i srpski i bugarski vojski. Bile izvr{e pove}e ubistva na lokalni Turci za koi potoa bugarskiot voen sud osudil na pove}egodi{ni zatvorski kazni nekoi bugarski slu`benici i vooru`eni lica. Spored turskite begalci vo gradot za kratko vreme bile ubieni 3-4.000 lica, dodeka procenkite na amerikanskite nabquduva~i se dvi`ele me|u sedum do osum stotini ubieni. (Porane{nite balkanski vojni (1912-1913) izve{taj na Karnegievata balkanska komisija..., 106) Po relativno kratko vreme prestoj na teritorijata na Makedonija muslimanskoto naselenie po poteklo od Bosna i Hercegovina i del od Crna Gora za vreme na vojnite ili vedna{ po niv se povlekle od naselbite vo koi gi naselila turskata vlast po 1878 i 1908 godina. Bosansko-hercegovskite muhaxiri se povlekle re~isi od site sela vo koi bile naseleni vo okolinata na Skopje, osven od Hasanbegovo (Singili}). (M. Filipovi, Bo{waci u okolini Skopqa, Pregled, kw. VII/V, Sarajevo, 1931, 264 Jordan Ivanov pi{uva Albancite li{eni od pismenost i cvrsto nacionalno ~uvstvo lesno potpa|aat pod tu|o vlijanie koga }e se najdat vo tu|a sredina...Bitolskite, oh-

13

14

15

16

17

309

albansko naselenie, a eden pomal del od naselenieto se povleklo so turskata vojska.18 Vojnite vo periodot 1912-1918 godina, doprinele za zna~ajno namaluvawe na naselenieto vo Vardarskiot del na Makedonija. Spored oficijalnite statisti~ki podatoci vo 1921 godina na ovoj prostor `iveele okolu 798.000 `iteli, od koi 118.752, odnosno 14.78% bile Turci.19 Dokolku gi sporedime ovie podatoci so procenkite na Jordan Ivanov, za etni~kata struktura vo Makedonija neposredno pred Balkanskite vojni, brojot na turskoto naselenie se namalil za pove}e od 55.000. Turskoto naselenie ve}e ne bilo mnozinstvo vo nitu eden od pogolemite gradovi,20 a nivniot

18

19 20

ridskite, stru{kite, skopskite, gostivarskite turski `iteli se sostojat glavno od Albanci#. (ordan Ivanov, Op. cit, 58); Jovan Haxi Vasiqevi} vo 1911 godina pi{uva: Denes vo Bitola ima mnogu bogati turski familii, koi po svoeto skore{no poteklo se Arnauti, no nikako nesmee nitu da im se spomene deka ne se vistinski Turci i Azijati#. Zboruvajki za turskoto naselenie vo Skopje kon krajot na XIX vek Vasil K'n~ov pi{uva: ...Toa naselenie ne se sostoi od ~isti Turci, tuku vo nego ima golem primes na Arnauti. Tie dve narodnosti vo Skopje nemo`at da se oddelat, bidej}i albanskite semejstva brzo se sleale so turskite i go usvoile turskiot jazik. Verojatno 1/3 od turskoto naselenie vo gradot e od arnautsko poteklo#. (Vasil Kn~ov, Grad Skopie, Bele{ki za negovoto nastoe i minalo, Izbrani proizvedeni, tom prvi, Sofi, 1970, 30) Vo skopsko od srpskata vojska bilo opo`areno seloto Jazirce na sever od Skopje, vo podno`jeto na Skopska Crna Gora, zaradi ubistvoto na eden srpski vojnik od zaseda od lokalnite Albanci. Po paleweto, seloto ne bilo obnoveno, a selanite se razbegale vo Skopje i Turcija. (Jovan F. Trifunoski, Raseljena sela u skopskoj kotlini, Zbornik za narodni ivot i obiaje, knjiga 43, Zagreb, 1963, 612). I vo Kumanovsko nastradale nekoi sela naseleni so albansko naselenie. (vidi Jovan F. Trifunoski, Kumanovska oblast, seoska naseqa i stanovni{tvo, Skopje, 1974, 8-19). Vo voenite dejstvija na Balkanskite vojni nastradale eden broj na sela naseleni so albansko naselenie vo dotoga{nite Skopski i Bitolski vilaeti. (vidi: ordan Ivanov, Op. cit, 58-59). Definitivni rezultati popisa stanovni{tva 1921 godine, Sarajevo 1932, 88-123. Vo Gostivar Turcite pretstavuvale 77.5% od vkupnoto naselenie (3.743), vo Tetovo bile registrirani 6.432 Turci, odnosno 43% od naselenieto vo gradot, dodeka vo Skopje od vkupno 40.666 `iteli 13.980 ili 34% se deklarirale Turci, odnosno so turski maj~in jazik. (ibidem, 113, 116-117); Vo odnos na etni~kata struktura na naselenieto vo Gostivar edinstveniot makedonski grad vo koj po Prvata svetska vojna Turcite bile mnozinstvo }e navedeme nekolku viduvawa od pred balkanskite vojni. \or~e Petrov vo 1896 pi{uva: Gostivar ima 850 ku}i Muslimanite se pove}e Arnauti, no ima i Turci. Hristijanite se Bugari, Vlasi i Latini (trgovci od Skadar) i nekolku Evrei kasapi.# (Materili za prou~uvane na Makedoni, Sofi, 426). Spored srpskiot istra`uva~ Svetozar Tomi} vo 1905 godina, koga go posetil gradot Gostivar vo nego `iveele okolu 3.400 `iteli, od koi samo 17 ku}i bile hristijanski. Za ostanatoto naselenie avtorot naveduva deka bilo arnautsko# no deka me|u niv imalo dosta Osmanlii koi ve}e kon po~etokot na XX vek po govorot, nosijata i na~inot na `ivot se pravi Arnauti#. (Svetozar Tomi, Skopqe-Tetovo-Gostivar-Mavrovo-Gali~nik, Brastvo, kwiga 29, Novi Sad 1923, 221)

310

broj zna~itelno se namalil i vo oblastite vo koi bile mnozinstvo do vojnite, kako [tipsko, Radovi{ko, delovi od ju`no Povardarie.21 So sozdavaweto na Kralstvoto na Srbite Hrvatite i Slovencite, turskoto i drugoto muslimansko naselenie od Makedonija bilo vklu~eno vo politi~kiot `ivot na dr`avata glavno preku organizacijata Xemiet. Ovaa politi~ka organizacija od 1919-1925 godina, gi sobirala porane{nite agi i begovi i muslimanskiot klir od turskata i albanskata sredina, so cel da se bori za pravata na muslimanite,22 a vo osnova da gi {titi interesite na porane{nite ~ifliksajbii koi bile zagrozeni od agrarnata reforma.23 Vsu{nost, preku Xemietot vladea~kite srpski radikali so kogo bile vo koalicija im se sprotistavuvale na srpskite opozicioni partii, bidej}i na izborite gi koristele glasovite na muslimanskoto naselenie od Makedonija i Kosovo.24 Dr`avata preku malcinskiot dogovor potpi{an vo dekemvri 1919 godina vo Sen @ermen se obvrzala me|u drugoto i za posebna za{tita na muslimanskite `iteli na Kralstvoto.25 No samostojniot nastap na Xemiet na parlamentarnite izbori vo 1923 godina, na koi osvoil 14 mandati predizvikal seriozna zagri`enost kaj srpskite
21

22

23 24

25

Statisti~kite podatoci sekoga{ treba kriti~ki da se analiziraat. Taka spored oficijalnite statisti~ki podatoci. vo op{tina Gorno Koli~ani vo okolinata na Skopje kade {to `iveelo albansko i makedonsko naselenie so muslimanska veroispovest se naveduvaat 1.111 `iteli Turci i 1.414 Albanci. (Definitivni rezultati popisa stanovni{tva 1921 godine..., 114-115) O~igledno Makedoncite muslimani od selata Dolno Koli~ani i Pagaru{a se zapi{ni kako Turci. Vo Radoli{ta Stru{ko, ne `iveelo tursko naselenie nitu vo osmanliskiot period, spored ovie podatoci tamu se popi{ani 530 Turci. Tuka del od albanskoto naselenie e zavedeno kako tursko. Turcite vo Kralstvoto SHS/Jugoslavija nemale posebni malcinski prava, no imale sloboda na veroispoved, verski u~ili{ta, sibijan mektebi itn. Medresi i mektebi koi postoele re~isi pri sekoja xamija i bile masovno posetuvani od turskite i muslimanskite deca, ~estopati i za smetka na redovnite u~ili{ta. (Violeta A~koska, Iseluvaweto na Turcite od NR. Makedonija po Vtotrata svetska vojna (1945-1960), Istorija, XXXVIII/1-2, Skopje, 2002, 90). Vo Skopje bila otvorena medresata nare~ena Kral Aleksandar I#, koja {to od dr`avata bila priznaena i rangirana kako redovno versko sredno u~ili{te. Vo u~ebnata 1938/39 godina vo Vardarskiot del na Makedonija rabotele 297 sibijan mektebi so nad 14.000 u~enici, a istovremeno vo medresata Kral Aleksandar I# se {koluvale 223 u~enici. (vidi: Gligor Todorovski, Osvrt na verskiot i op{testveniot `ivot na muslimanite vo Makedonija me|u dvete svetski vojni i po osloboduvaweto, Glasnik na INI, 40/2, Skopje, 1996, 112) Istorija na makedonskiot narod, kniga treta, Skopje, 1969, 26 Vladan Jovanovi, In search of homeland? Muslim migration from Yugoslaviia to Turkey 19181941...,57-58. Na izborite 1920 godina Xemiet vo koalicija so radikalite osvoil osum prateni~ki mesta. So dogovorot vladata se obvrzala pra{awata na semejnoto pravo i li~niot status da se reguliraat vo soglasnost so muslimanskite obi~ai. Kralstvoto prezelo i obvrska za za{tita na muslimanskite verski ustanovi i dr. (Vladimir Ortakovski, Me|unarodnata polo`ba na malcinstvata, Skopje, 1996, 98)

311

vladea~ki krugovi. Vo 1924 godina skopskata `upanija go zabranila vesnikot Hak, koj izleguval blagodarej}i na finansiraweto lokalnite Turci, zaradi navodno objavuvawe na antidr`avni tekstovi, po {to i partijata vo 1925 godina bila raspu{tena.26 Vakvata politika na dr`avata, no i otvorenosta na Turcija za prifa} awe na Turcite i voop{to muslimanite od balkanskite dr`avi pridonelo brojot na iselenicite da se zgolemuva. Po potpi{uvaweto na Lozanskiot miroven dogovor i razmenata na naselenieto, vo soglasnost so gr~ko-turskata konvencija za zadol`itelnata razmena na naselenieto od januari 1923 godina,27 Turcija i ponatamu sklu~uvala konvencii i dogovori so balkanskite dr`avi za prifa}awe na turskite iselenici. Vo Ankara na 18 oktomvri 1925 godina bil potpi{an tursko-bugarski dogovor za dobrovolno iseluvawe na Turcite od Bugarija i Bugarite od Turcija. Dopolnitelni dogovori na Turcija so Bugarija za iseluvawe na turskoto naselenie bile postignati vo 1936/37 godina.28 Turcija i Romanija 1934 godina potpi{ale konvencija za iseluvawe na turskoto naselenie od Dobruxa. Turcija bila pou~ena od iskustvoto na raspadot na pove}enacionalnite dr`avi kakvo {to bilo i Osmanliskoto carstvo, zaradi {to se stremela za sozdavawe na etni~ki homogena dr`ava. Na Turcija i bile potrebni balkanskite turski i muslimanski doselenici i zaradi naseluvawe na oblastite koi gi napu{tile Grcite i Ermencite.29 Vakvata politika bila zaokru`ena so donesuvaweto na Zakonot za kolonizacija vo 1934 godina, koj go opfa}al i pra{aweto za naseluvawe na Turci od balkanskite dr`avi. Turcija predviduvala za relativno kratko vreme da naseli okolu 600.000 Turci i drugi muslimani od balkanskite dr`avi. Turskite vladi smetale deka nekoga{nite muslimanski podanici od Balkanot imaat le26

27

28

29

Vladan Jovanovi, Iseljavanje muslimana iz Vardarske banovine-izmeu stihije i dravne akcije...,83; istiot, Interministerijalna konferencija Kraljevine Jugoslavije o iseljenju neslovenskog elementa u Tursku (1935), Prilozi, br 35, Sarajevo, 2006, 108 (www.iis.unsa.ba/izdavaka djelatnost/periodika/ prilozi_35pdf) Vidi: Vladimir Ortakovski, Me|unarodnata polo`ba na malcinstvata...,161; Stojan Kiselinovski, Irena Stavovi-Kavka, Malcinstvata na Balkanot (XX vek), Skopje, 2004, 58-59; Vladimir Ortakovski, Polo`bata na malcinstvata vo Grcija i Albanija, Glasnik na INI, 41/1-2. Skopje, 1997, 55 Iseluvaweto na turskoto naselenie od Bugarija me|u dvete svetski vojni bilo masovno. Spored odredeni izvori samo vo periodot 1935-1940 godina od Bugarija vo Turcija se iselile okolu 95.000 Turci. Vidi: Safet Bandovi, Iseljenika politika balkanskih drava i pitanje muslimana (1878-1941)..., 223-224 Osven toa Turcija sakala da gi naseli grani~nite oblasti na jugoistokot na zemjata, odnosno da naseli lojalno naselenie vo oblastite vo koi dominirale Kurdite.

312

gitimno pravo da se naselat vo Turcija. Vo turskite politi~ki krugovi turskite i muslimanskite doselenici od balkanskite dr`avi gi smetale za turski nacionalen spomen za zemjite koi gi izgubile.30 Del od turskoto naselenie od Makedonija, pred se ekonomski pomo} noto od gradskite i selskite sredini prodol`ilo da migrira vo Turcija, osobeno od sredinata na dvaesetite godini. Mnogu naselbi go smenile svojot dotoga{en demografski i etni~ki lik.31 Iseluvaweto nebilo karakteristi~no samo za Makedonija. Spored statisti~kite podatoci, i terenskite istra`uvawa vakvi dvi`ewa imalo i vo drugi oblasti na toga{noto Kralstvo.32 Vo dvaesetite i triesetite

30

31

32

Safet Bandovi, Ratovi i demografska deosmanizacija Balkana, Prilozi, br. 32, Sarajevo, 2003, 214; Vladan Jovanovi, Iseljavanje muslimana iz Vardarske banovine-izmeu stihije i dravne akcije...,82 Turcite celosno napu{tile pove}e sela vo slivot na Bregalnica, vo Povardarieto, Ov~e Pole i drugi oblasti. Vo tekot na dvaesetite i triesetite godini od XX vek, najprvin se iseluvale pobogatite Turci. Makedoncite toa go komentirale naj~esto toga{ zaminaa gazdite.# ]e navedeme nekolku primeri na iseluvawe. Vo Ko~anskata kotlina iseluvaweto bilo masovno vo vtorata polovina na dvaesetite godini. Od selata Oble{evo i Bawa se iselile site turski `iteli. Od Zrnovci vo periodot 1922-28 godina se iselile okolu 90 glavno pobogati semejstva. Vo istiot period od Teranci se iselile 120 semejstva, od Morodvis 75, a iseluvawa imalo i od Vidobi{te, Blatec, Pekqani i drugi sela vo oblasta. (Jovan F. Trifunoski, Ko~anska kotlina seoska naseqa i stanovni{tvo..., 53-151). Vo Ov~epolskata kotlina vo periodot 1923-28 godina se iselile site turski `iteli na selata Pe{irovo, Amzabegovo, Malo Crnili{te i golem broj na semejstva od drugite sela. Samo vo periodot 1924-27 od seloto Gorobinci se iselile 70 semejstva. (Jovan F. Trifunoski, Ovepoljska kotlina...,666-762) Od golemoto tursko selo Ivankovci vo okolinata na Veles vo periodot od 1912 do 1930 godina, se iselilo polovinata od turskoto naselenie, a na nivno mesto na krajot od dvaesetite godini zapo~nalo da se doseluva makedonsko naselenie od Krivopalane~ko i Kratovsko. (Miqenko S. Filipovi, Severna vele{ka sela, Naseqa i poreklo stanovni{tva, kwiga, 17, 532-566) Spored prou~uvawata na d-r Atanasije Uro{evi} vo selata na Kosovskata kotlina od Balkanskite vojni do 1935 godina vo Turcija se iselile 844 albanski semejstva i semejstva na poarbana{eni Srbi#, vo Albanija 68 i vo Sirija dve. (Atanasije Uro{evi, Kosovo, Naseqa i poreklo stanovni{tva, Beograd, 1965, 95). Od oblasta na Gorna Morava do krajot na dvaesetite godini vo Turcija se iselile nad dveste albanski domakinstva. (Istiot, Gorwa Morava i izmornik, Naseqa i poreklo stanovni{tva, kwiga, 28, Beograd, 1935), dodeka spored prou~uvawata na istiot avtor vo oblasta na Novobrdska Kriva Reka, odnosno jugoisto~niot del na Kosovo do 1930 godina vo Turcija i Albanija se iselile 87 albanski domakinstva (Atanasije Uro{evi, Novobrdska Kriva Reka-antropogeografska ispitiviwa, Naseqa i poreklo stanovni{tva, kwiga, 32, Beograd, 1950); Spored prou~uvawata na d-r Jovan Trifunoski od oblasta na Ka~ani~kata klisura (ju`niot del na Kosovo), od Balkanskite vojni do 1940 godini vo Turcija se iselile se iselele 63 albanski semejstva, od koi od grad~eto Ka~anik imalo nad triesetina. (Jovan F. Trifunoski, Ka~ani~ka klisura, Naseqa i poreklo stanovni{tva, kwiga, 32, Beograd, 1950, 53-95)

313

godini prodol`ila i migracijata na del od neturskite muslimani od Vardarskiot del na Makedonija kon Turcija.33 So tek na vreme iseluvaweto na turskoto i ostanatoto muslimansko naselenie od Jugoslavija pravno bilo regulirano so odredbi vo Zakonot za dr`avjanstvo od 1928 godini.34 Spored oficijalnata dr`avna statistika od Jugoslavija vo Turcija vo periodot 1927-1939 godina se iselile 13.678 `iteli.35 Vsu{nost preku iseluvaweto na turskoto naselenie jugoslovenskite vladi nastojuvale da dojdat do dogovor so Turcija za iseluvawe i na del od ostanatoto muslimansko naselenie pred se albanskoto.36 Vo 1925 godina bile vospostaveni diplomatski odnosi pome|u Kralstvoto SHS i Turcija, posle {to zapo~nale razgovorite za plansko iseluvawe na del od dr`avjanite na Kralstvoto, so muslimanska veroispoved vo Turcija. Jugoslovenskite vlasti imale cel tursko-romanskiot dogovor od 1934 godina za iseluvawe na turskoto naselenie od Dobruxa, da go pretstavat kako osnova za razgovorite so turskite vlasti. Vo noemvri 1933 godina vo Belgrad bil potpi{an jugoslovensko-turski dogovor za prijatelstvo, a se razgovaralo i za imotite na turskite golemoposednici koi potpadnale pod udarite

33

34

35

36

Taka od selata naseleni so albansko naselenie vo Kumanovsko i Pre{evsko, za periodot 1912-1940 godina, se iselile 53 semejstva vo Turcija, {to vo odnos na vkupniot broj na naselenieto bilo nezna~itelno. (Jovan F. Trifunoski, Kumanovsko-Pre{evska Crna Gora, Naseqa i Poreklo Stanovni{tva, kwiga, 33, Beograd, 1951, 111). No vo nekoi oblasti iseluvaweto na muslimanskoto naselenie me|u dvete svetski vojni bilo pomasovno. Vo Skopsko, Morani, naseleno so albansko naselenie posle Prvata svetska vojna vo Turcija se iselile 64 semejstva, no 12 vedna{ se vratile po {to branot na iseluvawe ne prodol`il. Od ovaa oblast masovno se iseluvale i Makedoncite muslimani. Od Dr`ilovo me|u dvete svetski vojni se iselile 40, a od Umovo 34 semejstva, {to bilo dosta golem procent od vkupnoto naselenie na selata. (vidi: Jovan F. Trifunoski, Sliv Markove Reke-antropogeografski promatrawa, Skopje, 108, 180, 184) So Zakonot bilo predvideno neslovenskite# dr`avjani na Kralstvoto SHS da mo`at da istapat od dr`avjanstvo vo narednite pet godini, pri {to vedna{ bi bile izbra{ani od vojnite i op{tinskite spisoci, a Ministerskiot sovet bi im dal olesnuvawa pri iseluvaweto i proda`bata na imotot. (Vladan Jovanovi, Iseljavanje muslimana iz Vardarske banovine-izmeu stihije i dravne akcije...,89) Statistiki godinjak Kraljevine Jugoslavije, 1930-1940, knj, II-X, Beograd, 1933-1941; Spored podatocite od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti do 1935 godina vrz osnova na izjavite za istapuvawe od dr`avjanstvo od Jugoslavija vo Turcija se iselile 21.500 lica. (vidi: Vladan Jovanovi, Interministerijalna konferencija Kraljevine Jugoslavije o iseljenju neslovenskog elementa u Tursku (1935), 112) Iseluvaweto na albanskoto naselenie od pograni~nite podra~ja na jugoslovensko-albanskata granica, osobeno vo predve~erito na Vtorata svetska vojna bilo edno od glavnite bezbednosni pra{awa razgleduvano od Ministerstvoto za vojska i mornarica na Kralstvoto Jugoslavija. Vidi: Dimitrije Bogdanovi, Kwiga o Kosovu, Beograd, 1986, www.rastko.rs/kosovo/istorija)

314

na agrarnata reforma.37 Od 1935 godina vo Belgrad se odr`uvale sostanoci na visoko dr`avno nivo na koi se razgovaralo za idnite pregovori so Turcija, za spogodbeno iseluvawe na turskoto i muslimanskoto naselenie so turska kultura. Vo septemvri 1935 godina vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti vo Belgrad, se sostanale pretstavnici od pet ministerstva i General{tabot, so cel da go razgledaat pra{aweto za mo`noto iseluvawe na del od muslimanskoto naselenie od dr`avata. Bil sostaven i proekt od t.n...Komitet na interministerijalnata konferencija za iseluvawe na neslovenskiot element od Ju`na Srbija.38 Vsu{nost, na ovaa konferencija pove}e se razgovaralo za problemot so kompaktnosta na albanskoto naselenie, osobeno dol` jugoslovensko-albanskata granica.39 Eden od u~esnicite na konferencijata, sovetnik vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, Milivoje Mili~i}, istaknal: Turcite vo na{ata zemja pretstavuvaat miren element, otse~en od metropolata i ne se podlo`ni na nacionalisti~ka propaganda. Kaj Arbanasite (Albancite) sostojbata e sosema razli~na so ogled na faktot deka se gusto naseleni vo grani~nite predeli (vo nekoi okolii i do 90%). Nie sme vo prijatelski odnosi so Turcija i vo rok od nekolku meseci mo`eme da go re{ime pra{aweto so iseluvawe na Turcite.

37 38

39

Safet Bandovi, Iseljenika politika balkanskih drava i pitanje muslimana (1878-1941)...,228 Vo rabotata na konferencijata u~estvuvale pretstavnici na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, od Ministerstvoto za zemjodelstvo, od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, od Ministerstvoto za finansii i od Ministerstvoto za soobra}aj, kako i pretstavnik od General{tabot. Na sostanokot me|u drugoto bilo istaknato deka pra{aweto na iseluvaweto na Turcite i ostanatite muslimani od ju`nite krai{ta bilo urgentno, bidej}i kompaktnite masi na Turci i Albanci dol` granicite pretstavuvale nacionalen i voeno strate{ki problem (vidi: Vladan Jovanovi, Interministerijalna konferencija Kraljevine Jugoslavije o iseljenju neslovenskog elementa u Tursku (1935)..., 114) Albanskoto naselenie `iveelo kompaktno i vo golemo mnozinstvo osobeno vo nekoi predeli na kosovsko-metohiskata oblast. Vo metohiskiot okrug srpskoto naselenie pretstavuvalo nepolni 20% od vkupnoto naselenie, dodeka albanskoto 78%. Vo pograni~niot i strate{ki grad \akovica, Srbite pretstavuvale samo 15% od naselenieto, a Albancite 82%. Vo kosovskiot okrug srpskoto naselenie pretstavuvalo 27%, a albanskoto 63%. Vo nekoi okolii albanskoto naselenie bilo nad 90%. (sporedi: Definitivni rezultati popisa stanovni{tva 1921 godine..., 94-110) Zaradi vakvata etni~ka sostojba na terenot vlastite te`i{teto na me|uvoenata kolonizacija go stavile tokmu na kosovsko-metohiskata oblast. Vsu{nost kolonizacijata ne bila vr{ena zaradi naseluvawe na retko naselenite kraevi, ili na imotite napu{teni od turskoto i muslimanskoto naselenie, tuku pred se zaradi etnopoliti~ki i strate{ki pri~ini. Vo 1919 godina kolonizacijata zapo~nala najprvin vo oblasta okolu Gwilane, Metohija i Labskata ovlast i pomalku vo okolinata na Skopje i Kumanovo,a potoa i vo Kosovskata kotlina, Drenica i Povardarieto. (vidi: Atanasije Uro{evi, Agrarna reforma i naseqavawe, Spomenica dvadesetpetogodi{wice osloboewa Ju`ne Srbije 1912-1937, Skopqe, 1937, 828-833). No kolonizacijata ne gi dala o~ekuvanite rezulati.

315

Turcija gi prima site lu|e so turska kultura i na toj na~in bi mo`ele da iselime i eden del od Arbanasite.40 Nastojuvawata na jugoslovenskata vlada da postigne dogovor so Turcija za iseluvawe na del od muslimanskoto naselenie od dr`avata se realizirale vo 1938 godina. Predlogot za formirawe na me{ovita komisija za iseluvawe poteknal od turskiot minister za nadvore{ni raboti Ru`di Aras.41 Vo juni 1938 godina vo Istanbul se odr`ala konferencija ~ija cel me|u drugoto, bila da gi razgleda site mo`nosti za iseluvawe na turskoto naselenie od Romanija i Jugoslavija. Me{ovitata komisija za iseluvawe se sostanala osum pati, pri {to bile razgleduvani mo`nostite za iseluvawe. Kone~no na 11 juli 1938 godina bila potpi{ana Konvencijata so koja bilo opfateno jugoslovenskoto muslimansko naselenie koe zboruva turski jazik i ima turska kultura.42 Oficijalnata jugoslovenska politika sosema tivko ja prosledilo informacijata do javnosta. Vo belgradska Politika, vo nekolku redovi se naveduvalo deka Konvencijata za iseluvawe na Turcite od Jugoslavija bila parafirana vo Ankara.43 Geografskiot prostor od koj mo`elo da se iseluva naselenieto se odnesuval na 38 srezovi (okolii), od Makedonija i Kosovo. Sanxak i Bosna ne bile opfateni so iseluvaweto.44 Spored odredbite na konvencijata Turcija se obvrzala da primi 40.000 semejstva vo rok od {est godini.45
40

41

42

43

44

45

Vladan Jovanovi, Interministerijalna konferencija Kraljevine Jugoslavije o iseljenju neslovenskog elementa u Tursku (1935)..., 115 Safet Bandovi, Ratovi i demografska deosmanizacija Balkana 1912-1941, Prilozi, br. 32, Sarajevo, 2003, 222, Turcija ne bila zadovolna od konvencijata za iseluvawe na muslimanite od Romanija zaradi nedovolno preciznite stavovi za finansiskite obvrski na romanskata strana. Turskata vlada se `alela deka nebila vo mo`nost da gi obezbedi site potrebni sredstva za naseluvawe na ova naselenie na svoja teritorija. Arhiv na Makedonskata Akademija na Nauki i Umetnosti, f. Lazar Koli{evski, k. 43, papka-2, DSIP, d-r Ales Babler drugu Lazaru Kolievskom. Zabeleka o sporazumu sklopljenom izmedju bive Jugoslavije i Turske Politika# 13.07.1938 (http://digital.nb.rs/novine/politika/1938) Vo informacijata se naveduva deka Komisijata za iseluvawe obrazuvana so cel prou~uvawe na pra{aweto za iseluvawe na Turcite od Jugoslavija ja zavr{ila rabotata so pozitiven dogovor za dvete prijatelski i sojuzni~ki zemji. Delegacite go parafiraa tekstot na konvencijata za iseluvawe na Turcite od Jugoslavija... Konvencijata }e bide potpi{ana po odobruvaweto na dvete vladi, a na sila }e stapi koga }e bide ratifikuvana.# Vo konvencijata za iseluvawe bile opfateni slednite srezovi (okolii): Prizren, Draga{, Suva Reka, Uro{evac, Tetovo, Gostivar, Rostu{e, Debar, Struga, Pri{tina, Ka~anik, Gwilane, Pre{evo, Prespa, Ohrid, Ki~evo, Kru{evo, Brod, Prilep, Bitola, Kavadarci, Mariovo, Negotino, Skopje, Kumanovo, Veles, Ov~e Pole, [tip, Ko~ani, Radovi{, Strumica, Dojran, Gevgelija, Kriva Palnka, Kratovo, Carevo Selo, Berovo, Pe}, Istok, K. Mitrovica, \akovica, Orahovac, Podujevo, Vu~itrn i Drenica. (Safet Bandovi, Iseljenika politika balkanskih drava i pitanje muslimana (1878-1941)...,231) Me|u 40.000 semejstva ne se predviduvalo iseluvawe na nomadsko naselenie i na Romi.

316

Iselenicite prethodno trebalo da dadat pismena izjava za otka`uvawe od jugoslovensko dr`avjanstvo. Organiziranoto iseluvawe trebalo da zapo~ne 1939 godina. Dogovorenata ot{teta koja Jugoslavija se obvrzala da i ja isplati na Turcija iznesuvala 500 turski liri po semejstvo. ^lenovite na semejstvata koi bi bile na listite za iseluvawe trebalo da bidat oslobodeni od vojnata obvrska.46 No, protiv ovaa Konvencija postoel golem otpor kako vo zemjata taka i nadvor osobeno kaj albanskata vlada. Vo Tirana se istaknuvalo deka jugoslovensko-turskite pregovori imaat za cel pred se iseluvawe na albanskoto muslimansko naselenie.47 Nabrgu po potpi{uvaweto na Konvencijata po~inal Kemal Ataturk i taa ne bila ratifikuvana od Turcija. Zapo~nuvaweto na Vtorata svetska vojna pak, gi stavilo ad acta dotoga{nite pregovori. Vo izmeneti ekonomsko-politi~ki okolnosti po~nuvaj}i od prvata polovina na pedesetite godini prodol`il branot na iseluvawe na del od turskoto i drugoto muslimansko naselenie od Makedonija, kako kontinuitet na tn. deosmanizacija na Balkanot. (Recenzent: prof d-r Violeta A~koska)

46

47

So konvencijata Jugoslavija se obvrzala deka nema da povikuva regruti so islamska veroispoved od okoliite predvideni za iseluvawe. Organiziranoto iseluvawe trebalo da trae {est godini, a napu{tenite selski imoti bi stanale sopstvenost na jugoslovenskata dr`ava. Konvencijata me|u drugoto predviduvala i transfer na iselenicite i na nivniot dvi`en imot do solunskoto pristani{te na tro{ok na jugoslovenskata vlada. Dokolku se ispolnela kvotata od 40.000 semejstva jugoslovenskata vlada trebalo da i isplati na Turcija vkupno 20.000.000 liri. (sporedi: Arhiv na Makedonskata Akademija na Nauki i umetnosti, f. Lazar Koli{evski, k. 43, papka-2; Safet Bandovi, Iseljenika politika balkanskih drava i pitanje muslimana (1878-1941)...,231-232; Vladan Jovanovi, Interministerijalna konferencija Kraljevine Jugoslavije o iseljenju neslovenskog elementa u Tursku (1935)..., 119-121; Istiot, Iseljavanje muslimana iz Vardarske banovine-izmeu stihije i dravne akcije..., 90-91) ore Borozan, Velika Albanija; porijeklo-ideje-praksa, Beograd, 1995, 133-135; Albanskata vlada vo triesetite godini se obiduvala da gi odvrati Albancite koi se iseluvale vo Turcija. Po potpi{uvawewto na Konvencijata albanskata vlada go ispratila ministerot za nadvore{ni raboti da intervenira kaj turskata vlada od Konvencijata da bidat izemeni Albancite. (Safet Bandovi, Ratovi i demografska deosmanizacija Balkana...,225)

317

Borce ILIEVSKI POLICY OF THE KINGDOM OF SERBS, CROATS AND SLOVENES / YUGOSLAVIA ON THE MIGRATION MOVEMENTS OF THE TURKISH AND MUSLIM POPULATION FROM THE VARDAR PART OF MACEDONIA 1918-1941

Abstract The military dfeats and the retreat of the Ottoman Empire from the Balkan countries, in the XIX and in the beginning of the XX century, were the reason for signicant ethnical and demographic changes of the Balkans. The emigration of the Turkish and Muslim population from Macedonia after the Balkan Wars was only a continuation of a longer process, which previously was carried out in the neighboring countries. Like the Turks, a part of the Macedonians Muslims and the Albanians also migrated from the Vardar part of Macedonia. After the creation of the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes / Yugoslavia, the Yugoslav governments, especially in the 30s, following the example of the Greece, Bulgaria and Romania, sought to conclude a treaty with Turkey for organized migration of the part of the Turks, but also other Muslims, above all Albanians. In 1938 the Yugoslav and the Turkish government signed a Convention on migration of 40.000 Turkish and Muslim families from the territory of Yugoslavia, i.e. from Macedonia and Kosovo. As a result of the domestic resistances, the foreign pressure and the beginning of the World War II, this Convention was not ratied by the both countries. Key wards: BALKAN WARS, MIGRATIONS, TURKS, MUSLIM POPULATION, CONVENTION ON MIGRATION, TURKEY, KINGDOM OF SERBS, CROATS AND SLOVENES / YUGOSLAVIA.

318

319

: 904:391.7(497.742)

. , , , , . . 1, 2-

. 1.

. 2. - E ( . )

, , , . . 3

. 3. -

, XIV , , , XV . : , , -, , .

320

, ,1 , .2 XX . . , , 4 - .3 , , . , , , , , , , , , , . , , , , ., .4 . (. . . 617) .5 : 21 mm; () 17 mm; ( ) 16 17 mm 5,07 . , , , .

1

3 4 5

. 1961-1962 . 1973-1974 . -. . 1979 2003 . 2004 . . . (. -), . . . 2007, . 1. Ibid., . . 1-70. .

321

.6 . , . , , . , , .7 , , . . 1, 2- , , . , . , , . XIV ,8 , , , , , . , , , . , , , , , .9 . . 3 , .10
6

7 8 9

10

, , XIV . 1969, 349, . . 44; 1992, . 96, /7 Ibidem. Ibidem. Chevalier, Gherbrant 1987, 680-682. . 1957, 119.

322

. . 3 - . , . , - , .11 . 3 , .12 , , . , , , , ( ) , , . , , .13 . ( ) , , , . , XV , , .14 * * *

, .
11 12 13 14

Ibidem. Hansen 1992, 189-208; 1957, 121, n. 477, 478. 1440 1448 , , , . 1957, 121, n. 478.

323

, , , , , , , , .15 , , , , . , XIV XV , , . , , , . , .

15

Dervieux 1924, 56, 63.

324

Ananiev 1989 = . , , . , , 28 (1987), Ljubljana 1989 1994 = . , . . 1986-1990 ., 17-18 (1900-1991), 1994 , 1996 = . , . , , Maced. Acta Archaeol. 14 (1993-1995), 1996 Chevalier, Cheerbrant 1987 =. Chevalier - A. Cheerbrant, Rjenik simbola, Zagreb 1987 Dervieux 1924 = J. Devieux, La bague au Moyen ge, Revue archologique XIX, Paris 1924 Hansen 1992 = P.V. Hansen, Experimental Reconstruction of the Medieval Frebuchet, Acta Archeologica 63 (1992), 189-208 1995 = . , 15. 19. , 1995 Maneva 2005 E. Maneva, Ancient Jewellery from Macedonia Middle Age, Calamus, Skopje 2005 2005 = . , XV . LVIII, 2005 2006 = . , 463 , LIX, 2006 Maneva 2007 = . , , 2007 1990 = . , XII do XV , Beograd 1990 Petrovi 1976 = . Petrovi, Dubrovako oruje u XIV veku, Beograd 1976 1992 = . , , IX, 1992 1969 = . , XII XVIII , , 1969 1957 = . . , , , 1957

325

Elica MANEVA SCORPION AS AN EMBLEM ON A MILITARY RING FROM VODOA Summary The text proposes and explicates the arguments which support the hypothesis concerning the professional sign on a ring from the necropolis in Vodoa near Strumica. The bronze ring is simple; however, on the head, which also served as a seal, there is a carved depiction of a scorpion. Fig. 1, 2 a-c. A detailed analysis indicates that its bearer was probably a member of the military crew which during sieges operated the catapult-type weapons/ spring engines known as scorpions. Fig. 3. The morphological characteristics of the ring suggest that it dates to the late 14th century, although it is undoubted that it must have been used in the rst half of the 15th century as well. Key words: NECROPOLIS, VODOA, SEAL RING, SCORPION, MILITARY EMBLEM.

326

327

Tatjana FILIPOVSKA

: 72(450)"15":7.01

ANDREA PALADIO (1508- 1580) I SLIKARSKOTO ISKUSTVO NA KLASI^NATA ARHITEKTURA

Golemiot jubilej- 500 godini od ra|aweto na golemiot renesansen arhitekt Andrea Paladio prodol`uva da se slavi so razli~ni aktivnosti i ovaa godina i da go aktuelizira negovoto zna~ewe vo evropkski i svetski ramki. Iako predmet na brojni istra`uvawa, formulata za bezvremenosta i ogromniot uspeh na negovata arhitektura, imitirana niz stoletijata do denes, e vistinska enigma. Se postavuva pra{aweto dali toj ja pro~isti, poednostavi i najposle na specifi~en na~in primeni klasi~nata teorija za proporciite i modularnoto graditelstvo na Vitruvij, odgovaraj}i so toa na potrebite na svoeto vreme? No, negovoto ednostavno, a sepak alhemisko re{enie gi nadminuva vremenskite granici na negovoto doba i dopira do na{eto. Mo`ebi odgovorot se nao|a vo faktot deka Paladio ne e samo arhitekt, tuku po senzibilitetot i slikar, ~uvstvitelen na svetlosta i nejzinite efekti. Ottuka ne iznenaduva negovata bliskost so slikarite na negovoto vreme, od koi nekoi bile negovi sorabotnici, kako Paolo Veroneze. Na Paladievata bezvremenska klasi~na arhitektura nema da ostanat ramnodu{ni ni slikarite na XVIII vek, osobeno Kanaleto, Yukareli, Gvardi, Piranezi i mnogu drugi. Klu~ni zborovi: ANDREA PALADIO, RENESANSA, KLASI^NA ARHITEKTURA, VITRUVIJ, RIM, VENETO, VI^ENCA, SLIKARSTVO.

Italijanskiot arhitekt i graditel Andrea Paladio (Andrea Palladio) e verojatno najvlijatelniot i najpoznatiot me|u zna~ajnite arhitekti koi rabotele poslednite ~etiri veka. Negovata slava i ugled }e go nad`iveat barokot, beo- goti~kiot vkus i negovata Raskinova podr{ka i najposle modernoto dvi`ewe vo arhitekturata. Eklekti~noto citirawe na elementi od arhitektonskiot jazik na Paladio niz epohite neretko rezultiralo so neugladen stil, iako pridonelo da se so~uva zna~eweto na negovoto ime i da se odr`i `iva slavata na negovata kniga. No, vo isto vreme im pomognalo na povnimatelnite posmatra~i da ja razberat posebnosta

328

na arhitektonskiot sistem na Paladio, vo koj strukturata i ornamentot, formata i funkcijata se sovr{eno integrirani. Imeno, neosporno e deka Andrea Paladio ostavil dlaboki tragi vo arhitekturata na svetsko nivo. Mo`ebi izgleda paradoksalno, no ~ovekot koj za vreme na `ivotot verojatno dosledno zboruval na lokalniot dijalekt i retko gi minuval granicite na Veneciskata Republika, e avtor na arhitektura, koja po negovata smrt }e stane protagonist na edna vistinska arhitektonska revolucija i }e go smeni likot na Evropa, za potoa da go premine okeanot i da gi definira karakteristikite na ameri~kata arhitektura. Iako plod na lokalna kultura, Paladio }e prerasne vo kulturna sopstvenost na svetot. Od taa pri~ina golemiot jubilej- 500 godini od negovoto ra|awe se slave{e i seu{te se slavi na lokalno, nacionalno i internacionalno nivo. Eden od mo}nite faktori za dalekuse`noto {irewe na vlijanijata od Paladievata arhitektura, inaku koncentrirana na relativno mal del na Italija, e objavuvaweto na negoviot traktat za arhitekturata vo 1570, nasloven I Quatro Libri dell`Architettura (^etiri Knigi za Arhitekturata), koi preku tekst poddr`an so crte`i, gi davaat osnovnite instrukcii, odnosno pravila, koi ostanatite treba da gi sledat.1 (A. Paladio (A. Palladio, 2002) Paladio bil preveden na razli~ni jazici i na nekoj na~in stanal prepoznatliv ne samo na {iroko geografsko podra~je, tuku i za pove}e idni generacii. Pritoa sistemot na Paladievata arhitektura poka`al deka e primenliv i lesno prilagodliv vo krai{ta i konteksti dale~ni od Veneto (Veneto). Mo`ebi tajnata na uspehot i dolgove~nosta na ideite na Andrea Paladio se krie vo konceptot baziran na Vitruvievite zakonitosti, no majstorski modificiran, taka {to }e otkrie edna poednostavena, bezvremenska klasi~na arhitektura, definirana kako Paladievski arhi tek tonski sistem. Pod ovaa formulacija se otkriva sposobnosta na Paladio da razmisluva za arhitekturata kako kompozicija od elementarni moduli - prostorni }elii, koi aran`irani na kreativen na~in, sozdavaat razli~ni gradbi. Vakvoto tolkuvawe na Paladieviot arhitektonski sistem sovr{eno go svatil i na sopstven na~in go interpretiral vi~entinskiot arhitekt
1

A. Palladio, The Four Books on Architecture, MIT Press 2002.

329

Aldo ^ibik (Aldo Cibic), avtorot na logoto na site manifestacii povrzani so golemiot jubilej na Andrea Paladio.2 (sl. 1) Prakti~no ne postoi drug prvoklasen arhitekt od generacijata na Paladio, roden i obrazuvan vo Veneto; onie koi do{le odnadvor, kako Sansovino i Sanmikeli, go adaptirale centralno - italijanskiot idiom na veneciskata tradicija, no vo su{tina tie nikoga{ sosema ne ja absorbirale, kako {to uspeal Paladio, vizantiskata fantazija ili prekrasnata svetlina i zra~ewe na ranata provinciska renesansna arhitektura vo Venecija. Senzibilnosta na veneciskiot stil vsu{nost pretstavuva{e faktor koj gi transformira {kolskite i intelektualni komponenti na Paladievata misla vo najhumana arhitektura na negovoto vreme, istovremeno pravej}i ja dostapna do site naredni generacii. Iako zasnovana na Vitruvij, Paladievata teorija za proporciite bila posuptilna, osobeno otkako toj postavil kompleksna serija na harmoni~ni odnosi, zasnovani na muzi~kite skali. Tie ne se odnesuvale isklu~ivo na proporciite na edna prostorija, tuku i na odnosot me|u site prostorii vo gradbata. Vo prilog na toa, Paladio striktno se pridr`uval do simetri~nata pozicija na sobite, nekoga{ pretstavena so celosna dvoosna simetrija, kako vo Vilata Rotonda.3 (P. Marej (P.Murrey, 1975: 298). (sl. 2 i 3)

. 2 VILLA CAPRA (LA ROTONDA)

2 3

Vidi na www. Andreapalladio 500. com P. Murrey, Renaissance Architecture, Schocken 1975, 298.

330

. 3 VILLA CAPRI QUATRO LIBRI DE ARCHITETTURA

Ona {to Andrea Paladio }e go sozdade kako civilizacija na vilite, e svoeviden umetni~ko-arhitektonski, no i socio-ekonomski fenomen.4 (M. Muraro (M. Muraro, 1996) Toj go o`ivuva konceptot na rimskata vila (rustica i suburbana) za noviot humanisti~ki period. Sposobnosta na negovata arhitektura, jasno i nedvosmisleno i so visoki estetski kriteriumi da pretstavuva simbol na superiornost i manifestacija na politi~ka mo}, }e naide na plodna po~va pri nejzinoto prifa}awe kako urnek za javni i privatni objekti {irum svetot, koi treba da ja ispratat takvata poraka. Vsu{nost, Paladievoto ~uvstvo za blagorodna ednostavnost najmnogu doa|a do izraz vo negovite vili. Negovata anga`iranost vo taa nasoka se bazira na `elbata da rekonstruira anti~ka vila, kako {to ja opi{uvaat Plinij Pomladiot i ostanatite izvori, i potrebata od funkcionalna gradba, koja }e proizleze kako simultana kreacija. Nivnata ednostavna
4

Vidi vo M. Muraro, Venetian Villas, Konemann 1996.

331

. 4 VILLA FOSCARI (LA MALCONTENTA)

elegancija pak }e gi napravi paladievite vili idealni modeli za domovite na aristokratijata na Anglija i kolonijalna Amerika, pretvoraj}i gi vo najvlijatelni gradbi so relativno mali dimenzii voop{to podignati.5 (X. K. Faber, H. H. Rid (J.C. Faber, H. H. Reed, 1980) Duri i pogre{nata arheologija na Paladio - toj vpro~em smetal deka anti~kite vili imale portici i pedimenti- im dava dignitet na negovite proekti, koj mo`ebi inaku bi izostanal. Konfiguracijata na Paladievata vila e prepoznatliva po dominantniot centralen blok postaven na izdignat podium do koj se doa|a preku istaknati skalila, flankiran od dvete strani simetri~no so dve ponisko izgradeni krila, kako {to e slu~ajot so Villa Foscari (nare~ena La Malcontenta). (sl. 4) Vo urbanite sredini za svoite bogati klienti Paladio, povtorno iznao|a sovr{eno re{enie vo adaptacijata i novata verzija na tipi~na renesansna palata kako {to se Bramanteovata ku}a na Rafael ili Palatata Stroci (Palazzo Strozzi). Mo}niot simboli~en centar, koj ja potencira presti`nata socijalna pozicija na sopstvenikot, ovde e doloven so klasi~en portik, ~ija viso~ina e postignata so vklu~uvawe na spalnite sobi
5

J. C. Faber, H. H. Reed, Palladios Architecture and his Inuence, A Photographic Guide, Dover Publications 1980.

332

. 5 SAN GIORGIO MAGGIORE

na tretiot kat vo ramkite na gigantskite dvospratni klasi~ni kolonadi. Gigantskite kolonadi se prakti~no detal prevzemen od kapitolinskite palati na Mikelanxelo vo Rim i adaptiran vo novi uslovi. Koga Paladio zapo~nal da gradi crkvi, toj ve}e imal preku pedeset godini i zad sebe zavr{eni proekti na pove}eto negovi palati i vili. Me|u Paladievite rani crte`i nema crkvi. Od Leon Batista Alberti preku renesansnite arhitekti navamu arhitektite go re{avale problemot na proekcija na ednobroden anti~ki hram na ~elnata fasada na planimetrijata na trobrodna hristijanska crkva. Paladio ponudi konkretno re{enie na ovaa tema so harmoni~niot proekt na portik od stolbovi na anti~ki hram (tetrastil ili sekstil), primenet vo negova interpretacija na centralniot del na ~elnata fasada, kako maska za centralniot brod so gigantski red polustolbovi. Istiot motiv so timpanon, no ponizok i simetri~no podelen na polovini gi ozna~uva odnadvor strani~nite korabi na crkvata. Vakvata formula Paladio }e ja primeni na nekolku hramovi vo Venecija: San Pjetro di Kastelo (San Pietro di Castello, 1558), San Fran~esko dela Viwa (San Francesco della Vigna, 1564), San Xorxo Maxore (San Giorgio Maggiore, 1565), Spasitelot (Il Redentore, 1577), no i na kapelata vo Maser, koja ima

333

. 6 DEL REDENTORE ( )

centralen plan vo osnovata.6 (sl. 5, 6,) Poslednive dve venecijanski gradbi imaat status na najveli~estveni Paladievi crkovni objekti, sovr{eno vklopeni vo ambientot na Serenisima (Serenissima), specifi~ni me|u drugoto i zaradi obidot na arhitektot vo nivnite proekti da reflektira prostorni re{enija tipi~ni za rimskite bawi. (sl. 7) Enterierot na crkvata Il Redentore e najdobar primer za toa kolku vsu{nost bil ~uvstvitelen Paladio na igrata na svetlinata, mo`e da se re~e duri slikarski i scenografski ~uvstvitelen na veneciskata svetlina, koja ima posebna uloga vo do`ivuvaweto na prostorot na hramot. Poradi toa e te{ko da se odolee na sporedbite na Paladio kako arhitektonski ekvivalent na sovremenite venecijanski slikari od rangot na Ticijan i Veroneze, majstori vo dolovuvaweto na osobenata veneciska svetlina, koja go obezbeduva polniot kvalitet na boite. Vo prilog na ova se razli~no osvetlenite (po intenzitet i kvalitet), no izvonredno usoglaseni tri golemi celini na vnatre{nosta na crkvata na Spasitelot- glavniot brod, horot i oltarskiot prostor. (sl. 8) Transcedentnite karakteristiki na crkvenite enterieri na Paladio oddavaat topla svetlina koja prodira do sekoj agol na gradbata. Toa e
6

Vo 1575 godina epidemijata na kolera vo Venecija odnela 50 000 `ivoti. Vo o~aj Senatot, baraj}i bo`ja pomo{, odobril pari za izgradba na crkva posvetena na Spasitelot. Interesna e vospostavenata tradicija sekoja godina na 20-ti juli, datumot koga bil ozna~en zvani~niot kraj na epidemijata, procesijata da pristigne do hramot preku most sostaven od ~amci na kanalot Xudeska (Giudecca).

334

posledica na smislen program, obezbeden od golem broj na prozorci so odredeni dimenzii, so orientacijata na planot na gradbata vo pravec na patekata na sonceto i so dominacija na crkvata nad okolnite gradbi.7 (X. S. Akerman (J. S. Ackerman, 1991:156) No, site ovie na pori na Paladio ne bi vrodile so o~ekuvaniot efekt, dokolku toj ne vodel smetka za prirodata na materijalite od koi se izraboteni yidnite povr. 7 SAN GIORGIO MAGGIORE {ini i na~inot na koj tie ja reflektiraat svetlinata. Negovata namera ne bila samo da postigne bogato osvetlen prostor, bidej}i najposle i goti~kite hramovi bile osvetleni so intenzivna, no stroga svetlina. Po ugledot na venecijanskite renesansni slikari Paladio dolovil toplo osvetluvawe bez silen kontrast, koe e sovr{eno uskladeno so humanata dimenzija na negovite gradbi. Povr{inata na yidovite vo vnatre{nosta na Paladievite crkvi ne ja remetat nitu skulpturi, nitu pak slikani ornamenti. Najgolemiot broj detali se odnesuva na polu-stolbovi, pilastri i entablaturi, a tie, so isklu~ok na delovite koi baraat . 8 IL REDENTORE - detalno delkawe, se so~ineti
7

J. S. Ackerman, Palladio (Architect and Society), Penguin Books 1991 (1966), 156.

335

od {tuko vrz cigla, koe potoa e potrebno da se bojadisa vo bela ili krem boja. Na toj na~in Paladio mo`el da ja kontrolira bojata na povr{inite, kako i kvalitetot i kvantitetot na svetlinata. Mat - bojata na {tukoto ne`no ja reflektira svetlinata, dovolno da sozdade prijaten, ~ove~en ambient. Normalno, bojata bila obnovuvana sekoi nekolku godini, za da ja so~uva sve`inata. Kamenite povr{ini pak so vreme ja menuvaat svojata boja i potemnuvaat, pa ottuka kamenite detali vo Il Redentore se denes potemni od {tukoto. Paladio, vpro~em, ja nasledil i usovr{il tradicijata vospostavena vo vremeto na ranata renesansa, da se varosuva crkovniot enterier.8 (X. S. Akerman (J. S. Ackerman, 1991: 156-157) Vo vreme koga vo ostanatiot del na Italija bilo voobi~aeno da se islikuvaat freski na crkovnite svodovi i kupoli, koi duri se nametnuvale nad samata arhitektura, Venecija kako da ja zaobikoluva vakvata pomodnost, tokmu kako {to Republikata qubomorno ja ~uvala svojata nezavisnost i religiozna avtonomija. Vo takvi okolnosti i vo uslovi koga hristijanstvoto se na{lo pred golem predizvik kako {to e Reformacijata, Paladio ja ostvaril svojata kreativna misija preku ostvaruvaweto na sopstvenata nezavisnost vo toj proces. Podgotven poprvo da se konsultira so rimskite, goti~kite i vizantiskite graditelski iskustva za da odgovori na sopstvenite kriteriumi, otkolku da se priklu~i kon sovremenite maniristi~ki tekovi vo arhitekturata, Paladio ostanal dosleden na svojata cel - da gi pomiri intelektualnata i spirutalna dimenzija vo proektite na crkovnite enterieri. Vsu{nost, vaka osmisleni, tie bile pobliski do sovremenoto venecijansko slikarstvo, otkolku koga bi bile na bilo kakov na~in dekorirani. Niv gi obedinuva zaedni~ki koncept - da bidat scena za prirodnata svetlina. Fasadite na Paladio ostavile silna impresija na podocne`nite graditeli. Imitacii se pojavuvale kako vo Venecija, taka vo site zemji na Zapadniot svet i vo narednite stoletija. Toa ne se dol`i samo na sre} noto re{enie na edna stara dilema, tuku e isto taka rezultat na ve{toto iskoristuvawe na nivnata slikarska uloga vo panoramata na Venecija. Malkumina arhitekti uspeale so svoite ostvaruvawa da postignat magi~no vklopuvawe vo ambientot i so toa da postignat veli~estvena gletka. Fasadata na San Xorxo (San Giorgio) izvonredno prilega na nejzinoto ostrovsko pozicionirawe, kade e naj~esto posmatrana od dale~ina - od ~amcite, Pjaceta i pokraj Fondamenta - a potoa odblizu. Sepak vo odnos na
8

Ibid., 156-157. Mauro Kodu~i (Mauro Coducci) na ovoj na~in go definiral enterierot na Santa Marija Formosa (Santa Maria Formosa) u{te vo 1492.

336

slikarskite efekti, zavisni ne samo od ambientot, tuku pred s od svetlinata, najpodatna e fasadata na San Fran~esko dela Viwa - gigantskiot red, sjajniot kamen, dlabokiot reqef i skulptorskite detali. Iako ima samo mal campo pred nea, fasadata na ovaa crkva pretstavuva izvonredna pozadina za scena pokraj kanal. Sprotivno na ovaa, frontalnata dvodimenzionalna dominanta na Redentore isto taka oddava slikarska iluzija, ovojpat scenografska maska, ~ij volumen ne e podaten na pogledite preku kanalot. Nedostigot na chiaroscuro kontrast ovde se dol`i na svrtenosta na fasadata kon sever, {to onevozmo`uva taa voop{to da bide osvetlena od direktna svetlina. Najdobar dokaz deka svetlosnite efekti za Paladio imaat primat i nad klasi~nata ~istota na stilot, e kapelata na vilata Maser, koja Akerman ja narekuva rokoko verzija na Panteonot.9 (X. S. Akerman (J.S. Ackerman, 1991: 137) Igrata na senki na portikot na fasadata, predizvikana od girlandite koi slobodno visat me|u kapitelite, prakti~no pretstavuva eden vid arhitektonski impresionizam ili arhitektonski ekvivalent na difuzijata na boja vo slobodnite potezi na docnite dela na Ticijan. Andrea Paladio bil o~igledno vo dosluh so venecijanskoto slikarstvo na visokata renesansa, no isto taka negovata rabota bila inspiracija za poznatite venecijanski slikari od toa vreme. Dekorativnosta i vpe~atlivosta na slikite na Paolo Veroneze ne proizleguva samo od koloritot, elegancijata na figurite ili bogatstvoto i egzoti~nosta na nivnite obleki, tuku i od `anrovskite efekti i svetovnosta so koja oddi{uvaat. Vo dobivaweto na kompletniot vpe~atok, krucijalno mesto vo negovite dela sepak ima arhitektonskata postavka, inaku jasen reper za relaciite na slikarot so najpoznatite arhitekti na toa vreme, Sanmikeli (M. Sanmicheli), Sansovino (J. Sansovino), a osobeno Paladio (Paladio).10 (P.F. Braun (P. F. Brown, 1997: 55) Iako Veroneze ne se anga`ira dosledno da prika`e prepoznatliv del od gradot ili odreden objekt, toj uspeva da go dolovi ambientot na klasi~nite arhitektonski intervencii, aktuelni vo XVI vek i kulturata koja gi sledi. Arhitektonska e koncepcijata na teatarskiot prostor vo negovite sliki, jasno determiniran od scenata i scenografijata, kako i od rasporedot na akterite vo predniot plan.11 (A. Prever (A. Priever, 2000: 18)
9 10

11

Ibid., 137. Tradicijata na prika`uvawe na religiozni sceni vo prepoznatliv urban ambient koj asocira na Venecija, prv vo ranata renesansa vovede Jacopo Bellini, vo ~ii crte`i fonot od renesansna arhitektura ve}e zrelo go definira prostorot so izumot na epohata - perspektivata. P. F. Brown, The Renaissance in Venice, London 1997, 55. A. Priever, Veronese, ed. Masters of Italian Art, Keln 2000, 18.

337

. 9 ,

Vo slu~ajot na Veroneze, koncentracijata na figurite vo predniot plan zna~i nivna postavenost na ograni~eniot scenski prostor i vsu{nost pretstavuva jasno distancirawe od publikata, bez ogled na faktot {to zad frizot (prosceniumot) prakti~no se pravat napori za pro{iruvawe i prodlabo~uvawe na scenata. Analogno na teatarska# scena vo Semejstvoto na Darij pred Aleksandar ili pak na ostanatite negovi sliki e napraven obid za fuzija na scenskiot prostor vo predeniot plan i slikanata iluzija na fonot. (sl. 9) Ova Veronezevo re{enie e sekako poblisko do Vitruvieviot teatar i negoviot periaktoi (De architectura V.vi. 4) otkolku delata na Tintoreto, bidej}i se raboti pred s za akterski teatar kade {to akterite gi izgovarale svoite tekstovi so retori~ko gestikulirawe na scenata postavena pred niza arkadi. Ilustraciite od dobro poznatoto venecisko izdanie na Plautus, Comoediae, od 1518 godina, se potvrda za toa, a monohromnata freska vo atriumot na Teatro Olimpico vo Vi~enca, proektiran od Paladio vo 1562, so prikaz na scena od Sofonizba, pak e potvrda za ulogata na Paladio kako vrska me|u anti~kata i renesansnata scena. 12 (L. U. Padoan (L.U. Padoan, 1980: 152-154) No kako {to Veronezevata kompozicija ima pomalo zna~ewe za razvojot na baroknoto slikarstvo otkolku dinami~nata prostorna anga`iranost na Tintoretovata umetnost, taka Paladievata scenska koncepcija, koja korespondira, nema da vodi kon prostorno uslovenite barokni scenski re{enija. Veroneze ne go re{ava prostorot
12

Vidi L. U. Padoan, Gli Spettacoli urbani e l`utopia, vo Architettura e Utopia, izl.kat., Venecija 1980, 144-167, 152-154.

338

dosledno po klasi~nite na~ela na perspektivata, adekvatno na opsednatosta na Paladio so dvodimenzionalnata pojavnost na negovite fasadi, ~isti i beluzlavi, razigrani so blagite kontrasti na svetlo i senki, tokmu onakvi, kakvi {to mo`eme da gi vidime na slikite na golemiot slikar. Iznenaduva~ki e {to vo svojata pedantna evidencija Paladio ne go spomenuva kako svoj sorabotnik Paolo Veroneze, iako ovoj gi naslikal so freski yidovite na re~isi site prostorii na gorniot kat na vilata Barbaro (Villa Barbaro) vo Maser, koja toj ja izgradil kako selska rezidencija na Daniele Barbaro. Mitolo{kite, alegoriskite i `anr-scenite na ovoj edinstven ansambl bile delo na slikarot na vrvot na negovata slava. Ovie iluzionisti~ki pretstavi otvoraat novi prostranstva i postavuvaat arhitektonski ramki nezavisni od aktuelnata arhitektura na vilata, no vo niv sodr`at klasi~ni elementi poznati vo Paladieviot arhitektonski re~nik, kako stolbovi, pilastri, arkadi, balustradi, timpanoni nad prozorci i vrati itn. Iako ne go spomenal Veronze, Paladio na ovoj proekt vsu{nost ostvaril izvonredna sorabotka so nego. Dvajcata bile sposobni da se nurnat vo antikata, no od nea da napravat ne{to originalno, a dokolku mo`e da se sporedat arhitekturata i slikarstvoto na nivo na sli~nost na stilot, mo`e da se re~e deka obajcata ovde se doka`ale kako majstori na bojata i svetlosta. Paladio bil prisuten vo kulturniot `ivot na Venecija ne samo preku negovite proekti za permanentni gradbi, tuku i so svoite re{enija i izvedbi na privremeni objekti - maketi, nameneti za razli~ni sve~enosti, me|u koi i do~eci na va`ni gosti. Venecijanskata Republikata bila poznata po organiziraweto na rasko{ni, nekoga{ megalomanski protokoli i sve~enosti po vakvite povodi, gradej}i go imixot na super- sila koja toa mo`e da si go dozvoli i da mu oddade posebna ~est na gostinot. Ostanuva faktot deka samo za dva nastani od vakov vid od periodot na renesansata denes svedo~at umetni~ki tvorbi vo samata Du`deva palata: do~ekot na francuskiot naslednik na tronot Anri III vo 1574 (slika od Andrea Vi~entino) i na persiskata ambasadorka vo 1603 (od Karlo Kaliari) - dvete postaveni vo Salata na ~etirite porti (Sala delle Quattro Porte). Sepak, od site veneciski do~eci vo renesansnata epoha, do~ekot na Anri III ne samo {to e umetni~ki apsolutno najmnogu prezentiran nastan od vakov vid, tuku site izvedbi posveteni nemu se istovremeno svedo{tva

339

za anga`manot na Paladio vo ureduvaweto na scenografijata.13 (V. Volters (W. Wolters, 1987: gs. 226-231) (sl.10 i 11)

. 10 M. , III

Sve~enostite vo ~est na Anri III bile veli~estveni i traele deset dena. Republikata potro{ila golemi sumi za priemi, poseti, teatarski pretstavi, balovi, regati i sl. Umetnici, istori~ari i poeti vo detali go opi{ale slavnoto vleguvawe na idniot suveren na Francija i Polska vo Venecija. Otkako vo presret mu izlegle Senatori, koi zaedno so elegantnata grupa mladi doterani patricii, odredeni kako kralska pridru`ba i po~esna stra`a za vreme na posetata, cenetiot gostin pristignal do Murano na sve~ano ukrasena gondola. Potoa pridru`uvan od du`dot i sleden od topovski plotuni, Anri vlegol vo Venecija na galija so 400 vesla~i, sledena od galii, brigantini i drugi plovila ukraseni so brokat, somot, ogledala i grbovi.14 (P. Molmenti (P. Molmenti, 1888: 235) Arkata i loxata, izraboteni po nacrt na Paladio, bile postaveni na Sv. Nikola na Lido, taka, za vo niv da u`iva onoj koj doa|a nakaj Lido so brod, dodeka na Molo (gradskoto pristani{te), krajnata cel na delegacijata na fran13

14

W. Wolters, Storia e politica nei dipinti di Palazzo Ducale, Venecija 1987, gs. 226-231. Pokraj spomenatata slika na Vi~entino vo Sala delle Quatro Porte, mnogu sliki, crte`i i grafiki ja obrabotuvaat ovaa tema: slikata na Jakopo Palma Pomladiot, nekoga{ vo Palatata Foskari, a denes vo Staatsgalerie vo Drezden; crte`ot na Vi~entino, denes vo Fogg Art Museum na Harvard University, grafikata od Vi~entino i Martin Preis vo Museo Civico vo Basano, koja e rabotena po slikata vo Du`devata palata, grafikata od MCC (Museo Civico Correr) na Mustie (G. de Moustier). P. Molmenti, Povjest Venecije u `ivotu privatnom, Senj, 1888, 235.

340

. 11 , III

cuskiot kral, bile postaveni dve piramidi, so o~igledna namera od vodena perspektiva da se veli~a zna~eweto na gostinot.15 (L. U. Padoan (L. U. Padoan, 1980: 146, 152- 154) Spomenatata slika na Vi~entino, kako i ostanatite primeroci koi go ovekove~ile nastanot, ja prika`uvaat kulminativnata faza na do~ekot, t.e. minuvaweto na gostinot i povorkata pod triumfalnata arka. Na 18 juli 1574, patriciite Fabio da Kanal (Fabio da Canal) i Xovani Mocenigo (Giovanni Mocenigo) isplovile za Murano, kade bil usidren kralot, a potoa go pridru`uvale so edna galija do Lido. Tuka Anri III se sretnal so patrijarhot na Venecija i so {est prokuratori na Sv. Marko, pa so pridru`bata minal pod lakot za da stigne do oltarot, smesten vo vnatre{nosta na loxata. Natpisot vo gorniot desen agol, me|u drugoto, ja ozna~uva godinata na izrabotka na slikata na Vi~entino - 1593. Site ovie likovni pretstavi, vo soglasnost so opisite na objektite pripremeni kako scenografija za do~ekot na francuskiot prestolonaslednik, jasno upatuvaat na zna~eweto na klasicisti~koto re{enie na Paladio za triumfalnata arka i loxata na Lido za kulminativniot moment na ceremonijata. Vo 1750 godina arhitektot Antonio Visentini (A. Visentini) napravil nivna rekonstrukcija po crte`ite na Paladio i zabele`al:
15

L. Urban Padoan, Gli Spettacoli, vo Architettura e utopia, izl.kat.,146, 152-154.

341

Pianta ed alzato/del magnico/arco trionfale e loggia/eretto/dal celebre Architetto/ Andrea Palladio/Per ordine Publico/In occasione della venuta a Venezia di/Enrico Terzo/Re di Francia e Pollonia/l`anno MDL x XIV/Diligentemente dissegnato e sopra le guiste misure/prese dallaRelazione di Marsilio Dalla Croce/Eseguito da/Antonio Visentini/Pittore ed Architetto Veneziano/L`anno MDCCL. Ovoj plan i izgradba bil izraboten so pero i akvarel na hartija i se ~uva vo London (Bitish Museum, ms. reale 146), a vo Anglija pristinal otkako angliskiot konzul Smit (Smith), vo ~ija sopstvenost bil, go prodal na angliskiot kral Xorx III vo 1762. Originalniot plan, koj sodr`el vkupno deset lista (36 x 26 cm), a osum crte`i, go nosi pe~atot na konzulot. Interesen e faktot deka vo XVIII vek, koga se vozobnovuva tradicijata na veli~estveni i presti`ni do~eci na visoki gosti na dr`avata, se javuva interes za istoriskoto i umetni~ko iskustvo od minatite stoletija. Koristej}i gi slikite, grafikite, opisot na Marsilio dela Kro~e (Marsilio della Croce) na samiot do~ek-nastan na XVI stoletie (Biblioteca Nazionale Marciana, Misc. 2619/8), Visentini imal zada~a da napravi rekonstrukcija na ovie objekti, so osobeno vnimanie na detalite i ukrasnite ornamenti, koi imale simboli~no zna~ewe.16 (L. U. Padoan (L. U. Padoan, 1980: 152-155) Najpoznatiot slikar na venecijanski prazni~ni sceni na Sete~ento (Settecento), me|u koi pretstavi na do~eci na stranski dr`avnici i diplomati, bil Antonio Kanal - Kanaleto (Antonio Canal- Canaletto). Kako vedutist Kanaleto i samiot sorabotuval so Visentini okolu grafi~kiot prikaz na negovite poedine~ni ili serii veduti. Mo`ebi taa sorabotka go dobli`ila do rabotata na Paladio, no so Paladievite ostvaruvawa bil odu{even i negoviot zna~aen pokrovitel od raniot period - angliskiot konzul i strasen kolekcioner Jozef Smit (Joseph Smith). Slikaj}i go gradot na lagunite viden od site mo`ni atraktivni to~ki, Kanaleto vo svoite veduti na Venecija tuka i tamu gi prika`uval poznatite Paladievi gradbi, kako {to toa go napravil na slikata Pogled na Ba~ino od kanalot Xudeka, od okolu 1740 godina. Na pozadinata na ova platno na desnata strana se gleda jasno osvetlena ~elnata fasada na crkvata San Xoexo Maxore, rasposlana na istoimeniot ostrov, sproti koj vo dale~inata se nayira Molo so bibliotekata Sv. Marko i Du`devata
16

ibid., 152-155, g. 148- brojot na eksponatot na izlo`bata. Originalnite slikarii na triumfalniot lak na Paladio bile delo na Tintoreto i Veroneze.

342

. 12 - , IL REDENTORE

Palata. Takov e slu~ajot i so slikata Veduta so Il Redentore vo Man~ester (Manchester City Galleries). (sl.12) Me|utoa vo ranite 40-ti godini na XVIII vek Kanaleto naslikal serija od trinaeset platna, koi poka`uvaat neskrien voshit kon Paladio.17 Ovie kapri~i bile najverojatno pora~ka od konzulot Smit i kako idealiziran gradski pejsa` pretstavuvaat osvrt na rabotata na renesansniot arhitekt. Iako nalikuvaat na kompilaciski arhitektonski aran`mani so istaknato klasicisti~ki karakter, slikite asociraat na poznatite venecijanski veduti na slikarot. Taka platnoto Ponte della Pescaria i zgradi na kejot (1742-44, Royal Collection, Windsor) otkriva ednakva perspektiva i raspored na gradbite kako koga gledame na Riva dei [javoni od Ba~ino, me|utoa namesto Du`devata palata vo preden plan e postaven most.18 (K. Bejker (C. Baker, 1994:34) Bibliotekata Mar~iana ovde ima svoj supstitut na levata strana od mostot kako i kovnicata Zeka (Zecca) na desnata, dodeka namesto novata prokuratura (Procuratie Nuove) vo pozadinata, Kanaleto smestil virtuelna kombinacija od Paladievski koncipirani objekti. (sl. 13) Zaradi zasiluvawe na dramati~nosta na mostot se naslikani simetri~no postaveni dve statui, koi vedutistot gi videl na vlezot na bibliotekata.
17

18

Vo eden ran inventar ovie platna bile opi{ani kako sliki za nad vrata, spored nivnata dekorativna namena. C. Baker, Canaletto, Colour Library, Phaidon Press 1994, 34.

343

. 13. , PONTE DELLA PESCARIA

Dvete kapri~i (capricci )na Kanaleto od istata serija, denes vo posed na Nacionalnata Galerija vo Parma, se slikarski, no i kompoziciski pouspe{ni primeroci od predhodnoto, a proporcionalno i poavtenti~ni vo odnosot kon arhitekturata na Andrea Paladio. Platnoto Golemiot Kanal so zamisleniot most Rialto i drugi zgradi, vsu{nost prika`uva nerealiziran proekt na arhitektot na veneciskiot most Rialto. (sl. 14 i 15) Kako plod na Kanaletovata iskustvena fantazija, ova delo oddava i reminiscenci na detali od delata na Klod Loren (Claud Lorain, 1600-1682)

. 14 ,

344

. 15 , CANAL GRANDE

i Xovani Batista Piranezi (Giovanni Battista Piranezzi, 1720-1778), no vedutistot gi transformiral mo`nite izvori vo sopstvena dekorativna kreacija. Pozajmicite ne se slu~ajni ako se ima vo predvid deka Loren, kako i Piranezi bile po~ituva~i na rabotata na Paladio od razli~ni epohi. Kanaleto, a u{te pove}e Piranezi vo ekot na neoklasicisti~kite streme`i na XVIII vek, na svoite slikarski i graverski ostvaruvawa povtorno go aktualiziraat Paladio. Nerealiziraniot proekt na Paladio za mostot Rialto e pretstaven i na drugoto platno na Kanaleto vo Parma.19 (R. Ma{io (R. Maschio, 1980: 119- 129, 123, 125-126) (sl. 16) No, ova kapri~o ve}e vo potpolnost pretstavuva oma` na Paladio i negovite gradbi, bidej}i na slikata se prepoznavaat pove}e postoe~ki objekti na arhitektot izvedeni vo negovata Vi~enca. Na levata strana e prepoznatliva fasadata na Palatata Kjerikati (Palazzo Chiericati) prika`ana vo skratuvawe, dodeka desno od centralno postaveniot most Kanaleto ja naslikal Bazilikata vo Vi~enca, poznata kako Palata dela Raxone (Palazzo della Ragione), prviot zna~aen anga`man na Paladio. Iako Kanaleto se proslavil kako scenograf i slikar na arhitektura, bil poznat po toa {to ne vodel sekoga{ smetka za preciznoto slikawe na brojot na arhitektonskite elementi ili detalite na poznati veneciski gradbi. Takov bil slu~ajot i ovde, na platnata koi pokraj razli~niot
19

R. Maschio, Rialto, vo Architettura e utopia, izl.kat., 119-129, 123, 125-126. Rialto bil na nekoj na~in biznis centar na Venecija, a Paladio po~ituvaj}i ja taa negova funkcija vnimaval so svojot proekt da odgovori na potrebata od obezbeduvawe prostor za taa namena vo vid na du}ani, kancelarii i sli~no.

345

. 16 , CAPRICCIO PALLADIANO

kvalitet, sepak poka`uvaat po~it i dobro poznavawe na rabotata na renesansniot arhitekt.20 Venecijanskiot slikar Fran~esko Gvardi (Francesco Guardi, 17121793) so svojot osoben stil na razlevawe na formite pod veneciskoto sonce, uspeal vo pove{e navrati da ja dolovi magijata na fasadata na crkvata San Xorxo Maxore, videna od razli~ni pozicii, koja kako da lebdi nad vodenata povr{ina.21 (sl. 17) No kako {to ~esto pozajmuval ikonografski re{enija od Kanaleto, taka okolu 1770 godina go naslikal platnoto Canal Grande col ponte di Rialto secondo il progetto del Palladio (denes vo Lisabon, Colecao Calouste Gulbenkian), po ugled na Kanaletovata slika vo Vindzor. Mo`ebi Gvardi za razlika od Kanaleto nudi po`iva asocijacija na venecijanskiot ambient. No, toj vo slu~ajov ja dolovuva Venecija izmeneta, inakva, idealna i istovremeno utopiska. Toa e zamisla za Venecija kako grad-spomenik, koj gravitira kon Paladieviot nikoga{ ne izgraden
20

21

Vo nemo`nost da gi realizira vo potpolnost zaradi obemot na nara~kite i vremenskata ograni~enost za nivnata izvedba, Kanaleto kako i mnogu slikari pred nego, idejno gi koncipiral i skiciral pove}eto od ovie sliki, a gi dovr{uvale negovite pomo{nici. Toa sekako rezultiralo so opa|awe na kvalitetot. Neednakvost i preovladuvawe na tehni~kiot nad kreativniot moment se zabele`uva povremeno i vo angliskata faza, kako i po vra}aweto na umetnikot od Anglija vo Venecija, pred s vo periodite koga zaradi brojnosta na pora~kite ne mo`el da odgovori na `elbite na klientite bez asistencija na svojata ekipa. Stanuva zbor za slikite: Pogled na crkvata San Xorxo Maxore od Xudeka (privatna kolekcija), so i (1770-74, Gallerie delAcademia, Venecija), Pogled na kon San Xorxo Maxore (1770-ti, Galleria Franchetti, CadOro, Venecija) i crte`ot so motiv na San Xorxo Maxore videna od vo Fogg Art Musseum vo Kembrix.

346

. 17 , SAN GIORGIO MAGGIORE ZATTERE

most, a pritoa stanuva fantazma na propu{tenata prilika, dekadenten son bez nade` za ostvaruvawe.22 (R. Ma{io (R. Maschio, 1980: 123) Slikarskata avantura na Paladio zapo~na so negovite prvi proekti, a osobeno so planovite i ilustraciite vo negovite Quatro Libri della Architectura i ilustraciite za Cezarovata kniga za Galskata vojna (De bello gallico), kade arhitektonski fotogramma po fotogramma gi ilustriral scenite na bitki. No, ona {to e navistina vpe~atlivo, e manifestacijata na slikarskiot senzibilitet pri proektiraweto i izvedbata na negovite objekti, kade poka`al osoben odnos kon svetlinata. Nadminuvaj}i ja klasi~nata crno- bela interpretacija, Paladio intuitivno i so golema ve{tina go otkril svetot na bojata i svetlinata, pribli`uvaj}i se taka do rabotata na sovremenite slikari, kako Veroneze, Tintoreto, Ticijan. Negovite bezbrojni imitatori vo najgolem broj ne ja dolovile taa negova alhemiska ni{ka, utopiskata dimenzija, a so toa ni su{tinata na arhitekturata, ~ij neprikosnoven kreator bil. Toj izumuval formi, pronao|al re{enija, no i sozdaval sliki, po {to se razlikuva od kolegite sovremenici i od onie koi }e dojdat po nego. Najposle, na Paladievata aktivnost i ostvaruvawa ne ostanale ramnodu{ni ni slikarite, kako sovremenite, taka i onie od narednite stoletija. Negovite gradbi i voop{to arhitektura stanale prepoznatliv scenografski element na slikite na pove}e umetnici, voglavno od Venecija. Od Andrea Vi~entino, do Antonio Visentini, Kanaleto, Gvardi, Piranezi
22

R. Maschio, op. cit.,123.

347

i drugi majstori na slikana ili grafi~ka produkcija, sledime umetnici koi ja prepoznavale va`nosta na Paladievata arhitektura dominantna vo toj kulturen kontekst. Tie isto taka morale da odgovarat na barawata na nara~arelite, koi vo kulminacijata na neoklasicizmot vo evropskata kultura ne mo`ele da go zaobikolat Andrea Paladio.

348

LITERATURA
J. S. Ackerman, Palladio (Architect and Society), Penguin Books 1991 (1966). C. Baker, Canaletto, Colour Library, Phaidon Press 1994. P. F. Brown, The Renaissance in Venice, London 1997. J. C. Faber, H. H. Reed, Palladios Architecture and his Inuence, A Photographic Guide, Dover Publications 1980. R. Maschio, Rialto, vo Architettura e utopia, izl.kat., 119-129. P. Molmenti, Povjest Venecije u `ivotu privatnom, Senj, 1888. M. Muraro, Venetian Villas, Konemann 1996. P. Murrey, Renaissance Architecture, Schocken 1975. L. U. Padoan, Gli Spettacoli urbani e l`utopia, vo Architettura e Utopia, izl.kat., Venecija 1980, 144-167. A. Palladio, The Four Books on Architecture, MIT Press 2002. A. Priever, Veronese, ed. Masters of Italian Art, Keln 2000. W. Wolters, Storia e politica nei dipinti di Palazzo Ducale, Venecija 1987.

349

SPISOK NA ILUSTRACII
1. Aldo ^ibik, Logoto na manifestaciite po povod jubilejot- 500 godini od ra|aweto na arhitektot Andrea Paladio. 2. A. Paladio, Villa Capra (La Rotonda), zapo~nata vo 1566 godina. 3. A. Paladio, Crte`i za Villa Capra vo knigata Quatro Libri de Architettura. 4. A. Paladio, Villa Foscari (La Malcontenta), ok. 1557- 1560. 5. A. Paladio, Crkvata San Giorgio Maggiore vo Venecija, 1565. 6. A. Paladio, Crkvata Il Redentore vo Venecija, 1577. 7. A. Paladio, Centralniot korab na crkvata San Giorgio Maggiore vo Venecija. 8. A. Paladio, enterier na crkvata Il Redentore vo Venecija. 9. Paolo Veroneze, Suzana i starcite, maslo na pl., Kunsthistorishes Museum, Viena. 10. M. Preis, Anri III na Lido minuva pod arkata podignata od Paladio. Grafika delumno boena so akvarel, 34,5 x 45,5 cm, Museo Correr (inv. P. D 2417), Venecija. 11. Domeniko Zenoni, Arkata i loxata podignati na Lido od Andrea Paladio vo ~est na Anri III od Francija. Grafika 19,5 x 26,5 cm, Museo Correr (inv.Stampe Gherro, 1741), Venecija. 12. Antonio Kanal - Kanaleto, Veduta so Il Redentore, maslo na pl., Manchester City Galeries, Manchester. 13. Kanaleto, Ponte della Pescaria i zgradi na kejot, 1742 - 44, maslo na pl., Royal Collection, Windsor. 14. Xorxo Fosati, Proektot na Andrea Paladio za mostot Rialto, grafika, 42 x 55cm, 1793, Biblioteca del Museo Correr Inv. Stampe Gherro 280, Venecija. 15. Kanaleto, Canal Grande so zamisleniot most Rialto i drugi zgradi, maslo na pl., rani 1740-ti, Galleria Nazionale, Parma. 16. Kanaleto, Capriccio Palladiano, maslo na pl., Galleria Nazionale, Parma. 17. Fran~esko Gvardi, San Giorgio Maggiore videna od Zattere, crte`, Fogg Art Museum, Kembrix.

350

Tatjana FILIPOVSKA ANDREA PALLADIO (1508 - 1580) AND THE PAINTING EXPERIENCE OF THE CLASSICAL ARCHITECTURE

Summary

Andrea Palladio (1508-1580) combined classical restraint with constant inventiveness to produce one of the most beautiful, and easily the most inuental, series of buildings in the history of art. As a part of a great Humanist era of Michelangelo and Raphael, Titian and Veronese, Palladio constructed a world made of wonderful villas, churches and palaces, which is a truth miracle. Palladios theoretical writings are important and illuminating, yet they can never do justice to the intense intuitive skills of a magician of light and colour. Indeed, Palladio was as sensual, as skilled in visual alchemy as any Venetian painter of his time, and his countless imitators have usually captured the details, but not the essence, of his suprime style. Especially in his late years, by enploying colour, giant orders and fasades like stage-sets, Palladio strove to design buildings that would move people. Departing sharply from the usual Classicist black and white interpretation, here Palladio is shown in a new light, as a creator of images, an inventor of new forms or innovative solutions required to overcome the difculties of irregular sites. Many painers respect his work and show that through their paintings, like Veronese, Tintoretto, Vicentino and others. Even splendid vedute by Canaletto and Zuccarelli will shaw real and idealised versions of Palladian buildings painted for 18th century admirers in a kind of Palladio show conceived over 200 years ago. Palladio changed the face of Vicenza, the way of living in the Veneto countryside and the backdrop to the bacino di San Marco in Venice. There are buildings all the way from Philadelphia to St Petersburg which bear witness to Palladios permanent place in the making of architecture. Keywords: ANDREA PALLADIO, REINASSANCE, CLASSICAL ARCHITECTURE, VITRUVIUS, ROMA, VENETO, VICENZA, PAINTING.

351

: 904:[728.8:696.14(497.7)"02/02"

. , . , , . , m . , . . , , , , . . . : , , , , .

, , . . . , . , , . . , (138-78 ...). , ,

352

. 3 .., . e (27...-14...). . . . , 1000 . , . , 33... , , , . 1 .. , , 1, , . 4 11 , 8 000 , 14, 20 , 10. .2 . balneum balaneion . , , , (thermae). , , . , . , , , , . , .3 . , . . 1 2 3

Di Vita-Evrard 1999, 95-96. MacDonald 1986, 210 MacDonald 1986, 218.

353

. , 2 .. . . , , . , . , . , , , 3 , , . . , . , . , , , , . , , . , , , . , . , , , , (thermae) . . , . ,

354

, . (apodyterium), (tepidarium), (caldarium) (frigidarium). (praefurnium). 2. 1 ..4 , (suspensurae), , . . 1 .. , (tubuli), , . , , . . , . , , , . , , . 1 .., , . , . 25-19 ...5 . . ., ..
4

Adam 2003, 265; , . 300 ... , . Adam 2003, 186.

355

. , , . .

.1 , , , 4. - 5 .

1. .6 . .7 , , (.1, 2). , , .

.2 , ( .).
6 7

1996, 69-71. Sokolovska 1975, 139.

356

2. .. (.3). .8 , .

.3 , .. , , 3.-6 .

3. . , , , / , (.4). . 9

.4 , , , 3.-4 ( .).

4. . , , .
8 9

2007, 156. 2002, 86-93.

357

, ., , , , . 5. , . 1928 , .10 . . / , (.5). , .

.5 , ., , 4 ( .).

6. . , . 7. 20 , . , . (.6)
10

1929, 78-80.

358

, , .11

.6 , ( ).

, , . 2 .. . , , , ., , ., , , . 8. / (1.- 3 ) . (.7). . . 12

.7 , ., , , 1.- 3 ( .).

11 12

1996, 129-130. 1971, 274-275.

359

.8 , ., , 3. - 4 ( ).

9. . ., . . , , (.8). . , . , , . 10. / ., (.9). .

.9 , ., , 3.- 4, .

360

: , , . , .13 11. , , . , . . 12. , , 3. 4 , / . . , .14 . 5 .

.10 , , , 4. - 6 ( .).

13. . , / . (.10, 11): , , , (laconicum-sudatorium) , .15

13 14 15

1976, 145. - 1988, 92. - 2006, 289-301.

361

, .

.11 , ( .).

. . , . . : , , , . . . , . (: .- )

362

Adam, Jean-Pierre -2003: Roman Building: Materials and Techniques, London-New York 2003. , -2006: , Macedoniae Acta Archaeologica 17, 2006, 289-302. , -2007: Casino/- , 2005 , 32-33/2006-2007, 2007, 155-156. , -1996: , 1996. Di Vita-Evrard, Ginette -1999: Lepcis, Libya, The lost cities of the Roman Empire, Cologne 1999, 44-144. , -1976: Vila Rustica , Macedoniae Acta Archaeologica 2, 1976, 143-149. , -2002: , , 2002. MacDonald, William L. -1986: The Architecture of the Roman Empire II, an urban appraisal, New Haven-London 1986. , -1971: , 23, 1971, 269-285. , - -1988: , 6, 1988, 89-116. Sokolovska, Viktorija -1975: Investigations in the House of Peristerias, Studies of the Antiquities of Stobi II, Belgrade 1975, 123-141. , -1929: , , V, 1929, 78-80.

363

Dana GERASIMOVSKA THE THERMAL COMPLEXES IN THE ROMAN DOMESTIC BUILDINGS Summary Daily public life in the Roman world can be divided into commercial, religious, political and recreational spheres. Public buildings were created in order to fulll the corresponding functions of each of these areas of life. Public bath complexes throughout the city and its environs offered many facilities with various bathing rooms. Going to public baths was part of everyday life in the Roman world. The variety of attractions led to development of a rich world of leisure. Because the baths were clearly the gathering place for the population, there were plans to add new facilities such as libraries and swimming pools. The design and the plan of Roman houses followed a recognizable pattern of spatial organization. These patterns were based largely on utility and included more factors in response to the cultural development of the Roman world and the changing functions that the house assumed during the Roman period. Most of the roman houses and villas had their own private baths. In the Roman towns in Macedonia there were public and private bath complexes as a part of some houses. The House of Peristerias and the so-called Casino at Stobi, the urban villa at Heraclea and the urban villa at Skupi had baths in their organization. Private baths were included in the suburban and rural villas such as: Razbienica in Tikvesh, Mishevska Vodenica near Sv.Nikole, Kozluk near Ohrid, Peshterica near Prilep and so on. The baths in wealthy houses consisted of series of rooms allowed visitors enough leisure. As in all Roman baths, at the core there were the 4 essentials: apodyterium, frigidarium, tepidarium and caldarium. Some rooms of the private bath complexes were quite small in some of the houses. Many of the rooms were luxuriously adorned with marble decoration on the walls and oors, mosaics, plasterworks, paintings and sculptures. Following the rituals of warm and hot baths or simply heating up in the very warm airs from the under oor heating, invented in the rst century BC, gave the bather a real sense of well-being. Keywords: BATHS, THERMAE, HOUSES, VILLAS, ROMAN.

364

365

: 2-264

(arcus pluvius), , , , . , , . : , ,

, , , . - , aa a . , - , , , , - , . - ,1 .

No other natural phenomenon has been so universally associated with the Holy Spirit as the rainbow, which on every continent has been the emblem of some aspect of human spiritual life, or some stage in the development of human consciousness. (EOR 2005: 7604).

366

1) 1.1. - -.2 , -, , , ( , ., 3), (EOR 2005: 7606) . Ngalyod - -, Yingarna,4 (Lee 2001: 24) 5 . , . ,6 ( , ) . (Radcliffe-Brown 1926: 21) , . - , . - , (Lee 2001: 25). , smakas . ( 1865: 358). Toba a Chaco - ;7 Wosak . Igbo egurugru ; ,
2

5 6

- : , , , , , , . (. Rose, C., Giants, monsters and dragons: an encyclopedia of folklore, legend and myth, New York 2001, p. 305). The Rainbow Snake is a creator, the rst mother. (...) she gives birth to the people she is carrying inside her. She vomits them out... (EOR 2005: 7606) -, , ; - , , , (Lee 2001: 24). . (Ov. Met. 270). The Rainbow Snake (...) is also a life saver and sustainer, the embodiment of fertility... He is a lawgiver, responsible for such features of social organization as marriage rules and subsections... (EOR 2005: 7605). Luhya , () () . (Parrinder 1967: 76).

367

8 . (Cole 1982: 159) - , , . (Grimal 1965: 532; Jobes 1961: 55) Kaj nkongolo . (Reefe 1981: 76). - . , , . (Gray X: 139) , , . ( 1865: 358)9 1.2. - . - , Bifrst ( Asbr, . Asenbrcke), Midgard(r) sgardr, . . Heimdallr, Himinbirg ( ) sgardr . Bifrst - Aesir . - Ragnark - .10 , , 11 , () . (Lee 2001: 32). , (Gray IX: 156),
8

10 11

. (Hastings 8:360). - ( - , , , , , .) . ( 2009: 41). Snorri Sturluson, Prose Edda, Gylfaginning, 13-16. , , . , , . (Gray X: 167-8)

368

.12 , 13 .14 Kahai, , .15 . (Hastings 10: 371) (Chevalier 1989: 131). , .16 , , - .17 , . , , (Gray XI: 203) .18 , , .19 Bwiti , , ,
12

13

14 15 16 17 18

19

Fernandez, James W., Bwiti: An Ethnography of the Religious Imagination in Africa, Princeton 1982, p. 647. Irij, , , , ( ), - (Hes., Theog. 265), - (Alc. Fr. 327) (Nonn., Dion. 31, 110). ( , , ), . , , (Call. Dell. 288). , (Theoc. Idyll. 17, 133). , (Vergilius, Aeneis, IV, 700-5). Il.,V, 365-9. Beckwith, Marta, Hawaiian Mythology, New Haven 1940, pp. 248-49. Eliadea, Mircea, Shamanism: Archaic Techniques of Ecstasy, Princeton 1964, p. 118. Nechodom, Kerry, The Rainbow Bridge: A Chumash Legend, Los Osos, Calif. 1992, , ; 2009: 39. Dunnigan, Ann, Rain. Encyclopedia of Religion, edited by Mircea Eliade, vol. 12, 201-5, New York 1987, p. 204.

369

, .20 1.3. - Indra, , (indradhan) ,21 , Asura Vritra ( -) , Vritra .22 - , - . 23 Tiermes . (Gray IV: 230-1) , kilpinnis dangaus - . ( 1865: 350) -, , .24 ,25 ; - - , .26 1.4. - / . , himmelring , sonnenring , , dewlskeri gsterin . ( 1865: 358) , ,
20 21 22 23

24

25

26

Fernandez, op. cit. 491-2. , einthna - . Rig-Veda, 1, LII , . (cf. Lee 2001: 8) Reichel-Dolmatoff, Gerardo, Mitos y cuentos de los Indios Chimila, Boletn de Arqueologa 1, 1945, 4-30. Bunzel, Ruth L., Zui origin myths. 47th Annual Report of the Bureau of American Ethnology to the Secretary of the Smithsonian Institution, 1932, Washington D.C., pp. 545-609. - 2009: 40.

370

courroie de s. Lienard couronne de s. Bernard, dangaus josta Laums josta .27 , (taj daij znaij) .28 . ( 1865: 360), , . ( 1865: 361) (cf. Chaplin 1959). () Waq (, ), 29 - 30 ( , ).31 ; , (velamina mille colorum).32 1.5. , . - . ., (Chaplin 1959: 157-8), 33 (Elwin 1939: 336) .34 () , , , ; .35 (

27

28 29

30

31 32 33 34 35

, ; Il., XIV 214-7. Ps.Plut. De Fluv. 18, 4. Bartels, Lambert, Oromo Religion. Myths and Rites of the Western Oromo of Ethiopia, an attempt to understand, Berlin 1983: 90. Bader, Hermann, Der Regenbogen in der Auffassung der Florinsen, Anthropos 66 (5-6) 1971 (947-955): p. 948. , 2009: 46. Ov. Met. XI, 589 Frick, Johann von, Mrchen aus Ching-hai, Anthropos 49 (3-4) 1954 (511-552): p. 527. , , , 2009: 97. Weiss, Gerald, Campa Cosmology. The World of a Forest Tribe in South America., Anthropological Papers of the American Museum of Natural History Vol. 52. Part 5. (1975), p. 490.

371

),36 , , , , .37 - .38 ( Hhu) vellos de mujer ( ), , , , .39 40 .41 , () (Gray IV: 444), , , , , , , . 1.6. , . , . , , , . (Lee 2001: 26) , .42 yolok (Hastings 1: 383),

36 37

38

39

40

41 42

Bader, Hermann, op. cit., p. 949. Wissler, Clark and Duvall, D. C., Mythology of the Blackfoot Indians, Vol. 2, Part 1, New York 1908, p. 28. , , . . .. , , . 1., - 1958, p. 322. (Loewenstein, John, Rainbow and Serpent, Anthropos 56 (1961), p. 35). Galinier, Jacques, La Mitad del Mundo. Cuerpo y Cosmos en los Rituales Otomies, Mxico 1990, p. 513. Bernal Villa, Segundo, Medicina y magia entre los paeces, Revista Colombiana de Antropologa 2 (2) 1954, p. 224-47. 2009: 47. Bierhorst, J., Black Rainbow: Legends of the Incas and Myths of Ancient Peru, New York 1976, p. 6.

372

walasa aniwe, , .43 , . , ( ) , , .44 ,45 . .46 , , , ; , .47 48 ; , .49 , . . (Gray XI: 204) Ix Chel, , , .50 ( Iatik ) Naotsiti, , , , , , .51 Cuichi Supai, .52
43

Conzemius, Eduard, Ethnographical Survey of the Miskito and Sumu Indians of Honduras and Nicaragua, Washington, D.C. 1932, p.127.

44 45

Hutton, John Henry, The Sema Nagas. London, Oxford 1968, p. 252.
, 17, 545-8. , , . Eugenio, Damiana L., Philippine Folk Literature. The Myths, Compiled and edited by Damiana L. Eugenio, Diliman, Quezon City 1994, p. 263 Dentan, Robert Knox, The Semai. A Nonviolent People of Malaya, New York 1968, p. 21. Bader, Hermann, Der Regenbogen in der Auffassung der Florinsen, Anthropos 66 (5-6) 1971, p. 947-8. 2009: 96. Jobes, Gertrude, op. cit., p. 852. Erdoes, Richard/Ortiz, Alfonso, eds., American Indian Myths and Legends, New York 1984, p. 103. Jobes, G., op. cit., p. 396.

46

47 48

49 50 51

52

373

1.7. () . Panare .53 - . (I Ching) , yin yang. (Sayili 1939: 82) ,54 , , , , , . (ibidem 83) :55 () , () .56 , (Gray X: 24), . (Hastings 2: 510) , Tierra del Fuego (. ) Yagn . (Gray XI: 342) , ,57 58 . (Lee 2001: 27)59 1.8. , , , . , ,60
53

54 55 56 57

58 59 60

Dumont, Jean-Paul, Under the Rainbow: Nature and Supernature Among the Panare Indians, Austin 1976, p. 120. Luhya . Luckert, Karl W., Navajo Mountain and Rainbow Bridge Religion, Flagstaff, Ariz. 1977, p. 112. 2009: 42. Rheim, Gza, The Eternal Ones of the Dream, New York 1945, pp. 196-7. , , Hsienpo ( ) Yingtai ( ). , , , . (Eberhard, Wolfram, Folktales of China, Chicago 1965, p. 24). Sebillot, P., Le Folklore de France, 1904, I, pp. 69, 91. 2009: 92. , (Chaplin 1959: 162).

374

, 61 , , . (Lee 2001: 28). 62 .63 , , , , , . (Lee, ibid.) , . , , . (Parrinder 1967: 77) , Strachov (1988: 341-2), : . 1.9. . , , , . , . Georgica (1.380-1) : bibit ingens arcus. (Gray IV: 443-4) Ewe , , (Hastings 9: 275), a Yoruba - .64 , , . , . (Gray VII: 236) Makah . (Hastings 12: 663) , . (Radcliffe-Brown

61 62 63

, (Elwin 1939: 336).

Conzemius, ibidem. 2009: 45 B. Loewenstein, John, op. cit., p. 34; Hastings 10: 371-2. (Hastings 8: 360).

64

375

1926: 20)65 , , .66 Ewe Anyiewo, , . Anyiewo (, ). (Gray VII: 234) , . . 1.10. , , , , , .67 , ,68 . Ewe , -, Anyiewo , . (Gray VII: 234-5) Ewe Dahom . (Parrinder 1967: 76)

2) . , , , , , 69. (: 330) ( 1998: 156). , ,

65

66 67

68 69

, . (Mtraux, Alfred, Myths of the Toba and Pilag Indians of the Gran Chaco, Philadelphia 1946, p. 38) Cavendish, Richard, ed., Man, Myth and Magic, I-XI, Freeport, N.Y. 1983, vol. 9., p. 2333. Irwin, John C. The Sacred Anthill and the Cult of the Primordial Mound, History of Religions 21, 1982, pp. 349-50. Gales, Richard L., Dwellers in Arcady, 1931, reprint, Freeport, N.Y. 1968, p. 161. , ., , , . ( 1865: 358)

376

, . (: ibid.). tcza70 ( .. ) . ( 1865: 357). pije ako duha, : !, , , .. / - ( 1998: 96). . (: ibid.). , 71. a . ( 1865: 355) , , , . , , , , () . (Strachov 1988: 336-7) : , , . (Strachov 1988: 341-2) . (cf. 1865: 363), 72. , - boji stolec - . ( 1865: ibid.) (). , 73 / . ( 1865: 356) , , o74, .75 , (. ), .
70 71

72 73

74 75

tga. Cf. , , (Hes., Theog. 784). Cf. Kalevala, XLI. = . : . ( 1865: 356) Cf. 2003: 457, LPSGL: 358, SJS II: 171 2: 53. - cf. .. tridayudha , .. () () . ( 2005: 180)

377

, , . . (: 331) , 76, 77 . , , . (: 330-1) ,78 , , ( 1998: 94, 97) , , , cf. . . , , , : . (: 331) , , , . (: 330), , , , , ( 3:431; 2005: 181, 184). , . ( 1998: 156) . . , . , , , , , . , , , , , , , . , , , , , , , , , , . (: 331; 1998: 156; 2004: 121).

76 77

78

Rheim, Gza, op. cit., pp. 196-7. , ., . . . . 51 (4) 1901, p. 69. Boyer, Carl B., The Rainbow: From Myth to Mathematics, 1959, reprint, Princeton 1987, p. 29.

378

3) ; , , , , , , , , , .79 , *doga.80 , dga lk,81 dga arcus pluvius , .82 , : (-) m.,83 84 n.85 , (., IX, 8-17)86 (cf. 2007: 385), ,
79

80

81

82

83

84

85 86

, 1976: 22-76. .. dga, dg, . duga (dga), . dga, . dha, . duha, . . dga, . , .. dug. , , (..), , dolii lamina, (.), (stratum) (.), , , (.), ; (.), (..), (.) . ( V: 98-9; ESJS III: 144). *doga . *dhengh-1 , , , , ; , , , () , . *dhengh-2 , , , . (ESJS ibid.; Pokorny: 250) Cf. . , ., - , - 1999; 2003. . - ( 2004: 120). , ( f. dolii lamina, ( . - u ovoj njivi ima jedan sloj peska). n., -, , (cf. 1998: 95, , , ), , ( 2004: 120), ( 1998: 94), ( 1998: 98) , , ( bot. (Fragaria vesca) umska jagoda (). - -. (, , 2004: 120) (txon, ., IX, 13, 14, 16) (shmeon, ibid., 12, 13, 17) (t shmeon tj diaqkhj ibid., 9, 11-3, 15-7) (ibid., 9-10, 12-3, 15-6), (ibid., 12, 16), , (ibid., 11, 15).

379

. ( 1865: 362)87 , , , ( 2007: 386) , txon88 (., IX, 13, 14, 16), lk. , (. .. ),89 . ( 2007: 385) , , , , - znh t zwnrion tj panagaj.90 : - 91 ( 1998: 98), ,92 ( 1998: 95, 98) , , 93 ( 2004: 120), ( 2007: 386). - , ,
87

Cf. , . , 1987, . 64. , , , , . , . , . (: 331) , , , : . (ibid.) , - , , . ( 1998: 95) , . : , , . , , . ( 1:653, 658). . ( 1865: 360). , , , , . (: 331) boji ps, svete Marije psec (Skok, P., Etimologijski rjenik hrvatskoga ili srpskoga jezika I-IV, Zagreb 1971-4, p. II, 695), . (: 331). . (Chevalier 1989: 521). - , . 2: 494, 2: 506.

88 89

90 91

92 93

380

, .. (stoj ka onoj)94 Septuaginta95. , , ( 2007: 388) (cf. Gen. 27:28) ,96 .97 98 , . , , 99 ( , , ), ,100 .101 - , , , . (: )

94

95 96 97

, , , , . (cf. Gen. 9:27). Cf. 2007: 387. , . Cf. Gen. 27:37; LPSGL: 63 ( ). ( ), . Cf. . () , , , . . . , . , , ; . , . (: 331). , , 2007: 388-9. : , . ( 2004: 120-1).

98 99

100

101

381

2003 - , ., - , . 1865 - . , , , . - , 1971-. 2009 - .. (06.03.2009), - , , 39 - 39. , Available: http://www.ruthenia.ru/folklore/berezkin/145_48. htm (Accessed: 20.03.2009) 40 - 40. , Available: http://www.ruthenia.ru/folklore/berezkin/145_49. htm (Accessed: 21.03.2009) 41 - 41. , Available: http://www.ruthenia.ru/folklore/berezkin/145_50. htm (Accessed: 15.04.2009) 42 - 42. , Available: http://www.ruthenia.ru/folklore/ berezkin/145_52.htm (Accessed: 09.03.2009) 45 B. - 45 B. , Available: http://www.ruthenia.ru/ folklore/berezkin/146_2.htm (Accessed: 09.03.2009) 46 - 46. , Available: http://www.ruthenia.ru/folklore/berezkin/146_4. htm (Accessed: 22.04.2009) 47 - 47. , Available: http://www.ruthenia.ru/folklore/ berezkin/146_7.htm (Accessed: 25.03.2009) 92 - 92. , Available: http://www.ruthenia.ru/folklore/berezkin/146_69. htm (Accessed: 23.03.2009) 96 - 96. , Available: http://www.ruthenia.ru/folklore/berezkin/146_76. htm (Accessed: 27.03.2009) 97 - 97. , Available: http://www.ruthenia.ru/folklore/berezkin/146_77. htm (Accessed: 24.04.2009) 1998 - . , , 2, -. Gray I-XIII - Louis H. Gray, The Mythology of All Races I-XIII 1916-32, reprint New York 1964. Grimal 1965 - Pierre Grimal ed., Larousse World Mythology, London. Elwin 1939 - Verrier Elwin, The Baiga, London. EOR 2005 - Encyclopedia of Religion, Lindsay Jones, editor in chief, I-XIV2. ESJS I-XII - Etymologick slovnk jazyka staroslovnskho, Praha 1989-.. - , . . . , 1974-. 2005 - . . , . .. , .

382

Jobes 1961 - Gertrude Jobes, Dictionary of Mythology, Folklore, and Symbols, New York. 1998 - . , .. , . , , 2. Lee 2001 - Raymond L. Lee, Jr. and Alistair B. Fraser, The Rainbow Bridge: Rainbows in Art, Myth, and Science, Washington. LPSGL - Franz Von Miklosich, Lexicon Palaeoslovenico - Graeco - Latinum, emendatum auctum, Vindobonae 1862-65. Parrinder 1967 - Geoffrey Parrinder, African Mythology, London. Pokorny - J. Pokorny, Indogermanisches etymologisches Wrterbuch, I-II, Bern/Mnchen 1959-1969. Radcliffe-Brown 1926 - A. R. Radcliffe-Brown: The Rainbow-Serpent Myth of Australia, Journal of the Royal Anthropological Institute 56, 19-25. Reefe 1981 - Thomas Q. Reefe, The Rainbow and the Kings: A History of the Luba Empire to 1891, Berkeley and Los Angeles. - , 19862. - , 1983-. Sayili 1939 - Aydin M. Sayili: The Aristotelian Explanation of the Rainbow, Isis 30, 65-83. SJS I-IV - Slovnk jazyka staroslovnskho I-IV, Praha, 1966-1997. Strachov 1988 - A.B. Strachov: Miscellanea Meteorologica Slavica: Breaking the Rainbow in Polese, Die Welt der Slaven 33, 336-353. - : , . . . . , . . , . . , . . , 1995. 2007 - , , s, : / , (2007), 381-392. - . . , I-III, - 1893-1912. 1976 - .. : . 8. , (. 1974), , 22-76. I-IV: , ., , . . . . . , 1986-1987. Hastings - James Hastings, Encyclopdia of Religion and Ethics I-XIII, New York 1908-26, facsimile, New York 1957. Chaplin 1959 - J.H. Chaplin: A preliminary note on the rainbow in Africa South of the Sahara, Ethnos 24 (3-4), 151-171. Chevalier 1989 - J. Chevalier, A. Gheerbrant, Rjenik simbola, Zagreb. Cole 1982 - Herbert M.Cole, Mbari: Art and Life among the Owerri Igbo, Bloomington. 2004 - , , .

383

Valerij SOFRONIEVSKI IN PURSUIT OF THE RAINBOWS FOOTPRINTS

Summary The very specic morphosyntax of the rainbow as a phenomenon has been an incentive for the development of its rich symbolism among many peoples, which, in turn, left traces in language and culture. Well-developed symbolism can be traced among nearly all Slavic peoples as well. However, with regard to the words that covered the meaning of the rainbow, the Macedonian language is presenting an interesting and peculiar feature. Namely, the predominating words have a completely different semantic and etymological provenance determined by an enforced impact from the Old Testament and (to a lesser degree) the New Testament tradition. Key words: RAINBOW, BOILAK, VINOITO, DZUNICA

384

385

Miodrag M. TODOROVI] INDO-EVROPSKI HIDRONIMSKI OSNOVI VO MIKENSKIOT GR^KI DIJALEKT

: 811.14'02'373.6

Kratka sodr`ina Vo mikenskiot gr~ki dijalekt poznat od natpisite na plo~ki i vazi pi{uvani so Linearnoto B pismo, se sre}avaat hidronimski osnovi: *ab-voda, reka, *H2epo- voda, tok, *H2ekwo- voda i *wedvla`no mesto, voda kako nasledstvo od eden op{t indo-evropski jazik. Predlo`enata etimologija za gr~kiot hidronim Aswpj deka poteknuva od i.-e. koren *H2epo- voda, tok, vrz osnova na mikenskite svedo{tva od Knos(KN) vo koi se javuva so labiovelaren prizvuk -qi(=-qwi-): a-so-qi-jo / sqwios /: gr. Aspioj (m. li~no ime Crno Re~anin) od toponimot Aswpj, istata mora da se revidira i da se dovede vo vrska so i.-e. koren *H2ekwo- voda, reka od *so-*H2kwo- < i.-e. *nsyo*H2ekwo-, vo zna~ewe *nsyo-H2ekwo- Crna Reka. Za mikenskata forma wi-du-ru-ta / Widurutas /: . *Idurtaj ~ Idurthj, avtorot smeta deka e dobiena po pat na sekundarna disimilacija na vokalite -u-u- -u-iod i.e.koren *wedu- voda, `ivot, (cf. Widuro / Wiuros / ~ '/). Klu~ni zborovi: MIKENSKI GR^KI, HIDRONIMI, TOPONIMI, EPONIMI.

UVOD Kako nasledstvo na eden op{t indo-evropski jazik, koj se zboruval na evropskite prostori preku Mala Azija s do Indija, oddelni istra`uva~i, naj~esto se povikuvaat na soznanijata dobieni od etimolo{kite analizi i sogleduvawa na oddelni hidronimski osnovi, zapazeni ili zapi{ani vo jazicite koi se zboruvale na toj prostor1. Predmet na na{ata analiza se hidronimskite osnovi *ab- voda, reka, *H2ep- voda, tok, *H2ekwa- voda i *wed- vla`no mesto, voda2.
1

A. Valde-J. Pokorny, Verg.W. d.idger. S.,34 ; J. Pokorny,IEW.,51; J. B. Hofman, Et.W. dGr., s.v. euripoj H. Frisk, GEW, s.v. Mt-apa; P. Chantraine, DELG, s.v. Mt-apa ; V. I. Georgiev, Introduction, str.163; P. Hr. Ilievski, Balkanolo{ki Lingvisti~ki studii, str. 437-525. A. Valde-J. Pokorny, Verg.W. d.idger. S.,34 ; J. Pokorny,IEW.,9,51, 78; J. B. Hofman, Et.W. dGr., s.v. euripoj, dwr H. Frisk, GEW, s.v. Mt-apa; P. Chantraine, DELG, s.v. Mt-apa;

386

Za zastapenosta na i.-e. koreni *H2ekw- voda i *H2ep- voda, tok, vo pove}e obidi i vo pove}e svoi studii i statii ima pi{uvano akademik prof. d-r Petar Hr. Ilievski3. Vo svoite prodlabo~eni jazi~ni analizi toj frla nova svetlina za zastapenosta na i.-e. koreni *H2ekw- voda i *H2epvoda, tok, vrz jazi~nata sfera na jazicite koi se zboruvale na Balkanskiot Poluostrov od mikensko vreme pa se do na{i dni. Taka, na po~vata na Makedonija, prof. P. Hr. Ilievski, otkriva edna niza hidronimski osnovi od i.-e. koren *H2ep- voda, tok, kako na primer, Openica i Opaa, Upija, Opila, a vo anti~ko-makedonskiot toa e hidronimot Apilas.4 I.-e. koren *ab- voda, reka5. Vo keltskiot i latinskiot jazik se pretpolaga deka od i.-e. koren *ab- voda, reka latinskata forma amnis reka, tok od *a(m)bh-ni-s od postarata *apnis,6 cf., gal. brit. Abona. Kon ovie formi se pridodava i rekata na ostrovot Krit Amnisj za koja se pretpolaga deka e dobiena od *ab-n-is-yo-7. I.-e. koren *H2ekwa- voda8. Od etimolo{kite re~nici na i-e. jazik proizleguva deka ova hidronimska osnova *H2ekwa- voda se javuva: vo lat. aqua, got. aha, germ. aha, Ache, -ouwa,-awa, vo Scandin-avia, angl. g, island, hett. akwanzi, luv. ahw, plaik. aku-, rus. Oka. Sepak, poradi litv. forma Av i stind. vavant- (RV. X 97, 7 wsserig) ima istra`uva~i koi smetaat deka stanuva zbor i za eden i.-e. koren *akwa voda, (cf. Trautmann, Bsl. Wb. 72) so palatalen prizvuk9, na {to upatuva avaratha za indiskoto ime na rekata `Udsphj.
3

4 5

P. Hr. Ilievski, Podatoci za Balkanskata onomastika od najstarite gr~ki pismeni izvori (Pridones na mikenskite tekstovi kon interpretacijata na imiwa od i.-e. osnova *ap-), Sarajevo, ANUBiH, 70(1985), 157-164;Ostatoci od pretslovenskata toponimija vo Makedonija,; Interpretacija na nekolku pretslovenski toponimi vo Ohridsko, --; Balkanlo{ki lingvisti~ki studii, str.437-525. P. Hr. Ilievski, Balkanolo{ki Lingvisti~ki studii, str. 437 ss. J. Pokorny, IEW, 1 smeta deka vo i.-e. jazik postoel eden odvoen i.-e. koren *ab- voda, reka, tok. Nasproti nego A. Walde-J. Pokorny, Ver.W.d.idg.S., smeta deka stanuva zbor za i.-e. koren *ap-, a vo ponovo vreme ima istra`uva~i koi smetaat deka stanuva zbor za i.-e. koren *wep-,voda, tok, Ernout A. Meillett, Dictionnaire tymologique de la langue latine. Histoire de la mots, Paris 1967, 28 ss; A. Walde-Hofmann, Lat. Etym. Wb., 40s; V. I. Georgiev, Introduction, str. 97,184, 342, cf., A. Walde-J. Pokorny, Ver.W.d.idg.S., V. I. Georgiev, Introduction, str. 342. Vo ponovo vreme se nastojuva da se doka`e deka i.-e. koren *ab-, vsu{nost pretstavuva samo edna dijalektna varijanta od i.-e. *ap- voda, tok J. Pokorny, IEW, 51 upatuva na edna ablautna stepen na i.-e. koren *akwa koj mo`el da se javi i kako *Ykw, odnosno *kw-, cf. A. Walde-J. Pokorny, Ver.W.d.idg.S.,34 35. A. Walde-J. Pokorny, Ver.W.d.idg.S., 34.

387

Vo gr~kiot jazik od klasi~nata epoha, i.-e. koren *H2ekwa- voda, se smeta deka ne e dokumentiran. Sepak, oddelni istra`uva~i na predgr~kiot jazi~en supstrat nastojuvaa da doka`at deka istiot e zapazen vo eponimot In-acoj, pri {to In-acoj e od i.-e. *isn-akwo-odnosno -acoj go doveduvaat vo vrska so i.-e. koren *H2ekwa- voda10. I.-e. koren *H2ep- voda, reka11 Izvedeni formite vo stind. ap voda, no so edna kontrakcija koja proizleguva od redukcijata na vokalite [-i] i [-u], ako se tie prefiksalni obrazuvawa gi imame formite so dolgi vokali [] i [], cf., pratpa gegen den Strom gerichten, npa- tieiegenden, dvpa Insel, Sandbank im Flusse, antarpa Insel, anpa am Wasser gelegen12. Vo gr~kiot jazik od i.-e. koren *H2ep- voda, reka, so dolga vokal [ ] e Apa reka na Peloponez, Apidn vo Arkadija i Apidanj vo Tesalija. Kako vtora sostavna komponenta se javuva vo Mess-apa, vo Lokrida Messpioi, An-apoj bezvoden, odnosno vo Mt-apa, a kako rezultat na kontrakcija na vokalite -o-a- > -- (= gr. w), se smeta deka se gr~kite formi Inwpj (od nw i -apoj) i Aswpj (sioj tiwa (od moreto), kal i -apoj, voda, reka, (cf. Fick, BB 22, 61, 62)13. Natamu, ovoj i.-e. koren *H2ep-voda, reka, e zapazen vo Apulia (Italija), i Ayoj, Apsus vo ilirskiot, het. hap(a), palaik. hapnas, luv. hapinni, stprus. ape reka, apus izvor, angl. fer, germ. Ufer, avest. af, tohar. ap, a vo balto-slovenskiot kako rezultat na redukcijata na vokalot [o], se javuvaat formite so vokal [u], cf., litv. pe, let. upe. Vo predgr~kiot jazi~en sloj, poto~no vo pelasgiskiot jazik, i.-e. koren *ap- voda, reka preku poznatata predgr~ka aspiracija *ap- > *aph, e pelasgiskiot hidronim Gargafa od grga black poplar i -af- < aph- < *ap-voda, reka14.
10

11

12 13

14

V. I. Georgiev, Introduction to the History of the Indo-European Languages, str.154 In-acoj < i.-e. *isn-akwo-quick water i upatuva na bugarskiot prevod za In-acoj = Vistritca. A. Walde-J. Pokorny, Ver.W.d.idg.S.,46 se javuva i so dolg vokal [], t.e., *p-,; J. Pokorny, IEW, 51. Ovde treba da se uka`e i na toa, deka ovoj i.-e. koren *ap-, se doveduva i so i.-e. koren *wep-: *wop-: *up- vo zna~ewe voda, cf., J. Pokorny, IEW, 1149 ;V. I. Georgiev, Introduction, 163 in Die Altgriechishes Flussnamen, Soa 1958, str.33 ss. A. Walde-J. Pokorny, Ver.W.d.idg.S., 46. A. Walde-J. Pokorny, Ver.W.d.idg.S., 46-47; J. Pokorny, IEW, 51; P. Hr. Ilievski, Podatci za Balkanskata onomastika od najstarite gr~ki pismeni izvoori (Pridones na mikenskite tekstovi kon interpretacijata na imiwa od i.-e. osnova *ap-), Sarajevo, ANUBiH, 70(1985), 157-164. V. I. Georgiev, Introduction, str. 342.

388

Analiza na hidronimskite osnovi vo mikenskiot gr~ki Da vidime kako se zastapeni hidronimskite osnovi vo mikenskiot gr~ki dijalekt poznat od plo~kite pi{uvani so Linearnoto B pismo. I.-e. koren *ab- voda, reka Knos (KN) I.-e. *ab- voda, reka, koj se sre}ava vo predgr~kiot jazi~en supstrat vo formata gr. Amnisj < *ab-n-is-yo-, na plo~kite od Knos se javuva vo toponimot a-mi-ni-so / Amnsos /: gr. Amnisj, cf., a-mi-ni-so-de / Amnison-de /: gr. Amnison de (ac. direcc), a-mi-ni-si-jo / Amnisoi /: gr. Amnsoi (etnikon adj. m. nom. pl.), a-mi-ni-si-ja / Amnisai /: gr. Amnisai (etnikon adj. f. nom. pl)15. Pil (PY) Istiot predgr~ki supstrat *ab-n-is-yo- e zapazen i na Pelopones vo Pil(PY) vo toponimot a-mi-ni-so / Amnsos /: gr. Amnisj16. Za~uduva faktot {to ovaa predgr~a hidronimska osnova *ab-n-is-yo- > gr. Amnisj, za koja se smeta{e deka e karakteristi~na samo za ostrovot Krit i negoviot toponim Amnisj vrz osnova na mikenskite svedo{tva istata se javuva i na Pelopones. Seto ova poka`uva deka vo mikenskiot period, i.-e. koren *ab-n-is-yo- bil {iroko rasprostranet kako na ostrovot Krit taka i na Pelopones i pokraj mislewata na nekoi mikenolozi deka vsu{nost tuka stanuva zbor za homonimi17. I.-e. *H2ep- voda, reka, kako vtora sostavna komponenta e zastapen vo toponimot od Pil: me-sa-po/ Mess-apos /: gr. Mss-apoj18, cf., Mess-apa, Mess-pioj, potoa vo formite me-ta-pa/ Met-apa /: gr. Mt-apa (toponim), me-ta-pa-de/ Met-apan de /: gr. Mt-apan de (ac. direcc), no i vo me-ta-pi-jo/ Met-apioi /: gr. Mt-apioi (etnikon m. rod nom. pl.) od Mt-apoj19. So ablautna stepen na dolg vokal [ ], t.e., *-p- od *-p-20, se javuva vo formata erpoj,
15

16 17 18

19

20

Docs., 146, 310; Docs2., 530; J. Chadwick,St. Myc. Brno, 20; MGV I, s. v. Amnisoj; C. J. Ruijgh, tudes, 174, 177; P. Chantraine, DELG,318; V. Georgiev, Lexique, s. v.; P. Hr. Ilievski, Acta II Coll. Aeg. Pr., 99; E. Risch, MH 22(1965), 193. Docs., 146, 310; Docs2., 530. A. P. Sainer, SMEA 17(1976), 32. Docs., 148; Docs2., 560; A. P. Sainer, SMEA 17(1976), 45; P. Hr. Ilievski, Balkanol{ki Lingvisti~ki studii, str. 489 ss. Docs., 148, 191, 348; Docs2., 561; MGV I,221; C. J. Ruijgh, tudes, 82, 172; P. Hr. Ilievski, Balkanski Lingvisti~ki studii, str. 489 ss; V. Georgiev, Lexique, s. v. Mtapa; L. R. Palmer, Interpretation, 65, 434. Etimologijata e od J. B. Hofmman, EWdGr. s.v. erpoj tesnec vo moreto; Docs., 145, 148; Docs2., 547; MGV I, 195; L. R. Palmer, Interpretation, 68, 421; M. Lejeune, Phontique, 181, 285; P. Chantraine, DELG,386; H. Frisk, GEW III, 96; A. Morpurgo, Acta Myc., II, 101.

389

a koja vo Pil e so~uvana vo toponimot e-wi-ri-po / Ewrpos /: gr. *E#rpoj ~ Erpoj, odnosno, e-wi-ri-pi-ja / Ewrpiai /: *E#ripiai ~ Eripai kako etnikon (vo nom. pl. f. rod)21. Za etimologijata na gr~kata forma erpoj, vo najnovo vreme se smeta deka e rezultat od sekundarnata disimilacija od *euruH2po-, pri {to *eur- > *eur- i *H2po- voda, vidi kaj, Michael Meier-Brgger, Griechische Sprachwissenschaft, II, str. 15 i tamu navedenata literatura. Na plo~kite od Knos i.-e. koren *H2ep- > apoj voda, reka, nitu kako prva nitu kako vtora sostavna komponenta ne e dokumentiran. I.-e. korena *H2ekw- voda, za koj porano se smeta{e deka ne e zapazen vo gr~kiot jazik i negovite dijalekti od klasi~nata epoha22, sega istiot se javuva vo mikenskite plo~ki i toa: Knos (KN) a-so-qi-jo / sqwios /: gr. Aspioj (m. li~no ime nom.sg.), dodeka na plo~kite od Pil se sre}ava edna forma a-so-qi[ ] / sqwi[ ]/: Aswpi[aj] (f. ime ili etnikon) izvedeni od toponimot Aswpj23. So drugi zborovi, hidronimot Aswpj koj e poznat u{te od Homer (vo Il. 4,383, Od. 11.260), i za koj naj~esto se smeta{e deka e izveden od hidronimskata osnova *H2epvoda, reka, mikenskite svedo{tva upatuvaat na zaklu~ok deka vaka predlo`enite etimolo{ki re{enija mora da se revidiraat24. Osnoven problem pri analizata na hidronimot Aswpj i na mikenskata formi a-so-qi-jo / sqwios /: gr. Aspioj, odnosno, a-so-qi[ ] / sqwi[ ] /: Asp[iaj]25 od Aswpj zapravo le`i vo dol`inata na negovite vokali [-] i [--]. Sepak i tuka mo`e da se najde soodvetno re{enie. Prof. P. Hr. Ilievski upatuva na zaklu~ok deka pokraj dolgiot vokal *kwo- vo indo-evropskiot mora da imal i eden so ablautna stepen na *kwo-26. Sepak
21 22

23

24

25

26

Docs., 148; Docs2., 547; V. Georgiev, Lexique, s.v. cra *Eripai; A. P. Sainer, SMEA 17(1976), 40; A. Walde-J. Pokorny, Ver.W.d.idg.S., 46, Aswpj glavno se izveduva{e od i.-e. koren *ap-/ *p- voda. Docs., 416; Docs2.,535; C. J. Ruijgh, tudes,146, 163; ; P. Hr. Ilievski, Balkanski lingvisti~ki studii, str. 491; L. R. Palmer, Interpretation, 410; O. Landau, MGPN, 29, 175,216. A. Walde-J. Pokorny, Ver.W.d.idg.S., 46; H. Frisk, GEW, P. Chantraine, DELG, ; P. Hr. Ilievski, Balkanolo{ki lingvisti~ki studii, str. 491;Aswpj e ime na pove}e reki vo Peloponez, Atika, Plateja, Bojotija no i na drugi mesta, a kako eponim na reki i izvori Aswpj, naj~esto e sin na Posejdon. Za mikenskata forma od Pil a-so-qi[ ] ima pove}e razli~ni ~itawa i lekturi. Spored edni a-so-qi[ ] e a-so-qi[je-ja J. T. Killen, Coll. Myc., 177, a spored drugi a-so-qi[ki-ja od toponimot *Aswkwiskoj C. J. Ruijgh, tudes,168,300. P. Hr. Ilievski, Balkanolo{ki lingvisti~ki studii, str. 491 ss. Etimolo{kite prira~nici na i.-e. jazici vo nieden slu~aj ne upatuvaat na i.-e. koren *kwo-/ *kwo-., cf. A. Walde-J. Pokorny, Ver.W.d.idg.S., 46, J. Pokorny, IEW., s.v. *akw-.

390

i pokraj ova solucija na mislewe sme deka ima prostor i za edno sosema poinakvo re{enie. Imeno, vo gr~kiot jazik, kratkiot vokal V (V = a, e, i,o, u), ako se najde vo pozicija pred asimiliranata grupa -so- koja poteknuva od -*syo-, t.e., *V-so- < *V-syo-, zadol`itelno stanuva dolg vokal V:-so-, sporedi gi dol`inite na vokalot, [] vo psa od *pansa < *pantya, [] vo Amnisj od *ab-n-is-yo-, Ilisj od *ilw-isyo-, re~isi isto kako i dol`inata na vokalot [] vo crsoj od *crus-y-oj i dr27. Spored toa, mo`e da se prifati deka dolgiot vokal () vo * As- od Aswpj e vrska so sioj tiwa (od moreto), kal, ved. sita dark, black, lat. nsis od i.-e. *nsyo-28, toga{ kako vtora negova sostavna komponenta e hidronimskata osnova -apj od -*akwo-, pa otamu imame od i.-e. *nsyo- > *asyo> *so- i *H2kwo-, t.e., *so-akwo- > Aswpj po pat na kontrakcija na vokalite [-o-a- > -- > gr. -w-] vo zna~ewe Aswpj Crna Reka. Seto ova poka`uva deka procesot na asimilacijata na sibilantot [ s] vo kontakt so poluvokalot [y] i negoviot premina od [ *syV ] > sV, (V = a, i, u) se odigral u{te vo predmikenskata epoha. I.-e. koren *wed- vla`no mesto, voda29 I.-e. koren *wed- vla`no mesto, voda30, kako heterokliti~na osnova od -r-/-n- imenki e zastapena vo *wod-v- > *ud-v- > gr. dwr, stslov. voda, rus. voda, angl. water, frig. bedu stmaked. bedu, umbr. utur = dwr, lat. unda, litv. vanduo, sanskr. udan, hett. watar, erm. get/ked, toh. war, germ. wazzar/ Wasser. Vo gr~kiot jazik od nultata stepen od i.-e. koren *wed- vla`no mesto, voda kako obrazuvawa od -r/n- se imenki *wd-v/n- > *ud-v/n- > gr. dwr, datj od *udn-, cf., los-dnh, Kaldna, Kalmna, a kako imenka od es- osnovi e t doj voda31. Vo mikenskiot gr~ki od ovoj i.-e. koren *wed- vla`no mesto, voda > *wd-v/n- > *ud-v/n- > gr. dwr, gi sre}avame formite:
27

28

29

30

31

S. Sihler, New Comparative Grammar of Greek and Latin, 1995, str. 190 ss.; Michael Meier Brgger, Gr. Sprachwissenschaft, II, 101. J. Pokorny, IEW, 771 i.-e. *nsi- black, cf., A. Walde-J. Pokorny, Ver.W.d.idg.S., 324 i.-e. *nsi- > stind. asi-ta-h i asi-kni schwarz; J. B. Hofmman, EWdGr.25; S. Sihler, New Comparative Grammar of Greek and Latin, 1995, str. 171. J. B. Hofmman, EWdGr.382; A. Walde-J. Pokorny, Ver.W.d.idg.S., 252-254; J. Pokorny, IEW, s.v. *wed-; A. Walde-J. Pokorny, Ver.W.d.idg.S., 252-254; J. Pokorny, IEW, s.v. *wed-; P. Kretschmer, Einleitung, str., 225 upatuva na zaklu~ok deka frigijskata forma bedu mora da poteknuva od i.-e. koren *wed. J. B. Hofman, Et.W. dGr., 382;H. Frisk, H. Frisk, GEW, s.v. dwr; P. Chantraine, DELG, s.v. dwr.

391

Knos (KN): u-do/ hudr/: gr. dwr (nom.sg)32,.Kako slo`enka se javuva vo etnikonot od m. rod vo Knos a-ku-di-ri-jo / Agkhudrios /: gr. * Agcdrioj od toponimot * Agcudroj.33 Vo Pil (PY): u-do-ro/ hudroi /: gr. droi od droj ili dron 34 no i vo formata u-dono-o-i / hudro-nohoihis ili hudornohoihis /: gr. *dronohoihij ili *dornohoihij od *ud-v- ili *ud-n-, i gl. now.35, odnosno, vo a2-ro[ ]u-do-pi / halos-hudo(t)phi ili h alos-hudrphi /: loj-d(t)fi ili loj-dwrfi,(instr. pl.)36, od *losdwr, cf., `Alos-dnh epitet na Tetis. Knos (KN) Vo mikenskiot gr~ki od i.-e. koren *wedu- > *widu- voda, pro{irena so sufiksot -ro-, M. Ventris - J. Chadwick, Docs2, 591, Docs.,427, smetaat deka e ma{koto li~noto ime od Knos wi-du-ro/ Widuros /: Iduroj, za koe smetaat deka ima od hidronimsko poteklo.37 Od ovoj i.-e. koren *wedu-ru-> *widu-ru- voda, pro{iren so sufiksot -tas-, smetame deka mo`e da se pridodade i ma{koto li~no ime od Knos wi-du-ru-ta koe stoi vo vrska so imeto na volot ai-wo-ro / aiwolos / : aloj brz ~ bel, t.e., wi-du-ru-ta/ ai-wo-ro.38 Vo mikenskoto li~no ime wi-du-ru-ta, pretpolagame deka poteknuva od i.-e. koren *wedu-ru-> *widu-ru- voda, pro{iren so sufiksot * -ts (= gr. -tj / -thj), a kako pandan na mikenskoto li~no ime wi-du-ru-ta po na{e sogleduvawe stoi gr~koto li~no ime Idurthj. Za gr~koto li~no ime Idurthj smetame deka e mo`no da se dopu{ti deka vodi poteklo od edna postarata forma *Idurtaj, dobiena po pat na
32 33

34

35

36

37

38

Docs., 328, 411; Docs.2, 588; C. J. Ruijgh, tudes, 68; MGV I, 252. Docs.2, 530; Predlogot poteknuva od C. J. Ruijgh, tudes,148, 163, 174, zasnovan na analogijata so Agcaloj, Enudroj. V. Georgiev, Suppl. upatuva na etnikon od Agci-lh, O. Landau, MGPN, 20, 156, 176 ova m. ime go doveduva vo vrska so kudrj i Kudrwn. Docs., 328, 411; Docs.2, 588; P. Hr. Ilievski, ivotot na Mikencite, 177, u-do-ro /hudroi/ sadovi za voda, no mo`ebi i merka za te~nost, Docs.2, 588; H. Muhlestein, MH 22(1965), 158 udr- ili udn- i nes- vo nomai; C. J. Ruijgh, tudes, *udn- ;MGV II 174; A. Heubeck, Acta Myc., II, 70 predlaga udrnohoihi; C. J. Ruijgh, SMEA, 20(1979), 84 donhoij; P. Chantraine, DELG, 1153. Docs., 340 `Alosdnh epitet na Tetis; Docs.2, 340, 536; C. J. Ruijgh, tudes,307; P. Chantraine, DELG,64, 1153; L. R. Palmer, Interpretation, 345, 410. Nasproti ovie sogleduvawa na avtorite na Docs2., edna druga grupa mikenolozi se na mislewe deka vo li~noto ime od Knos wi-du-ro e vo vrska so / Widulos /: Idloj cf. V. Georiev, Suppl., C. Milani, Aevum 40(1966) 412 *Fduloj, dodeka P. Hr. Ilievski, Acta Myc. II, 274 upatuva na *F(e)idloj. J.-P. Olivier, Cambridge Coll., 83; Docs2., 591.

392

sekundarna disimilacija na vokalite [-u-u- vo -u-i-], (cf., mik. e-re-u-ti-ja / Eleuthia /: gr. Eleqia < Elequa: Elequa; e-wi-ri-po / Ewrpos /: gr. *E#rpoj ~ Erpoj, e-wi-ri-pi-ja / Ewrpiai /: *E#rpiai ~ Erpiai pri {to treba da se naglasi deka *euru- > *euri- ; Eqmacoj = Eqmacoj; Kunquk = Kunqik: Mitulnh = Mutilnh; `Iakunqo-trfoj = `Uakunto-trfoj i dr.)39. Sekundarnoto zna~ewe na i.-e.koren *wedu- e `ivot, pa ottamu wi-du-ru-ta / Widuruts /: gr. *Idurtaj ~ Idurthj /ai-wo-ro / aiwolos / : aloj brz ~ bel = ivko (go ima, poseduva volot) brz ~ bel.

Zaklu~ok Na plo~kite od Knos (KN) i Pil (PY) predgr~kata supstratna osnova I.-e. *ab- voda, reka > *ab-n-isyo- > predgr. Amnisj e zastapena vo toponimot a-mi-ni-so/Amnisos/: Amnisj no i vo etnikonite samo od Knos(KN) a-mi-nisi-jo/-ja od m. i f. rod vo Knos(KN). I.-e. *H2ep- voda, reka, kako vtora sostavna komponenta e zastapen na plo~kite samo od Pil (PY) i toa: kako toponim vo e-wi-ri-po / Ewrpos /: gr. *E#rpoj ~ Erpoj, a kako etnikon e e-wi-ri-pi-ja / Ewrpiai /: *E#rpiai ~ Erpiai, potoa vo toponimite: me-sa-po / Mess-apos /: Mss-apoj, Messpioj, potoa vo formite me-ta-pa/ Met-apa /: gr. Mt-apa (toponim), me-tapa-de/ Met-apan de /: gr. Mt-apan de (ac. direcc), no i vo me-ta-pi-jo/ Met-apioi /: gr. Mt-apioi (etnikon m. rod nom. pl.) od Mt-apoj. I.-e. korena *H2ekw- voda na plo~kite od Knos (KN) e zastapen vo etnikonot a-so-qi-jo /Asquios/: Aspioj (Crno Re~anin) kako izvedenka od toponimot Aspoj (Crna Reka). Na plo~kite od Pil (PY) imame nesigurno ~itawe a-so-qi[ ]. Od i.e. koren *wedu- vla`no mesto, voda > *widu-, na plo~kite od Knos(KN) se sre}avaat ma{kite li~ni imiwa wi-du-ro/ Widuros /: Iduroj i wi-du-ru-ta / Widuruts /: gr. *Idurtaj ~ Idurthj. Od i.-e. koren *wed- vla`no mesto, voda so negovata nulta stepen *ud-, istata na plo~kite od Knos (KN) se javuva edna{ u-do/ hudr/: gr. dwr (nom.sg) i mo`ebi vo slo`enkata a-ku-di-ri-jo / Agkhudrios /: gr. * Agcdrioj, dodeka vo Pil(PY) istata e zastapena vo slo`enkata u-do-no-o-i / hudro-nohoihis
39

Za sekundarnata disimilacija na vokalite -u-u- so premin vo -u-i- osobeno vo mikenskiot gr~ki vidi kaj M. D. Petru{evski, @A X(1960),324 in @A XV(1965), 148, 202 no i kaj Michael Meier Brgger, Gr. Sprach. II, str. 15; Brugmann K., Griechische Grammatik, 60ss.

393

ili hudornohoihis /: gr. *dronohoihij ili *dornohoihij odnosno vo a2-ro[ ]u-do-pi / halos-hudo(t)phi ili halos-hudrphi /: loj-d(t)fi ili loj-dwrfi,(instr. pl.). So drugi zborovi, i.-e. hidronimski osnovi *H2ep- voda, reka, *H2ekwvoda, *wed- vla`no mesto, voda na plo~kite od mikenskoto Linearno B pismo ne se ramnomerno rasporedeni. Imeno, na plo~kite od Pil osnovata *H2ep- voda, reka e ~esta, dodeka vo Knos (KN) taa re~isi otsustva, a na plo~kite od Pil (PY) ne se sre}ava i.-e. koren *H2ekw- voda a koj e dokumentiran vo Knos (KN). Isto taka na plo~kite od Knos(KN) spored na{i sogleduvawa dokumentirana e polnata osnova *wed- vla`no mesto, voda so prevojot na vokalite [e > i] *wed- > *wid- vo m. li~nite imiwa: widu-ro/ Widuros /: Iduroj i wi-du-ru-ta / Widuruts /: gr. *Idurtaj ~ Idurthj. (Recenzent: akademik Vitomir Mitevski)

394

LITERATURA
A. Valde-J. Pokorny, Verg.W. d.idger. S.,= A. Valde-J. Pokorny, Vergleichendes Worterbuch des indogermanischen Sprachen, I-III, Berlin 1927-1932. J. Pokorny,IEW = J. Pokorny, Indogermanisches etymologisches Worterbuch, Bern 19491959. J. B. Hofman, Et.W. dGr., J. B. Hofman, Etymologisches Wrterbuch des Giechischen, Munchen, 1966. H. Frisk,GEW = H. Frisk, Griechisches etymologisches Worterbuch I-III, Heidelberg 19731991. P. Chantraine,DELG = P. Chantraine, Dictionaire etymologique de la langue grecque. Histoire des mots I-IV. Paris 1968-1980. Brugmann K., Griechische Grammatik, Mnchen 1913. Ernout A. Meillett, Dictionnaire tymologique de la langue latine. Histoire de la mots, Paris 1967. Georgiev, Lexique = V. Georgiev, Lexique des inscriptions creto-myceniennes, Soa 1955. Georgiev, Suppl. I = V. Georgiev, Supplement au Lexique des inscriptions creto-myceniennes, Soa 1955/56. Georgiev, Introduction = V. Georgiev, Introduction to the History of the Indo-European Languages, Soa 1981. Ilievski, P. Hr., A Note on the Sufx s/s/os in the liner B Textes, Actes 2e International Colloquium on Aegean Prehistory, 1972, 99-103. Ilievski P. Hr., Balkanolo{ki lingvisti~ki studii, Skopje 1988. Ilievski, P. Hr., Some observation on the Mycenaean personal names of Greek origin, Actes IIe Congrs International des tudes du Sud-est Europeenes,1978, 9-23. Ilievski P. Hr., @ivotot na Mikencite vo nivnite pismeni svedo{tva, MANU Skopje 2000. Landau, MGPN = O. Landau, Mykenisch-greichische Personennamen, Gteborg, 1958. Lejeune M., Phontique historique du mycnien et du grec ancien, Paris1972. Meier-Brgger M., Gr. Sprachwissenschaft = Michael Meier-Brgger, Griechische Sprachwissenschaft, I-II, 1992. M. Meier-Brgger, Indogermanische Sprachwissenschaft, Berlin, Walter de Gruytee, 2000. MGV I = J. Chadwick-L. Baumbach, The Mycenaean Greek Vocabulary, Glotta 41 (1963). MGV II= L. Baumbach, The Mycenaean Greek Vocabulary, Glotta 49 (1971). Palmer, Interpretation = L. R. Palmer, The Interpretation of Mycenaean Greek Texts, Oxford 1963.

395

Petruevski M. D., Lalternance vocalique u : e du dialecte mycnien de Pylos, A 15 (1965), 148. Rix H., Hist. Grammatik dGr. = H. Rix, Historische Grammatik des Griechischen, Laut und Formenlehre, Darmstadt 1976. Ruijgh C. J., tudes = C. J. Ruijgh, tudes sur la grammaire et le vocabulaire du grec mycenien, Amsterdam 1971. SMEA = Studi Micenei ed Ego Anatolici, Roma. Ventris M.- J. Chadwick, Documents in Mycenaean Greek, Cambridge 1956, 2nd editin by J. Chadwick 1973.

396

Miodrag M. TODOROVI INDO-EUROPEAN HYDRONYMIC BASES IN THE MYCENAEAN GREEK DIALECT

Summary The following hydronymic bases are encountered in the Mycenaean Greek dialect known from the inscriptions on slabs and vases written in the Linear B script:*ab-water, river, *H2epo- water, ow, *H2ekwo- water and *wed- wet place, water as the heritage of a general Indo-European language. The proposed etymology for the Greek hydronym Aswpj, that it derives from the Indo-European root *H2epo- water, ow, and based on the Mycenaean evidence from Knossos (KN) where it appears with a voiced labio-velar -qi(=-qwi-): a-so-qi-jo / sqwios /: Gr. Aspioj (male personal name meaning from the region of the Black River) from the toponym Aswpj, must be revised and linked with the Indo-European root *H2ekwo- water, river from *so-*H2kwo- < Indo-European. *nsyo-*H2ekwo-, meaning *nsyo-H2ekwo- Black River. The author argues that the Mycenaean form wi-du-ru-ta / Widurutas /: Gr. *Idurtaj ~ Idurthj, is derived by means of a secondary dissimilation of the vocals -u-u- in -u-i- from the Indo-European root *wedu- water, life, (cf. Widuro / Wiuros / ~ '/). Key words: MYCENAEAN GREEK, HYDRONYMS, TOPONYMS, EPONYMS

397

Mitko KOTOV^EVSKI

: 349.9.02(100)

ETIOLO[KI KARAKTERISTIKI NA TRANSNACIONALNIOT ORGANIZIRAN KRIMINAL I KORUPCIJATA I NIVNOTO VLIJANIE VRZ NACIONALNATA I TRANSNACIONALNATA BEZBEDNOST
Kratka sodr`ina Transnacionalniot organiziran kriminal i korupcijata vo noviot me|unaroden ambient s po~esto i pouspe{no gi eliminiraat nacionalnite dr`avni granici i postanuvaat edna od najserioznite sovremeni globalni bezbednosni zakani. Primarniot predizvik za analizirawe na etiolo{kite karakteristiki na transnacionalnite bezbednosni zakani e determiniraweto koi od niv se najopasni za nacionalnata i me|unarodnata bezbednost. Klu~ni zborovi: TRANSNACIONALEN ORGANIZIRAN KRIMINAL, KORUPCIJA, GLOBALIZACIJA I BEZBEDNOST.

Etiolo{ki karakteristiki na transnacionalniot organiziran kriminal Transnacionalniot kriminal kako op{testveno {tetna, negativna i destruktivna pojava ima tendencija na visoko nivo na adaptibilnost, `ilavost i istrajnost vo ostvaruvaweto na svoite celi. Na nivo na zakonomernost mo`eme da gi izdigneme i negovite kontinuirani nastojuvawa za zacvrstuvawe na starite-ve}e vospostaveni pozicii, vospostavuvaweto na novi vrski so opredeleni dr`avni organi i institucii na site nivoa vo ramkite na dr`avata, no i nadvor od ramkite na dr`avata. Za pocelosno i posu{tinsko sledewe na etiolo{kite krakteristiki na transnacionalniot organiziran kriminal, logi~no e na po~etokot da se izvr{i skenirawe na op{tite etiolo{ki karakteristiki na organiziraniot kriminal so cel da se detektiraat pri~inite koi mo`e da bidat presudni za preminuvawe (preseluvawe) na dejstvuvawe na organiziraniot kriminal preku dr`avnite granici na edna zemja. Od metodolo{ka gledna to~ka, istra`uvawata na ovie dva me|usebno povrzani fenomeni, neizbe`no ja nametnuvaat potrebata od sogleduvaweto na pri~inite i

398

uslovite koi pridonesuvaat za postanokot na organiziraniot, odnosno na transnacionalniot organiziran kriminal. Sekoj oblik na kriminalitet za da gi dobie karakteristikite na transnacionalniot organiziran kriminal, prethodno mora da go polo`i priemniot ispit, odnosno da gi ispolni ste neophodni kriteriumi i elementi koi go determiniraat organiziraniot kriminalitet. Od etilo{ko stojali{te, mo`eme da konstatirame deka transnacionalen organiziran kriminal neminovno gi sodr`i pri~inite i optimalnite uslovi {to le`at vo osnovata na projavuvaweto na organiziraniot kriminal. Kako najzna~ajni osnovni pri~ini za nastanuvawe na kriminalitetot mo`eme da gi potencirame protivre~nostite na op{testvenite odnosi koi produciraat nesoodveten materijalen razvoj, neramnopravnost i antagonizam vo ekonomskata, socijalnata, politi~kata i kulturnata sfera i slabosta, nepodgotvenosta, nere{itelnosta i korumpiranosta, odnosno nemo`nosta na dr`avnite institucii uspe{no da se spravat so ovie vnatre{ni bezbednosni zakani. Vo toj kontekst i korenite, kako i su{tinskite pri~ini za pojavata na organiziraniot kriminal mo`eme da gi barame vo slabostite i problemite koi pretstavuvaat rezultanta od negativnite vlijanija sodr`ani vo postojnite op{testveni, politi~ki, ekonomski, istoriski, socijalni, kulturni, pravni, geografski, geopoliti~ki i geostrategiski konstelacii na konkretnoto op{testvo. Vo kolkava mera }e se manifestira kriminalnata aktivnost zavisi od mno{tvoto na prezemenite ekonomski, politi~ki i pravni merki (od sevkupnata stabilnost na op{testvoto vo site sferi i na site nivoa), kako i od re{enosta, podgotvenosta i efikasnosta na nadle`nite dr`avni organi i instituci. Isto taka, zna~aen segment pretstavuvaat i soodvetnite zakonski merki prezemeni vo funkcija na efikasnoto popre~uvawe na transnacionalniot organiziran kriminal. Uspe{nata borba protiv ovie oblici na kriminalitet (nivnata temna brojka zazema zna~ajno mesto vo ovaa oblast) pokraj vlijanieto na osnovnite faktori, ne mo`e vo celost da se vodi bez sogleduvawe, analizirawe i sfa}awe na nivnata etiolo{ka slo`enost. Transnacionalniot organiziran kriminal kako krajno opasna op{testveno negativna pojava pretstavuva produkt na sevkupnite op{testvenopoliti~ki i ekonomski uslovi. Vo toj kontekst, logi~no e pri~inite i korenite za negovoto manifestirawe treba da gi barame vo su{tinata

399

na tie odnosi i sostojbi, odnosno vo na~inot na funkcioniraweto na institucite koi se karakteristi~ni za konkretnata dr`ava i konkretniot op{testven sistem. Mo{ne karakteristi~ni i specifi~ni se sostojbite na ovoj plan vo dr`avite koi go pominale ili seu{te go `iveat procesot na tranzicija koj pretstavuva silen akcelerator na dinami~nite op{testveni procesi. Ovoj preoden period vo ovie dr`avi pretstavuva{e idealna po~va za brz i uspe{en razvoj na mnogu formi tipi~ni za dejstvuvaweto na organiziraniot kriminal. Vo posledno vreme, organiziraniot kriminal uspe{no se vnegzduva i vo site sferi na legalniot biznis vo ramkite na ekonomski razvienite dr`vi. Negovata infiltracija vo pogolem broj na dr`avi na sovremenata me|unarodna zaednica neminovno go determinira i me|unarodniot karakter na organiziraniot kriminal, odnosno negovoto prisustvo na site kontinenti. Organiziraniot kriminalitet, a so nego i neizbe`nata korupcija vo osnova imaat tri osnovni pri~inski dimenzii: op{testvena, na dr`avnata uprava (administracija) i individualna. (Wyn. R, 2003:112-125). Op{testvenata dimenzija se manifestira vo faktot deka kriminalitetot i korupcijata se nao|aat vo korelacija se brojni op{testveni grupi koi direktno ili indirektno se involviraat za uspe{na realizizacija na nivnite celi i interesi. Vo su{tina, prvite impulsi za pojava na ovie staro-novi op{testveni zla poteknuvaat od visokiot stepen na siroma{tija vo edno op{testvo i nemo`nosta na opredeleni pripadnici na subnacionalnite grupi i sloevi da gi napu{tat bednite uslovi za `ivot vo getata i da sozdadat perspektiva za podobra egzistencija i idnina. Dimenzijata na dr`avnata administracija koja e nerazdvoen del na sevkupnata op{testvena realnost, naj~esto ima tendencija, odnosno zakonomerno te`nee da korumpira. Vlasta naj~esto korumpira, bidej}i onie koi se vo vlasta ~uvstvuvaat opredelena psiholo{ka prednost smetaj}i deka se za{titeni i imuni so toa {to se nad zakonot. So ovoj oblik i na~in na odnesuvawe na pogolemi ili pomali segmenti od administracijata, se generira op{testven ambient vo koi i dr`avata se transformira vo generator na kriminalitet i korupcija. Opasnosta od ova zlo se multiplicira koga ovaa sostojba, postanuva u{te poslo`en generator koi so svojot primer po analogija go ohrabruva razvojot na kriminalitetot i korupcijata vo sferata na privatniot `ivot. Toa se manisfestira vo sekojdnevnoto odnesuvawe na prose~nite gra|ani koi postepeno po~nuvaat

400

da ja prifatat logikata i stilot na nekaznetoto i opravdano kriminalno odnesuvawe na administracijata i da se poistovetuvaat so nejzinite postapki (posebno e karakteristi~en dolgiot i turbulenten tranziciski period vo R. Makedonija). Individualnata dimenzija go podrazbira li~niot sistem na vrednosti koj pretstavuva brana-odbranben mehanizam vo pravec na odvra}awe na lu|eto da se zanimavaat so kriminalna dejnost. Za taa cel, za uspe{na realizacija na borbata protiv kriminalitetot neophodni se merki za sprotivstavuvawe i na individualen plan, bidej}i borbata protiv kriminalitetot na site nivoa sepak na kraj se sveduva na indivualna motivacija. (Monteomeky. J. W, 1995). Za celosno elaborirawe na pri~inite za pojavata na ovoj slo`en i opasen fenomen }e gi potencirame i drugite osnovni (pred)uslovi: - Sovremeniot proces na globalizacija koi gi zafati skoro site dr`avi vo sovremeniot svet. Novite globalizaciski procesi gi zafatija najvitalnite-klu~ni sferi zna~ajni za egzistiraweto i funkcioniraweto na sovremenite dr`avi. - Evidentnite pote{kotii i problemi vo nepre~enoto funkcionirawe na politi~kiot i ekonomskiot sistem kako i ostanati op{testveni podsistemi na tranzicionite op{testva. Problemite vo tranzicionite dr`avi se manifestiraa(t) i vo sferata na site ostanati za{titni mehanizmi povrzani so legislativata. Kako posledica na site karakteristi~ni tranzicioni op{testveni slabosti i blokadi dojde do zna~ajna ekspanzija na ekonomskiot kriminalitet koi producira{e seriozna nesigurnost kaj gra|anite, a toa neminovno rezultira{e so kriza na politi~kobezbednosniot sektor so straotni implikacii vrz sevkupnata op{testvena stabilnost. - Nesinhroniziranot na krivi~no-pravnite re{enija. Ovie slabosti i neuskladenosti se manifestiraat vrz kriminalisti~kite i kriminolo{kite pristapi neophodni za analizata na relevantnite okolnosti vo funkcija na operacionalizacija na preventivno-represivnite i ostanatite merki. - Liberalizacija na ekonomskiot pazar na globalen plan. Nesposobnosta na dr`avnite organi i institucii za adaptirawe i kreirawe na pravni i za{titni mehanizmi neophodni za naso~uvawe i kontrola na procesite vo ovie zna~ajni segmenti ostavi sloboden prostor za pojaa i manifestirawe na opredeleni oblici na organiziraniot kriminal.

401

- Ekonomskata me|uzavisnost, ekonomskite reformi, ekonomskata nesigurnost i vospostavenite krajno zaostreni i beskompromisni pazarni natprevari pome|u site dr`avi na globalno nivo. - Isklu~itelnata mobilnost i mo`nostite za transfer na parite i kapitalot, brziot razvoj na komunikaciskite i informaciskite sistemi, kako i golemiot broj novoprojaveni vnatre{ni protivre~nosti i drugi op{testveni anomalii. - Nesposobnost za snao|awe na dr`avite vo uslovi na poizrazena ekonomska kriza da gi naso~uvaat i uspe{no da gi menaxiraat ekonomskite zakonomernosti vo novonastanatiot ekonomski ambient. Pasivnosta, bezidejnosta i nesposobnosta na dr`avnite institucii ja zgolemija inicijativnosta na kriminalnite organizacii za prenaso~uvawe na pazarnite tekovi i procesi vo svoja korist. Novite pazarni odnosi ja produciraa pojavata na crniot pazar, potoa sivata ekonomija, proces koi neminovno }e gi promovira i kriminalnite aktivnosti povrzani so pereweto na pari. - Golemata ekonomska i finansiska kriza koja e na povidok1 }e pretstavuva nov, sna`en generator za multiplicirawe na valkanite aktivnosti na transnacionalniot organiziran kriminal. Vo su{tina, krizata pretstavuva i produkt na nelegalnoto, al~no i nekontrolirano dejstvuvawe na mo}nite finansiski institucii koi vo borbata za ostvaruvawe na nerealno ogromni profiti se izedoa samite sebesi, svoite dr`avi, no i svetskata ekonomija. Vo kolkava mera branot na novata finansiska i ekonomska kriza }e gi zafa}a odnosite vo ekonomskata, politi~kata i socijalnata sfera, vo tolkava mera pravoproporcionalno u{te pove}e }e go pottiknuva razvojot na site formi na transnacionalniot organiziran kriminal. (Lupsha. P, 1996). Za transformacija i prerasnuvawe na organiziraniot kriminal vo aktuelen globalen fenomen-transnacionalniot organiziran kriminal, neophodno e da gi potencirame povolnite uslovi koi imaat su{tinsko zna~ewe (Woolsey. J, 1996): globalizacijata kako integrativen proces posebno vo sferata na finansiskite i ekonomskite tekovi na kapitalot i tehnologiite na edinstveniot svetski sistem;
1

Zabele{ka: Trudot e pi{uvan edna godina pred pojavata na globalnite finansiski i ekonomski {okovi i krizi.

402

pojavata na noviot globalen finansiski pazar; procesot na brza ekonomska tranzicija na opredelen broj dr`avi, kako i vlijanie na nivnite novoprojaveni problemi vrz funkcioniraweto na sosednite dr`avi; problemot okolu celosnoto i univerzalno (ne)definirawe na fenomenot organiziran kriminal; golemiot broj na aktivni golemi vooru`eni konflikti na podra~jata na golem borj krizni regioni vo me|unarodnata zaednica; sankcii i ekonomski i politi~ki blokadi od strana na OON i na drugi dr`avi kon opredeleni sosedni dr`avi; socijalni, ekonomski i politi~ki promeni, previrawa i krizi vo me|unarodnite odnosi, kako i krizi na finansiski i ekonomski plan na globalno i nacionalno nivo; izrazenoto rivalstvo na golemite sili no i na golemite regionalni igra~i na voen, geopoliti~ki, a sega i na ekonomski plan kako faktori za inicirawe na krizite i kriznite sostojbi i na povolen kriminalen ambient vo opredeleni slabi dr`avi; nedovolnata primenlivost i po~ituvawe na me|unarodnite konvencii i drugi akti doneseni za popre~uvawe na transnacionalniot organiziran kriminal, a vo toj kontekst i nivnata nedovolna i neadekvatna implementacija vo nacionalnite zakonodavstva; nedovolniot stepen na sorabotka na nadle`nite dr`avni organi na sorabotka na dr`avite na me|unaroden plan vo zaedni~kata borba protiv transnacionalniot organiziran kriminal. Intezitetot na vlijanieto na site potencirani faktori zavisi i od mno{tvo na drugi propratni pojavi kako na nacionalen, taka i na globalen plan. Vo opredelen op{testven i me|unaroden ambient koga pointenzivno }e se manifestiraat pogolem broj na kriminogeni faktori, analogno na toa, pravoproporcionalno }e se zgolemuvaat /}e se multipliciraat/ i osnovnite preduslovi za pozabrzano nastanuvawe, organizirawe i dejstvuvawe na transnacionalniot organiziran kriminal na site nivoa i na site kontinenti. Transnacionalniot organiziran kriminal vo noviot me|unaroden ambient s po~esto i pouspe{no gi eliminira nacionalnite dr`avni granici i postanuva edna od najserioznite sovremeni globalni bezbednosni zakani.

403

Transnacionalniot organiziran kriminal kako faktor za zagrozuvawe na bezbednosta Transnacionalniot organiziran kriminal postanuva s poseriozen faktor na zagrozuvawe na bezbednosta na sovremenite dr`avi i na me|unarodnata zaednica vo celost. Negovoto razorno dejstvuvawe razli~no se manifestira vo poodelni regioni i poodelni dr`avi, odnosno razli~no se manifestira na site nivoa na globalnata, nacionalnata i individualnata bezbednost. Na globalen plan transnacionalniot organiziran kriminal pretstavuva seriozna bezbednosna zakana so visok intenzitet i ogromna `estokost na dejstvuvawe. Dejstvuvaweto na transnacionalniot organiziran kriminal pretstavuva seriozna opasnost za razvienite zemji, no u{te poseriozno gi razoruva dr`avite vo tranzicija i postranzicionite dr`avi. Organiziraniot kriminalitet kako ponov op{testven i bezbednosen fenomen, denes pretstavuva edna od najopasnite bezbednosni zakani za ekonomskata, socijalnata, no i za politi~kata stabilnost i sigurnost na dr`avata na nacionalno nivo, a na globalno nivo i za celokupnata me|unarodna zaednica. Transnacionalniot organiziran kriminal s pove}e kako zakonomernost ja manifestira svojata mo} za ekspanzija na globalen plan i neprekinatosta na izbor i producirawe na novi oblici i vidovi na kriminalno dejstvuvawe. Isto taka, na nivo na zakonomernost mo`eme da go izdigneme i nivnoto dejstvuvawe na teritorijata na pove}e dr`avi vo koi so razli~en obem i intezitet gi zagrozuvaat nivnite vitalni op{testveni vrednosti. (Liddick. R. Donald. R, 2004). Najzagrozeni vo ovj kontekst se tranzicionite i postranzicionite dr`avi vo koi transnacionalniot organiziran kriminal vr{i dopolnitelna destabilizacija i popre~uvawe na sevkupnite dr`avni strategii i napori za nadminuvawe na ekonomskata i politi~kata kriza. S pogolemata internacionalizacija na organiziraniot kriminal doveduva do mnogu seriozni implikacii vo sorabotkata pome|u dr`avite, (posebno na tranzicionite i postranzicionite dr`avi so ostanatite dr`avi vo me|unarodnata zaednica). (Beetham. D, 2003). Transnacionalniot organiziran kriminal raspolaga so ogromna mo} za prilagoduvawe kon site novonastanati op{testveni, politi~ki, ekonomski, bezbednosni i kulturni uslovi, sekoga{ razvivaj}i novi, s posuptilni i poopasni formi na kriminalno dejstvuvawe. Vo taa smisla,

404

negovoto celosno iskorenuvawe i eliminirawe e nevozmo`no, no dr`avite so svojot seriozen odnos vo spravuvaweto so ova sovremeno zlo vo golema mera mo`e da go namalat negovoto razorno dejstvo. Napadnatite dr`avi ne smeat da go potcenat i negovoto dejstvuvawe vo preku prethodno potenciranite formi i metodi vo sferata na op{tiot, stopanskiot i ekolo{kiot kriminalitet. Transnacionalnite kriminalni organizacii vo golema mera ja zagrozuvaat stabilnosta i funkcionalnosta na utvrdenite op{testveni odnosi, stabilnosta na ureduvaweto i funkcioniraweto na me|unarodniot sistem i na nacionalnite dr`avi, funkcioniraweto na komercijalnite institucii na nacionalno i svetsko nivo, bezbednosta, dostoinstvoto, pravata i slobodite na individuite (individualnata bezbednost), dr`avniot suverenitet i integritet, nacionalnata bezbednost i stabilnost kako i zagrozuvawe na me|unarodnata i globalnata bezbednost, globalniot mir, globalnoto zdravje, globalnite finansiski i ekonomski tekovi i serija na drugi zagrozuvawa na nacionalno i globalno nivo. (Viano. E, Magallanes. J, Bridel. L, 2003). Postoeweto na mo}nite i {iroko rasprostraneti transnacionalni kompanii vo globaliziraniot svet pretstavuva u{te eden impuls za razvoj na mo`nostite na transnacionalniot organiziran kriminal i negova s pogolema internacionalizacija. Globalizacijata kako proces vo sebe sodr`i i opredelni protivre~nosti i nedore~enosti koi produciraat i opredeleni sostojbi koi se reflektiraat vrz stabilnosta na nacionalnite dr`avi, no i vrz opredeleni segmenti na nivnata bezbednost i na bezbednosta vo globalni ramki. Globalizacijata pretstavuva akcelerator i na globalizacijata na kriminalot koi se pove}e i pove}e se manifestira vo mnogu pogolem i pokompleksen opfat i vo mnogu posuptilni i multidimenzionalni oblici. Na nivo na nacionalni dr`avi negoviot obem i intezitet na dejstvuvawe zavisi od nivoto na negovata sevkupna stabilnost kako i od stepenot na negovata infiltriranost i pozicioniranost vo strukturite na najvisokite dr`avni institucii. Transnacionalniot organiziran kriminal mo`e da ja zagrozi nacionalnata bezbednost na opredelena dr`ava preku negovoto dejstvuvawe vo nacionalni ramki (kako vnatre{na zakana), so dejstvuvawe od nadvor (kako nadvore{na zakana), no i so zaedni~ko dejstvuvawe na dvata faktori-kako kombiniran oblik na zagrozuvawe na nacionalnata bezbednost.

405

Site potencirani faktori odnosno oblici na zagrozuvawe na nacionalnata bezbednost ne dejstvuvaat izolirano i nezavisno eden od drug. Vo su{tina, nivnoto razorno dejstvo se multiplicira preku nivnata dlaboka me|usebna povrzanost i isprepletenost, odnosno visokiot stepen na korelacija koi neminovno vodi i kon transformacija na nacionalniot vo transnacionalen kriminalitet. Vo toj kontekst, transnacionalniot organiziran kriminal seriozno ja zagrozuva bezbednosta na site dr`avi vo sovremeniot svet. Stepenot na nivnata bezbednosna zagrozenost ~esto pati se multiplicira vo situacii koga transnacionalniot organiziran kriminal dejstvuva vo simbioza so drugite transnacionalni bezbednosni zakani so {to vo golema mera se promovira kako globalen problem i edna od najopasnite bezbednosni zakani na nacionalno i globalno nivo. Isto taka, za transnacionalniot organiziran kriminal zna~ajno e da se potencira deka vo opredeleni situacii mo`e da se upotrebi i kako mo}no, mnogu valkano politi~ko oru`je za izvr{uvawe na slednite dejnosti: zemawe na zalo`nici ili zakana so teroristi~ki akcii vo drugite zemji, davawe pomo{ na teroristite bilo vo podgotvitelnata faza, vo fazata na nivnoto osposobuvaweto, ili im se davaat prostorii pri prebegnuvawe ili vo periodot na miruvawe i prikrivawe, ili pri izveduvaweto na konkretnite akcii, ispra}awe na svoi edinici komandosi za egzekucija i teror vo drugi zemji, prikrieno nanesuvawe na zna~itelna {teta na stopanstvoto po pat na dr`avniot plan ili so trpelivost preku izrabotka na ogromni koli~ini falsifikuvani pari, izrabotka na falsifikuvani ispravi od site vidovi, koristewe i naso~uvawe na stopanskata {piona`a, koristewe na posebni vidovi stopanski bojkot, seopfatno kr{ewe na ne~ii posebni prava i eventualno izvr{uvawe na {piona`a i dr. (Stumper. A, 1992). Isto taka, strukturite na transnacionalniot organiziran kriminal aktivno se vklu~eni vo finansiraweto na teroristi~kite organizacii

406

na globalno i na nacionalno nivo, vo snabduvaweto so oru`je i municija i najsovremena komunikaciska tehnologija, finansirawe na opredeleni politi~ki partii, infiltrirawe na svoi lu|e vo najvisokite dr`avni organi, izvr{uvawe na odmazdni~ki akcii protiv organite i slu`bite za bezbednost vo situacija koga }e bidat zagrozeni nivnite kriminalni biznis interesi i vospostaveni pozicii. Vo postkonfliktnite op{testva ovie kriminalni strukturi se javuvaat kako akceleratori na formite na t.n. kriminalen terorizam i pretstavuvaat seriozen zakanuva~ki faktor naso~en protiv vospostavuvaweto i odr`uvaweto na mirot i kon ru{ewe na makotrpnite mirovni procesi. Za uspe{no i efikasno sprotivstavuvawe na ova sovremeno bezbednosno zlo neophodno e donesuvawe na soodvetna strategija koja }e gi determinira idnite pravci za borba i eliminirawe na site zakani od ovoj tip. (Williams. P, Vlassis. D, 2001). Na ovoj plan zna~ajno e da se potencira deka site sovremeni bezbednosni sistemi }e treba da se (re)dizajniraat so cel da mo`at uspe{no da odgovorat i na site seriozni zakani od strukturite na transnacionalniot organiziran kriminal.

Posledici od dejstvuvaweto na me|unarodniot organiziran kriminal Me|unarodniot kriminal generalno se manifestira preku dve osnovni formi: kriminal koj gi zagrozuva me|unarodnite odnosi i kriminal koj {to go zagrozuva ekonomskiot poredok. Me|unarodniot organiziran kriminal pretstavuva pogolema ili pomala zakana za suverenitetot na dr`avata, vo zavisnost od intenzitetot i `estokosta na negovoto manifestirawe, odnosno od serioznosta i seopfatnosta na negovata involviranost i dejstvuvawe vo site sferi na op{testveniot `ivot. Negovoto egzistirawe vo golema mera e ovozmo`eno od za nego otfrlenite dr`avni granici~in so koj se naru{uva nacionalniot suverenitet na dr`avatameta na napad na ovie svetski strukturi. Nacionalniot suverenitet od ovoj aspekt se naru{uva preku sproveduvaweto na nezakonskata trgovija so oru`je, narkotici, lu|e, ~ove~ki organi i s drugo {to spa|a vo negoviot delokrug na dejstvuvawe, preku nivnoto

407

dostavuvawe na teritorijata na dr`avata ili preku nivnoto tranzitno preminuvawe. Ovoj vid na suptilno posegnuvawe vrz dr`avniot suverenitet direktno ne ja zasega nejzinata voena mo} bidej}i seto {to se pravi e mo{ne prikrieno i tajno so isklu~uvawe na mo`nosta za javnost vo nivnoto funkcionirawe. Postoeweto na slabi dr`avi so slabi, korumpirani, nefunkcionalni i neefikasni institucii pretstavuva pogodno tlo za ~esto naru{uvawe na pograni~niot i carinskiot re`im od strana na strukturite na me|unarodniot organiziran kriminal. (Politi. A, 2001). Vo su{tina, me|unarodniot organiziran kriminal preku negovite filijali (kriminalni organizacii) postanuva s poseriozna zakana za fundamentite na sovremenite op{testva. Negovata potencijalna energija za producirawe i razvoj na novi formi na kriminalitet pretstavuva pogubna varijanta za nivnoto destruktivno dejstvuvawe vrz sekoe op{testvo, nezavisno od negoviot stepen na organiziranost, razvoj i kultura. So posredstvo na korupcijata vo golema mera se potkopuvaat nose~kite i vitalni institucii na dr`avata kako i nezavisnosta na zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast, se razurnuvaat osnovnite op{testveni vrednosti neophodni za uspe{no funkcionirawe na op{testvoto i garantirawe na nepre~eno funkcionirawe na op{testveniot `ivot. So toa vo golema mera se zapira posakuvaniot op{testven razvoj i se otvora patot kon vlez na dr`avata vo me|unarodna izolacija so site negativni konsekvenci vrz nejziniot opstanok kako normalna dr`ava. Vo isto vreme, me|unarodniot organiziran kriminal pretstavuva zakana za dr`avnata kontrola {to neminovno doveduva do kriminalizacija na op{testvoto i sozdavawe na kriminalen ambient i haos vo napadnatoto op{testvo. Epilog na ovie prethodni fazi pretstavuva sostojbata na transformacija na kriminalnite strukturi vo klu~en faktor vo kreiraweto na sevkupnite op{testveni, odnosno dr`avni procesi i tendenciisozdavawe na dr`ava vo dr`ava. Vo osnovite na ovoj fenomen le`i konstituiraweto na paralelna ekonomija koja se pottiknuva i pothranuva od egzistiraweto na crniot pazar. Kruna na nivnoto kontinuirano sistematsko dejstvuvawe pretstavuva postavuvaweto na dr`avnite vlasti pod (in)direktno vlijanie na kriminalnite strukturi, odnosno sozdavawe na situacija vo koja organiziraniot kriminal ima svoja dr`ava, dodeka dr`avata ja gubi bitkata so te{ko vidliviot protivnik. Toa vo praksata pretstavuva najopasnoto i najneposakuvano scenario za

408

sekoja normalna dr`ava koja ima ambicii normalno da funkcionira i da obezbedi nepre~eno i efikasno funkcionirawe na nejzinite institucii. Vo ovoj kontekst neizbe`na e i konstatacijata deka me|unarodniot organiziran kriminal pretstavuva zakana za demokratskite vrednosti na op{testvenite institucii. Za taa cel, nejzinata strategija e prilagodena vrz osnova na specifi~niot ambient karakteristi~en za sostojbite vo opredeleni dr`avi i regioni. Vo nivnite strategii ima razraboteno razli~ni varijanti na priodi neophodni za potkopuvawe na fundamentite na opredeleni vitalni institucii i za nivno postepeno /~ekor po ~ekor/ neutralizirawe, odnosno paralizirawe. Vo ovie podgotvitelni fazi na scena nastapuvaat formite na nivniot poznat arsenalkorumpirawe, zapla{uvawe, iznuduvawe i fizi~ko likvidirawe na najvisoki dr`avni rakovoditeli i funkcioneri, duri i infiltracija i me{awe vo dr`avnoto i politi~koto ureduvawe so krajna celneutralizirawe i paralizirawe na funkciite na vlasta /vlastite/. Isto taka, me|unarodniot organiziran kriminal pretstavuva zakana i za nacionalnite ekonomii. Negovata osnovna cel e pot~inuvawe na nacionalnite ekonomii vo racete na kriminalnite grupi, koristej}i gi pritoa aktuelnite sostojbi i odnosi vo noviot svetski ekonomski poredok. Me|unarodnite kriminalni organizacii vo predominantnite delovi go postavuvaat i ostvaruvaat ~isto ekonomskite interesi, dodeka involviraweto vo politikata pretstavuva samo na~in i mehanizam za uspe{no realizirawe na nivnite ekonomski strategii. Pot~inuvaweto na nacionalnata ekonomija od strukturite na me|unarodniot organiziran kriminal vodi do edna krajno slo`ena i te{no popravliva situacija vo koja enormno se ograni~uvaat mo`nostite za nejzino uspe{no upravuvawe. Dolgotrajnoto izvlekuvawe na maksimalni profiti od raste~kata crna ekonomija vo golema mera go stimulira nejzinoto regenirawe /reprodukcija/. Kako nov trend vo ovaa sfera mo`eme da go potencirame i intelektualiziraweto na ekonomskiot kriminalitet preku zazemawe na klu~nite mesta od licaeksperti so najvisoko obrazovanie i so golemo profesionalno iskustvo vo ovaa zna~ajna sfera. Me|unarodniot organiziran kriminal pretstavuva seriozna zakana i za funkcioniraweto na finansiskite institucii, posebno vo bankarskiot sistem. Nivnata intencija vo ovaa sfera e da se izvr{at prodori vo nivnite smetki i da sozdadat uslovi za prikrivawe na nezakonskite pari~ni transferi. Nivnite finansiski kombinatoriki mo`e vo golema mera da

409

ja oslabnat stabilnosta na bankite, bankarskiot sistem i globalnite finansiski tekovi. Globalizacijata i neefektivnoto zakonodavstvo na golem broj dr`avi vo svetot vo golema mera gi olesnuvaat valkanite finansiski i bankarski operacii so pari od nepoznato poteklo (mnogu e mala mo`nosta za uspe{no razgrani~uvawe na kriminalnata od legalnata finansiska dejnost pri operaciite od ovoj vid). Celiot spektar na op{testveno {tetni dejnosti na strukturite na organiziraniot kriminal vo krajna instanca serizno ja razoruva demokratizacijata na op{testvoto, odnosno tie se smrten neprijatel na demokratijata i na demokratskite izgradeni dr`avni i op{testveni insitucii. Vo takov op{testven ambient nastapuva carstvoto na stravot, porocite, siroma{tijata, seriozna zagrozenost na slobodite i ~ovekovite prava i site negativni pojavi koi op{testvoto go vle~at kon opasniot nevidliv ambis. Ova govori deka me|unarodniot organiziran kriminal e mnogu adaptibilen kon novite op{testveni i politi~ki realnosti i deka raspolaga so golemi potencijali za seriozno zagrozuvawe na nacionalnata bezbednost i stabilnosta na dr`avite. Vo ponovata istorija na tranzicionite postkomunisti~ki dr`avi se poka`a deka me|unarodniot organiziran kriminal postana seriozna zakana za procesot na privatizacija na dr`avnata, odnosno op{testvenata sopstvenost. Toa se sproveduva{e na eden mo{ne suptilen na~in preku procesot na perewe na nivnite valkani pari, korupcija, iznuduvawa, izgotvuvawe (za finansiska nadoknada) na nerealni, mo{ne niski proceni na objektitecel na privatizacijata. Vo su{tina, skoro vo site postkomunisti~ki dr`avi se odigra identi~no privatizaciono scenariose slu~i sramen proces na zavladuvawe (ograbuvawe) na nacionalnoto bogatstvo so prividno legalni sredstva na strukturite na organiziraniot kriminal koi bezmilosno ja osiroma{ija dr`avata, gra|anite i go kriminaliziraa op{testvoto. So toa se potvrdi i konstatacijata deka me|unarodniot organiziran kriminal pretstavuva seriozna zakana, posebno vo op{testvata koi se poka`aa slabi vo borbata so ova sovremeno zlo. Ovie procesi vo golema mera ja erodiraa ekonomskata i politi~kata stabilnost na ovie dr`avi so mali {ansi za nivno brzo ekonomsko i politi~ko konsolidirawe. Vo ovie, `estoko napadnati dr`avi, za uspe{na borba protiv organiziraniot kriminal po~nuvaat da se izdvojuvaat enormno golemi finansiski sredstva

410

od nivniot siroma{en buxet {to vo golema mera ja zgolemuva nejzinata cena, dodeka dr`avata s pove}e i pove}e ja osiroma{uva i celosno ja stava pod kontrola na kanxite na organiziranite kriminalni strukturi. Na globalno nivo, me|unarodniot organiziran kriminal postanuva zakana za globalnite re`imi i kodeksot na odnesuvawe. Taa zakana egzistira zaradi nestabilnosta vo opredeleni dr`avi koi poseduvaat nuklearni, hemiski ili biolo{ki sredstva za masovno uni{tuvawe, kako i najsovremeni konvencionalni borbeni sredstva. Tie opredeluvaat eden op{t globalen re`im i soodvetni principi prvenstveno razgleduvani od aspekt na voenata politika. So ogled na faktot deka strukturite na me|unarodniot organiziran kriminal nastojuvaat da zazemat strategiski pozicii na globalno nivo, seriozno projavuvaat interes i kon najglobalnite sistemi vo svetot. Toa vo naredniot period }e ja zameni trgovijata so droga so nezakonskata trgovija so tehnologii i komponenti na oru`jata za masovno uni{tuvawe, {to govori deka nivnite vizii ostanuvaat nepresu{ni i ostvarlivi.

Osnovni pri~ini za korupcijata kaj zemjite vo tranzicija Percepcijata na korupcijata i analizata na nejzinite etiolo{ki obele`ja kaj zemjite vo tranzicija (dr`avite {to ja pominale i dr`avite koi seu{te se nao|aat vo taa faza) ne naso~uvaat kon konstatacijata za postoeweto na identi~ni, no i sosema razli~ni pri~ini za korupcijata vo navedenite dr`avi. Razli~nosta na pri~inite za korupcijata proizleguva od specifi~nostite i karakterot na nivniot politi~ki sistem, aktuelnite transformacii na modelot na politi~kiot i ekonomskiot sistem i nivnite formi na manifestirawe, odnosno nivnite potencijalni mo`nosti i efektivi da se zadr`at i da opstanat vo novonastanatiot op{testven ambient. Za taa cel, istra`uvawata na kriminogenite faktori na korupcijata vo razli~nite tranzicioni dr`avi mora da trgnuvaat od nivniot sevkupen op{testven kontekst karakteristi~en za analiziranoto op{testvo (tranziciono ili posttranziciono). Raspadot na komunizmot, odnosno ru{eweto na modelot na realsocijalizmot go inicira{e procesot na tranzicija vo porane{nite komunis ti~ki dr`avi. So procesot na tranzicija otpo~na procesot na

411

demokratizacija i liberalizacija na op{testvenite odnosi kako i dolgiot i ma~en proces na privatna akcijatransformacija na sopstvenosta, odnosno privatizacija (spored razli~ni modeli, pogolemiot broj od niv kriminalni). Procesot na tranzicijata skoro vo site postkomunisti~ki dr`avi neminovno po~na da producira novi i da gi zasiluva u{te pove}e staritepostojni oblici koi ne samo {to ne is~eznaa, tuku naprotiv, po~naa da se multipliciraat i da gi intenziviraat svoite razorni dejstva. Nivnata dekstruktivna i razurnuva~ka mo} u{te pove}e dojde do izraz vo tranzicionite dr`avi koi bea zafateni so vnatre{ni konflikti, krizi ili vrz koi bea vovedeni opredeleni sankcii (me|unarodni ili bilateralni). Destruktivnoto dejstvuvawe na korupcijata vo golema mera po~na da go ote`nuva i da go zabavuva procesot na ekonomska i politi~ka tranzicija na zemjite vo razvoj. (Stability Pact Anti-Corruption Initiative, 2001). Slabata dr`avna administracija, nesoodvetnite politi~ki institucii karakteristi~ni za zemjite vo razvoj vo golema mera go intenziviraat porastot na korupcijata. Vo ovie dr`avi golem problem pretstavuva visokata stapka na nevrabotenost i razorenata ekonomija koi go intenziviraat procesot na osiroma{uvawe na naselenieto (visoka stapka na siroma{no naselenie) {to neminovno vlijae vrz kreiraweto na mo{ne slab sreden sloj so tendencija za negovo is~eznuvawe. Vo op{testven ambient so razorena ekonomska osnova i so seriozni potresi vo site sferi na op{testvenoto `iveewe neminovno doa|a do sozdavawe na pogodna po~va na koja uspe{no po~nuva da viree semeto na korupcijata i mitoto (proces koj uspe{no go pottiknuvaat i multinacionalnite kompanii koi pravat seriozni prodori vo ekonomijata na ovie dr`avi). Kako povolen ambient za infiltrirawe i razvoj na korupcijata vo ovie dr`avi mo`eme da go potencirame i nepostoeweto na dovolno razviena administrativna i politi~ka struktura, kako i otsustvoto na soodvetna i primenliva zakonska regulativa, slabi i nefunkcionalni institucii na sistemot koi se blokirani, so mali mo`nosti za nivno brzo zajaknuvawe za celosno i efikasno funkcionirawe. Ovoj koruptiven ambient dopolnitelno go olesnuvaat i neregularnite pazarni zakonitosti i propustite vo ekonomskata politika, otsustvoto na seriozna dr`avna kontrola, samiot proces na privatizacija so kriminalen predznak preku favorizirawe na povlasteni partiski firmi i investitori koi se bliski do vlasta. Ovie koruptivni `ari{ta vo sebe krijat mno{tvo na

412

zamki i razorna energija koja ja reproducira korupcijata so ogromna potencijalna mo} da go potkopa i uni{ti samiot proces na tranzicija. Vo ovoj kontekst, najopasna varijanta za ovie dr`avi e ako procesot na tranzicija neopravdano se prolongira i celosno se razvodnuva vo pogre{na nasoka postanuvaj}i kontraproduktiven i mo{ne {teten za ponatamo{niot razvoj na napadnatoto op{testvo. (Thachuk. K, 2002). Isto taka, kako dopolnitelni `ari{ta za razvojot na korupcijata vo tranzicionite dr`avi mo`eme da gi potencirame i nesoodvetnata zakonska regulativa i nepreciznoto i nedore~eno zakonodavstvo, slabata organizicija na rabotarabotewe, slaboto funkcionirawe na instituciite na site nivoa, slabostite na socijalnata politika, nesoodvetnoto obrazovanie na administracijata, niskite plati vo administracijata, odnosno nepovolniot materijalen status na javnite slu`benici, nepostoewe na sistem za obezbeduvawe na socijalna sigurnost na site zagrozeni op{testveni sloevi. Drugi kriminogeni faktoriakceleratori na korupcijata pretstavuvaat radikalnite promeni vo sferata na ekonomskite, politi~kite i op{testvenite odnosi koi vo site fazi na tranzicija se mo{ne bolni i nepredvidlivi, prodlabo~uvaweto na jazot (vakumot) vo zakonodavstvoto i zadocnuvaweto ili nedonesuvaweto na novite sovremeni zakonski propisi, kriza na vlasta, odnosno kriza na organite na vlasta posle konstituiraweto na novite organi i institucii, blokada na procesot na implementacija na novite zakonski re{enija, kriza, odnosno baven proces vo promena na totalitarnata svest i mentalitet vo odnesuvawe na administracijata i na pogolemiot broj na gra|ani vo novonastanatiot op{testven ambient, pogre{nite dominantnite stavovi kaj najgolem procent na populacijata deka samiot proces na demokratizacija i liberalizacija na op{testvenite odnosi vo isto vreme zna~i i idealna {ansa za brzo i protivzakonsko bogatewe. (World Bank, 2000). Kako zna~ajni pri~ini za korupcijata vo poodelni zemji vo procesot na tranzicija, mo`eme da gi elaborirame /generalizirame/ i ekonomskata transformacija, demokratizacijata na op{testvata (za kriminalnite strukturi toa pretstavuva{e i sinonim za anarhija), nesoodvetno i necelosno funkcionirawe na kontrolnite mehanizmi, brzi i radikalni promeni na postojnite ekonomski i politi~ki uslovi so paralelna, ~esto pati nelegalna promena na sopstveni~kite odnosi, slaba aktivnost na kontrolnite institucii, razvoj na sivata ekonomija, kriza, a vo nekoi op{testva i celosen raspad na sistemot za vitalni op{testveni vrednosti,

413

vooru`enite sudiri, i drugi vnatre{ni konflikti, sopstveni~kata transformacija, pojavata na zna~ajni pravni praznini (namerno sozdadeni), pojavata na nelojalna konkurencija, kriminalnata privatizacija na dr`avnata i op{testvenata sopstvenost vo koi doa|a do izraz procesot na lo{a (niska) procena na vrednosta na kapitalot (negovo celosno obezvrednuvawe), kako i postoewe na {irok dijapazon na definirani diskrecioni prava na visokite funkcioneri, idealni za nivna kriminalna zloupotreba. (Klitgaard. R, 1998). Site prethodni definirani faktoriakceleratori na korupcijata imaat ista etiolo{ka osnova karakteristi~na za site zemji vo tranzicija. So analiza na ovie faktori (so primena na analiti~ko komparativna metoda) mo`eme da konstatirame deka ovoj razoren proces na korupcija svoite `ari{ta gi ima instalirano vo oblasta na stopanstvoto, politikata, finansiite, dr`avnata uprava i javnite slu`bi. Vo ovie najranlivi oblasti doa|a do erupcija na kriminogenite faktori koi se javuvaat kako osnovni i neizbe`ni seriozni pri~ini za pojavuvaweto i razvojot na korupcijata vo tranzicionite i posttranzicionite op{testva. Korupcijata kako pojava koja ja karakterizira dinami~nost i visok stepen na prilagodlivost, odnosno golema sposobnost za prilagoduvawe, sepak vo site op{testva ne se producira so ist kvantitet i kvalitet na konkretnite pri~inikriminogeni faktori. Toa vo golema mera zavisi od kvalitetot i dinamikata na aktuelnite promeni vo op{testvenoekonomskite i politi~kite odnosi vo ovie zemji, od nivnite tradicii, stepenot na dr`avotvorna, politi~ka, ekonomska i bezbednosna kultura, od stabilnosta i funkcionalnosta na site institucii na sistemot, od sevkupnoto poblisko i podale~no opkru`uvawe, od re{enosta na politi~kite eliti da sozdadat silna, stabilna i funkcionalna dr`ava i golem broj na drugi objektivni i subjektivni faktori koi treba da ras~istat so edna krucijalna dilema dali se spremni da se spravat so ova sovremeno zlo ili }e dozvolat negovite kanxi da ja zadavat krevkata demokratija, ekonomijata i dr`avata (koja vo taa faza e mo{ne ranliva) vo celost, na kratki ili na dolgi pateki. Vo ovoj kontekst, }e se obideme da prezentirame i edna pokompleksna i pojasna slika za determinira~kite faktori zna~ajni za pojavata na korupcijata i organiziraniot kriminal karakteristi~ni za tranzicioniot period niz koi pominuvaa(t) dr`avite na Balkanot (posebno dr`avite koi se formiraa posle raspadot na SFRJ).

414

Tie faktori prvenstveno pretstavuvaat produkt na specifi~nite novonastanati promeni koi kako optimalni preduslovi go zabrzaa razvojot na korupcijata i organiziraniot kriminal. Vo mno`estvoto na globalnite uslovi i specifikite na balkanskiot tranzicionen period, na eden sistematiziran na~in }e gi izdvoime site zna~ajni pojavi koi se vo direktna pri~inska vrska (povrzanost) so pojavata i razvojot na korupcijata i organiziraniot kriminal: vojnite, odnosno site vidovi na konflikti vodeni na prostorite na porane{nite jugoslovenski republiki i pokrainata Kosovo; golemite koli~estva na oru`je i municija koi na nelegalen na~in bea masovno ra{ireni vo zonite na konflikti, no i po{iroko na prostorot na Balkanot; ostatoci na paravoeni strukturi i strukturi na kriminalni bosovi na kriminalniot terorizam koi se transformiraat vo li~ni gardi; ekonomskite blokadi, odnosno sankcii sproveduvani od strana na me|unarodnata zaednica sprema Srbija i Crna Gora i ekonomskata i politi~kata blokada od strana na Grcija sprema R. Makedonija; prekin na ekonomskite odnosi i trgovijata pome|u porane{nite jugoslovenski republiki i pokraini; erozija na politi~kata stabilnost i kohezija; porastot na inflacijata koja se manifestira{e so razli~en intezitet vo opredelenite novoformirani dr`avi; kriminalnata transformacija i privatizacija na op{testvenata i dr`avnata sopstvenost; drasti~no namaluvawe i pad na sevkupnoto proizvodstvo i ponuda na proizvodi i otpo~nuvawe na procesot na nivna ekonomska stagnacija; proces na osiroma{uvawe na naselenieto i seriozen pad na `ivotniot standard; enormna stapka na nevrabotenost (najvisoka vo svetski ramki); eksplozija na sivata ekonomija i brz razvoj na crniot pazar; seriozno obezvrednuvawe na nacionalnite valuti;

415

vospostavuvawe na nerealen i varijabilen devizen kurs na nacionalnite valuti; vospostavuvawe na monopolisti~ka polo`ba vo nekoi golemi delovni sistemi i na drugi opredeleni dominantni partiskopoliti~ki firmi. formirawe na nova partiska i oligarhiska elitadominanten sopstvenik na najprofitabilnite firmi; namaluvawe na kredibilitetot na bankite, namerno zabavuvawe na procesot na nivna transformacija i prodor na stranski bankarski kapital, kako i nivno postavuvawe pod partiskopoliti~ka kontrola; porast na {pekulativnoto odnesuvawe na site nivoa vo op{testvoto; zgolemuvawe na politi~kokriminalnite kombinatoriki za zabrzuvawe na procesot na devalvacija na nacionalnata valuta kako preduslov za nivno brzo i enormno bogatewe; sekojdnevno devalvirawe i oslabuvawe na funkciite na dr`avata i nejzinite institucii na site nivoa i vo site sferi na op{testveniot `ivot i serija na drugi aktivnosti naso~eni kon celosno raznebituvawe na ekonomskiot sistem na dr`avata i sozdavawe nesigurnost, haos i nestabilnost na politi~kiot sistem, erozija na site bezbednosni funkcii na dr`avata i totalna privatizacija na sudstvoto od strana na partiskopoliti~kite eliti i pretstavnicite na golemite partiskokriminalni strukturi. (ICG Balkans Report, 2002). Site prezentirani faktori koi pretstavuvaat samo generalizacija na {irokiot spektar na kriminogeni faktori tipi~ni za Balkanot vo tranzicija, vo razli~en obem i so razli~en intenzitet vo opredeleni razvojni fazi, pretstavuvaat akceleratori za nastanuvaweto i razvojot na novite oblici na kriminalitet koi vo golema mera se transformiraat vo opredeleni oblici na organiziran kriminal so balkanski predznak. Nekoi od ovie specifi~ni faktori prestanaa da egzistiraat, nekoi dejstvuvaat so minimalen intenzitet i vo novo ruvo, dodeka nekoi od niv se relativno po`ilavi i ponatamu go prodol`uvaat svojot vek na traewe na balkanskite prostori produciraj}i serija na seriozni formi i manifestacii na dejstvuvaweto na organiziraniot kriminal.

416

No bez razlika na nivnoto ponatamo{no postoewe i intenzitet na razorno dejstvuvawe, straotnite efekti i negativni posledici i ponatamu se prisatni i neizbe`ni. Tie sekojdnevno go sobiraat svojot danok, a dr`avite s pove}e stanuvaat nivni zalo`nici i `rtvi na nivnite s posilni kanxi. Pasivniot odnos na dr`avata (vo opredeleni fazi sprema s posilnite strukturi na organiziraniot kriminal i korupcijata, govori za nejzinata nepodgotvenost a ponekoga{ i za nejzinata nemo} i nere{itelnost za spravuvawe so ova golemo sovremeno zlo. Takviot odnos seriozno ja manifestira i vrskata odnosno kriminalnata sprega pome|u dr`avata i nejzinite institucii od edna strana i strukturite na organiziraniot kriminal od druga strana. Paralizata i nemo}ta na dr`avnite institucii e ve{ta~ka, dobro osmislena i presmetana od kriminalnite interesi na najvisokite nejzini pretstavnici koi gi delat ogromnite profiti so ~lenovite na najmo}nite strukturi na organiziraniot kriminal. Na podolgi relacii, ovoj vid na qubovna vrska pome|u vlasta i organiziraniot kriminal mo`e da se transformira vo svilen gajtan za stabilnosta i opstanokot na dr`avata, odnosno toa pretstavuva po~etok na krajot na nejzinoto samouni{tuvawe, odnosno sebelikvidirawe so pomo{ na ne~esnite i bezobyirni i prodadeni nacionalni i dr`avni lideri. (Recenzent: prof. dr Aleksa Stamenkovski, Evropski univerzitet)

417

LITERATURA
Rees Wyn, Transnational Organized Crime, Security, and the European Union, in (Allum, Felia and Renate Siebert, Eds.), Organized Crime and the Challenge to Democracy, London: Routledge, 2003. Monteomeky, J. W (1995). Navodniot mit za mafijata, Sedma me|unarodna konferencija za antikorupcija. Lupsha Peter, Transnational Organised Crime versus the Nation-State, Transnational Organized Crime, 2/1, 1996. Woolsey James, Global Organized Crime, Mora Stephens, Woodrow Wilson School policy Conference 401, A Intelligence Reform in the Post-Cold War Era, 6 January 1996. Liddick R. Donald R, The Global Underworld-Transnational Crime and the United States, Praeger Publishers, Westport, Connecticut, 2004. Beetham David, Foreword, in (Allum, Felia and Renate Siebert, Eds.), Organized Crime and the Challenge to Democracy, London: Routledge, 2003. Viano C. Emilio, Jose Magallanes, Laurent Bridel., Transnational Organized Crime: Myth, Power, and Prot, Carolina Academic Press, Durham, North Carolina, 2003. Stumper, A. (1992 ). Internacionale Kriminaliteta im Umbruch . Die Polizei, No. 7, Viesbaden. Williams Phil and Dimitri Vlassis., Combating Transnational Crime-Concepts, Activities and Responses, Frank Cass Publishers, 2001. Politi Alessandro, The Threat of Organised Crime in the Balkans, Southeast European and Black Sea Studies, Vol.1, No.2, May 2001, Frank Cass, London. Stability Pact Anti-Corruption Initiative (SPAI), Steering Group report, Anti-corruption measures in South-eastern Europe-Country reviews and priorities for reform, Council of Europe Press: Strasbourg, September 2001. Kimberley Thachuk, Corruption: The International Security Dimension, NDU Symposium, February, 2002. Anti-corruption in transition-contribution to the policy debate, World Bank, 2000. Robert Klitgaard, Controlling Corruption, University of California Press, Berkeley, 1998. Macedonias Public Secret: How Corruption Drags the Country Down, ICG Balkans Report, Europe Report, No 133, 14 August 2002.

418

Mitko KOTOVCEVSKI ETIOLOGICAL FEATURES OF TRANSNATIONAL ORGANIZED CRIME AND CORRUPTION AND THEIR IMPACT OVER NATIONAL AND TRANSNATIONAL SECURITY

Summary The transnational organized crime and corruption in the new international ambience have more success in elimination of national state borders and become the most serious contemporary transnational security threats. The primary challenge of analyzing etiological features of transnational security threats is determining which ones are most critical to national and international security. Key words: TRANSNATIONAL ORGANIZED CRIME, CORRUPTION, GLOBALIZATION AND SECURITY.

419

Oliver BAKRESKI

: 355.45(497.2)

, , , . 110.994 2, 2008 7.204.6891. - 2008 49,430 . - 2008 13.200 .2 3 1878 . . . , , . 1991 . , . , 240 . , , , . , . (, , , , .).3 2002 .4 2004 . 14 1995 .5 2007 .
1 2 3

https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bu.html#People 28/03/09 https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bu.html#Econ 28/03/09 Savi A., Deli M., Bajagi M., Bezbednost sveta od tajnosti do javnosti, Institut bezbednosti, Via kola unutrawih poslova, Policijska Akademija, Beograd, 2002, str. 389. Prague Summit Declaration, issued by the Heads of State and Government participating in the meeting of the North Atlantic Council in Prague on 21 November 2002 Znani za Evropeski sz, Centr otvoreno obrazovanie, Sofi, 1998, str. 95.

420

. , , , , .6 ,7 2002 , , . , , , . , , : . , . : , , . , . , . , , , , , . , , , , , , .8
6

7 8

Prozra~nost pri upravlenieto na otbranitelnite dostavki, pod redakcita na T.Tagarev, Sdru`enie D`ord` S.Mar{al & Blgari, Sofi, 2003, 13. Bla kniga za otbranata, Ministerstvo za otbranata na Republika Blgari, Sofi, 2002, 11. , , 2004 (Vidi: http://www. md.government.bg/bg/strateg.html 27/02/2006)

421

, . , , ; .9 , , . , : , , ; ; ; ; , , , , .10

. , , . , , .
9

10

The Bulgarian-American Relations: The Way Ahead, US-Bulgarian Conference, September 19, published by the Atlantic Club of Bulgaria, Soa, 2003, p. 6 , , 2004, 11 (Vidi: http://www. md.government.bg/bg/strateg.html

422

. .11 . : ; ; ; ( () ; ; ; , ; ; ; . . : , , , , .12 , . . , , ( ) ; ; . , ; , ,
11

12

Bugarija e edinstvenata dr`ava vo Evropa koja pokraj pretsedatel ima i potpretsedatel. Postoeweto na ovaa institucija ne e svojstvena za nitu edna varijanta na parlamentarniot sistem na vlasta, tuku samo za pretsedatelskite sistemi. Po{iroko vidi: Kutleti V., Organizacija vlasti-uporedna studija ustava biv{ih socijalisti~kih dr`ava Evrope, Slu`beni list SRJ, Beograd, 2002, str. 112.

423

. () . . ( ) ( ). , . . . , , . . 240 . . , : , , , , ( ), , , . , . , . , , . , , : ; ; ; ;

424

. , , ; , . , , . , . , , , .. . . , ; , , ; ; , ; . 105 , . . , : . ; ; ; ; .

. ,

425

; .

. , ; , ; ; ; . . . . ; . . , . , . , . , . . : , , , , , . . : , -

426

; ; ; , . , , , .

. , , , , , , , , , .13 . 1990 , , , , , , , . , . , . , .
13

Prozra~nost pri upravlenieto na otbranitelnite dostavki, pod redakcita na T.Tagarev, Sdru`enie D`ord` S.Mar{al Blgari, Sofi, 2003, 13.

427

, . , . , , . . , 14 . , , , , . . . . , .15 .16 ,
14

Velizar Shalamanov, Security Sector Reform Does It Work?: Problems of Civil-Military and InterAgency Cooperation in the Security Sector, Geneva Centre for the Democratic Control of Armed Forces and Gorge C. Marshall Bulgaria, Soa, 2003, p.87.
Vidi: Zakonoproektt za upravlenie pri krizi na Republika Blgari.

15 16

V. Shalamanov, B. Tashev and S.Conkov, Model of Defence Management of Republic of Bulgaria in the 21st Century, Research Report Open Society Foundation / George C. Marshall Association, Soa, 2002, p.25.

428

, .17 , , .18 , ( ) , .

(: . - )

17

18

Prozra~nost pri upravlenieto na otbranitelnite dostavki, pod redakcita na T.Tagarev, Sdru`enie D`ord` S.Mar{al Blgari, Sofi, 2003, 24. Analiz na Politi~eskata Ramka# i Izvodite i nasokite za planirane# po Strategi~eski pregled na otbranata i prepor i za rabotata na grupite po pregleda, Institut za Evroatlanti~eska sigurnost, 2003, 29.

429

Defence and Security Sector Governance and Reform in South East Europe: Insights and Perspectives, Albania, Bulgaria, Croatia, Volume I, Fluri, Philipp H., Trapans, Jan A., (eds.), Geneva Centre for the Democratic Control of Armed Forces, Geneva/Belgrade, 2003 ., ., ., , , , , , 2002 . V. Shalamanov, B. Tashev and S.Conkov, Model of Defence Management of Republic of Bulgaria in the 21st Century, Research Report Open Society Foundation / George C. Marshall Association, Soa, 2002 Prozra~nost pri upravlenieto na otbranitelnite dostavki, pod redakcita na T.Tagarev, Sdru`enie D`ord` S.Mar{al Blgari, Sofi, 2003 ka , , 2003 Velizar Shalamanov, Security Sector Reform Does It Work?: Problems of Civil-Military and Inter-Agency Cooperation in the Security Sector, Geneva Centre for the Democratic Control of Armed Forces and Gorge C. Marshall Bulgaria, Soa, 2003 , , 2004 ., - x x , , , 2002 Bla kniga za otbranata, Ministerstvo za otbranata na Republika Blgari, Sofi, 2002 The Bulgarian-American Relations: The Way Ahead, US-Bulgarian Conference, September 19, published by the Atlantic Club of Bulgaria, Soa, 2003 Prague Summit Declaration, issued by the Heads of State and Government participating in the meeting of the North Atlantic Council in Prague on 21 November 2002 Znani za Evropeski sz, Centr otvoreno obrazovanie, Sofi, 1998 http://www.md.government.bg/bg/strateg.html https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bu.html#People https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bu.html#Econ

430

Oliver BAKRESKI COORDINATION OF THE NATIONAL SECURITY SYSTEM OF THE REPUBLIC OF BULGARIA

Resume Attaining coordination in the security sector is one of the key issues in the Republic of Bulgaria. It emerges from the interdependence of components of the institutions and of the extent of interdependence of people in the very institutions and bodies. Thus, coordination is the key element in the work of different public order services and security and intelligence services. Lack of coordination often leads to duplication of activities and the greatest risk is the probability for misinformation of state institutions for issues concerning national security. Practice in the Republic of Bulgaria shows that the coordination function is more successful where there are modern subjects with experience, where the activities are executed according to certain plans, and previously determined schedule. Contrary, at subjects without experience, coordination function is more difcult, inconsistent and with no viable results. Key words: FRANCE, DEFENCE POLICY, DEFENCE INSTITUTIONS, COORDINATION, CONTROL.

431

: 355.45:620.9(100-622 )

. , , . , , . , . , . . : , , , ,

, . , . , - , , , , , . ? -

432

, , , . , . ja . , . , . , . . , , , . , , . , , . , . , - . . , . .

433

. , , - , 1. , , , . - , , . , , . , . , .

. - , , . . , (, ) . 1

Radoman, J. Securitization of Energy as a Prelude to Energy Security Dilemma. Western Balkans Observer, Issue: 4/2007, pp.36-37.

434

. . , 330 1990 2005, 2. . . , 2006 . . , . , , , 3. . . : , , , - , ? , - ? , 2006 . , ( ) ,

2

Moran, D., J.A Russsell, The Militarisation of Energy Security, Strategic Insights, Vol 7, No. 1, February 2008 p.2. http://www.ccc.nps.navy.mil/si/2008/Feb/moranFeb08.asp ( 05.05.2009 ). 2011 . Radoman, J. Securitization of Energy as a Prelude to Energy Security Dilemma. Western Balkans Security Observer. Issue: 4/2007, p.40.

435

. , , . . . , . , . , 4. . , , , 2006 2007 . . 31 2008 , . - . , , , , , , , , , , . , , , 2009 . , 40% , 80% 5. . , 45 .

4

: Luger, R. Enegry and NATO. Keynote speech delivered to the German Marshall Fund Conference, Riga, 27 November 2006. http://lugar.senate.gov/energy/press/speech/riga.cfm 19 , , . 2009 , 20% , 2010 , 470 1000 . 179,5 1000 . Nova gasna kriza 8 marta. http://www.pressonline.rs/page/stories/sr.html?id=59582&sectionI d=40&view= story ( 18.05. 2009 ).

436

6. . 1980-1988 . , , Earnest Will 7. , , , . . , . 2007 2008 . , , . .8 , , , , . 2008 , . , . - 6 7 8

Riga Summit Declaration http://www.nato.int/docu/pr/2006/p06-150e.htm Varwick, J. NATOs Role in Energy Security. NATO at a Crossroads. IP Summer 2008. p.39. , , 44- http://www.securityconference.de/konferenzen/rede.php?id=204&menu2009=&menukonferenzen= &sprache=en& ( 18.05.2009 )

437

. , , .9 . , , , : . , . . , , , . , () , . , . , . , . , . , 10. ( ) , . Steadfast Jaguar 06, 2006 11.

9 10

11

Bucharest Summit Declaration, NATO Press Release (2008/049) 3 April 2008. www.nato.int Energy security: A common concern http://www.regjeringen.no/nb/dep/fd/dep/politisk_ ledelse/ Statssekretar_ Espen_Barth_Eide/taler_ artikler/2007/Energy-security-A-common-concern. html?id=486901 ( 20.05.2009 ) Steadfast Jaguar 06 : http://www.nato.int /SHAPE/ issues/shape_nrf/steadfast_jaguar.htm

438

, , . , . , . , , . , , . 12. . , (-'- ) 13. , , . , , - , . ,

12

13

Climate change may spark conict with Russia, EU told http://www.guardian.co.uk/world /2008/ mar/10/eu.climatechange?gusrc=rss&feed=networkfront ( 21.05.2009 ) NATO not Responding Positively to Azerbaijans Appeal for Provision of Security of Pipelines: Deputy Premier http://news-en.trend.az/politics/enforcemen/1064148.html ( 21.05.2009 )

439

M . , , , . , , 14. . , 5 . , , .15 5, . . , . , . , , . , , , . ,
14

15

Energy Security, the High North of Europe and NATO http://www.vardberg.is/?p=36 ( 21.05.2009 ) Monaghan, A. Russia and the Security of Europes Energy Supplies: Security in Diversity? CSRC Paper 07/01. Swindon: Defence Academy of the UK:January 2007. http://www.isn. ethz.ch/isn/ Digital-Library/Publications/Detail/?ots591=0C54E3B3-1E9C-BE1E-2C24-A6A8C7060233&lng=en& id=44087 ( 21.05.2009 )

440

. , - . , . , , . . . - . , 2007 16. , , 17.

, . , . .
16

17

Monaghan, A. Energy Security: NATOs Limited, Complementary Role. Research Division - NATO Defense College, Rome - No. 36 May 2008. Russias Military Doctrine http://www.armscontrol.org/act/2000_05/dc3ma00?print ( 21.05.09 )

441

, . , 5, . 4 , , , , .18 5, , , .19 , , , , 5. , . 5. , . , . 5, , . . , ?. 18

19

The North Atlantic Treaty Washington D.C. - 4 April 1949 Article IV of the Washington Treaty, http://www.nato.int/docu/basictxt/treaty.htm Article V Washington Treaty, http://www.nato.int/docu/basictxt/treaty.htm

442

. , , . . , . . , . , , . ( . - )

443

Monaghan, A. Russia and the Security of Europes Energy Supplies: Security in Diversity? CSRC Paper 07/01 Monaghan, A. Energy Security: NATOs Limited, Complementary Role. Research Division - NATO Defense College, Rome - No. 36 Moran, D., J.A Russsell, The Militarization of Energy Security. Strategic Insights, Vol 7, No. 1, February 2008 Radoman, J. Securitization of Energy as a Prelude to Energy Security Dilemma. Western Balkans Observer, Issue: 4/2007 Varwick, J. NATOs Role in Energy Security. NATO at a Crossroads. IP Summer 2008 Bucharest Summit Declaration Riga Summit Declaration The North Atlantic Treaty Washington D.C. - 4 April 1949

444

Toni MILESKI NATO AND ENERGY SECURITY DILEMMA Summary The basic intention of presented paper is to represent attend for approaching and clearing of debate about energy security in the frames of evolutionary NATO. The circumstances in the eld of energy supplied doesnt represent only economic thematic and they more occupied working agendas of the other international institution. More precisely, the paper is focusing on the approach politization and securitization of energy supply, the involvement and NATO role in the eld of energy security as well as difculty in denite of Alliance role. The paper is analyzed arguments which are needed for more serious NATO involvement and elaborate the beginnings of such thoughts in the Alliance strategic documents. As well as, the paper are analyzed elements which may be presents obstacle in clear denition of place and role of NATO in energy security. Energy security dilemma represents serious indicator of possible directions of Alliance evolution and its future contribution in contemporary international relations. Key words: NATO, ENERGY, ENERGY SECURITY, SECURITY AND RESOURCES

445

Van~o KENKOV

: 355.4:001.894 623:004

NAUKA, TEHNIKA I SOVREMENOTO VOJUVAWE

Brziot nau~no-tehnolo{ki razvoj, novite vooru`eni sistemi s pove}e vlijaat na razvojot na voenata ve{tina, na~inot na vojuvawe vo sovremni uslovi, na strategiite i doktrinita na sovremenite dr`avi. Imajki go predvid prethodno iska`anoto, vo tekstot se obidovme da uka`eme na implikaciite od nau~no-tehni~kiot tehnolo{kiot razvoj, primenata na oru`ja koncipirani vrz osnova na novite tehnologii i nivnoto revolucionerno vlijanie vrz sovermenoto vojuvawe, voenite doktrini i voenata ve{tina. Vo tekstot se navedni nau~nite otkritija (nuklearnata energija i informati~kata tehnologija) od koi se razvieni novi oru`ja i sistemi na oru`ja koi revolucionerno vlijaele ne samo na promenite vo na~inot na vojuvawe tuku i vo organizacijata na vooru`enite sili i podgotovkite za vojna. Pokraj toa vlijaele i na strategiite i voenite doktrini na zemjite koi raspolagaat so vakvi tehnologii i oru`ja. Ottuka proizleguvaat i novite vidovi na voeni dejsta kako precizniot udar, informati~kata vojna, dominanten manevar, vselensko vojuvawe i centarort na gravitacija. Klu~ni zborovi: NAU^NO-TEHNI^KI, TEHNOLO[KI INFORMATI^KA REVOLUCIJA, NUKLARNO ORU@JE, VSELENSKO VOJUVAWE, INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA, CENTAR NA GRAVITACIJA

VOVED Novite nau~nite i tehnolo{ki dostignuvawa i nivnata primena vo voeni celi bitno vlijaat na na~inot na vojuvaweto i vojnata vo celost. Istoriski gledano revolucionerni promeni vo na~ionot na vojuvawe se slu~ile posle pronao|aweto na barutot, koj poslu`il kako osnova za razvoj na oru`ja koi vlijaele na promenata na borbeniot raspored i na~inot na izveduvaweto na voenite (borbenite) dejstva. Istoto se slu~ilo i posle pronao|aweto na motorot so vnatre{no sogoruvawe, vrz ~ija osnova se razvieni sredstva za voen transport, koi pak ovozmo`ija skoro neograni~eno zgolemuvawe na manevarskite sposobnosti na vooru`enite sili i prenesuvawe na voenite dejstva vo tretata dimenzija - vo vozdu{niot

446

prostor. Ottuka oganot i manevarot stanaa su{tina na site voeni operacii i glaven predmet na izu~uvawe na voenata ve{tina i nejzinite granki: strategijata, operatikata i taktikata. Dvete novi izvonredno golemi nau~ni otkritija (dostignuvawa) ~ija primena predizvika revolucionerni promeni vo organizacijata i na~inot na upotrebeta na vooru`enite sili vo vojna, ostvareni se vo vtorata polovina na 20-ot vek. Otkrivaweto na nuklearnata energija i nejzinoto oblikuvawe vo nuklearno oru`je se smeta za revolucionerno otkritie. Nuklearnoto oru`je, iako bilo uporebeno samo edna{ vo voeni celi, predizvika golemi promeni ne samo vo sva}awata na voenite stratezi na golamite sili tuku i vo podgotovkite (organizacijata, logistikata i dr.) i planiraweto na upotrebata na vooru`enite sili vo eventualna vojna. Vtoroto otkrite se novite informati~ki tehnologii, nivniot razvoj i primena. Za razlika od nuklearnoto oru`je koe e vovedeno prvo vo vooru`enite sili na SAD, a potoa i vo nekolku drugi golemi sili i mnogu brzo vlijaelo na voenata misla, informati~kata tehnologija i sredstvata na voenata tehnika koi pak se razvieni vrz nivna osnova, relativno sporo se voveduvani vo vooru`enite sili na supersilite, a potoa i vo mnogu drugi zemji. Denes, informati~kite tehnologii se prifateni vo tri glavni podra~ja na voenite dejnosti: komanduaweto i rakovodeweto, razuznava~ko-izviduva~kata dejnost i vo podra~jeto na borbenite sistemi so koi se obezbeduva posilen ognen udar, so zgolemnena preciznost i efikasnost na dejstvuvawe vrz celta. Vo ramkite na novite tehnologii najzna~ajnite inovacii se odnesuvaat na vooru`enite sistemi, so koi se obezbeduva posilen ognen udar, a so toa i pogolema razorna i ubojna mo}. Tie sistemi se opremeni so elektronski i optoelektronski komponenti, so {to balisti~kite proektili koi nekoga{ slobodno letale do celta se pretvoreni vo proektili koi se vodat za verme na letot, se naso~uvaat i doveduvaat direktno na celta. Stanuva zbor za precizno vodeno oru`je koe, integrirano so ostanatite sistemi na vooru`enata borba, osobeno vo sistemot za komanduvawe i rakovodewe i razuznava~ko-izviduva~kiot sistem, silno vlijae na karakterot na sovremenata vojna i na~inot na vodeweto na sovremenata vojna.

447

Nauka, tehnika i sovremenite vooru`eni sisitemi Vodenite, odnosno samonaveduvanite oru`ja, nastanale pred pedesettina godini, se narekuvaat i precizni, no za nivniot naziv polemiki se vodat i denes. Vo voenata literatura na zapadnite zemji naj~esto se zboruva za precizno vodena municija kako i za pametno oru`je. Vo Ruskata literatura taa kategorija na oru`je se narekuva visoko precizno oru`je1, za razlika od niv Obrad Vu~urovi} i Aleksandar Stamatovi} toa oru`je go narekuvaat pracizno voden preoektil2. Vo opredelbata za nazivot precizno vodeni oru`ja se po{lo od pretpostavkata deka poimot oru`ja (so precizno dejstvo, ~ie funkcionirawe zavisi od mnogubrojni podsistemi koi mu obezbeduvaat preciznost i efikasnost), e po{irok od poimot proektil. Mnogu avtori pri klasificiraweto na oru`jata vo kategorijata na oru`ja so precizno dejstvo, kako osnoven uslov, go zemaat stepenot na to~nosta na pogoduvawe na celta. Ruskite nau~nici smetaat deka visoko preciznite oru`ja e onaa municija so koja verojatnosta na pogoduvawe e 100%, odnosno so koja se postignuva eden pogodok na eden lansiran proektil. O. Vu~urovi} i A. Stamatovi} pak precizno vodenite proektili gi definirale kako borbeni sredstva ~ija verojatnost na direktno pogoduvawe na celta na site dale~ini na efikasniot dostrel e pogolema od 50%3. Sli~en kriterijum imaat i nau~nicite od zapadnite zemji. Sepak verojatnosta na pogoduvawe na celta ne mo`e da bide edinstven i najbiten uslov za da edno borbeno sredstvo bide staveno vo kategorijata na oru`ja so precizno dejstvo. Imeno, verojatnosta na pogoduvawe od 50% i pove}e ja ostvaruvaat i nekoi klasi~ni oru`ja (snajperska pu{ka, tenk i dr.) Denes sistemite na oru`ja so precizno dejstvo bitno vlijaat na voenata ve{tina, za {to voenite eksperti vodat polemiki, a kako osnovna karaktaeristika se izdvojuva toa {to tie se vodeni (naveduvani). Nivnata preciznost e odredena so na~inot na vodeweto vo uslovite vo koi se koristi. Kako osnovni karakteristiki na ovie oru`ja mo`at da se izdvojat: a) reaktivniot motor na proektilite i b) sitemot na vodewe - koj obezbeduva vodewe ili samonaveduvawe na proektilot do celta. Vo ramkite na ovie
1 2

Military Parade, br.2/2003. O. Vu~urovi}, A. Stamatovi}, Precizno vo|eni projektili, Savremeni strategijski problemi, br. 2/1978. Isto... str. 121.

448

oru`ja najzastapeni se raketite, a potoa vodeni avio-bombi so ili bez motoren pogon. Imajki ja pedvid aktuelnosta na ovie oru`ja, sovremenite pogledi za vojnata i postapkite pri vodeweto na borbenite dejstva, pod oru`ja so precizno dejstvo se podrazbiraat samo sistemi na oru`ja koi imaat konvencionalna boeva glava. Razvojot na sistemite na oru`ja so precizno dejstvo zapo~nuva so pojavata na ognenoto oru`je i `elbata na ~ovekot da go zgolemi negoviot dostrel, preciznost i efektot na dejstvoto vrz celta. Vo taa nasoka se do Vtorata svetska vojna nemalo pozna~itelni rezultati, no vo Vtorata svetska vojna napraven e zna~itelen is~ekor vo taa nasoka so razvojot na germanskite strategiski raketi V-1 i V-2. Vo tekot na Vtorata svetska vojna razvivani se i prakti~no testirani i drugi raketni oru`ja, a me|u najuspe{nite sbile sovetskite {inski vodeni raketi katju{a. Posle vojnata po~na visitnska proliferacija na vodenite i smonaveduvanite oru`ja, kako za straegiska taka i za operativno-takti~ka namena, Vo taa nasoka strategiskite oru`ja imale nuklarni boevi glavi, a operativnotakti~kite oru`ja imale nuklearni i klasi~ni boevi glavi. Vo razvojot na sistemite na oru`ja so precizno dejstvo po Vtorata svetska vojna vode~ka uloga imale vode~kite sili na dvata bloka SAD i SSSR. Tehnologiite za vodewe-samonaveduvawe koristeni se podednakvo i vo sistemite so nuklearno oru`je i vo konvencionalnite sistemi. Pioner vo razvojot na vodenite oru`ja bil SSSR koj najnapred gi razviva{e tn. krilati raketi koi se lansiraa od brodovi i avioni.Prvite raketi koi se lansirani od avion protiv celi na zemja vo operativna upotreba vovedeni se vi vtorata polovina od 20-ot vek. Vo isto vreme, SAD gi razvivaa vodenite balisti~ki raketi. So razvojot na vodenite krilati (krstare~ki) raketi, otpo~nale ne{to podocna i imale zavidni rezultati. Nivniot primer go sledele i drugi golemi i ndustriski razvieni zemji kako Anglija, Francija, Kina, SR Germanija, [vedska, Italija, Izrael. Zabrzaniot razvoj na sistemite na oru`ja so precizno dejsto osobeno be{e karakteristi~en za vrme studenata vojna koga sovremeniot svet intenzivno se vooru`uva{e, a osobeno zemjite ~lenki na dvata bloka, i ovie sistemi gi voveduvaa vo svoite vooru`eni sisli. Pri~ina za vakviot zabrzan razvoj na ovie sistemi bile: iskustvata na vooru`enite sili na SAD od vojnata vo Vietnam i napu{tawe na blokovite i supersilite na strategijata za vodewe na nuklearna vojna i podgotovki za eventualno vodewe na konvencionalna vojna. Ottuka neophodno bilo usvojuvawe na

449

novi tehnologii i nivno vgraduvawe i integrirawe vo konvencionalnite vooru`eni sitemi. Imeno, periodot od 1975-1990 godina bil period vo koj supersilite i blokovite gi modernizirale svoite konvencionalni sili i gi podgotvuvale za vodewe na novi vidovi na vojni vo koi sistemite na oru`ja so precizno dejstvo ke imaat vode~ka uloga.

Nuklearna oru`je Nuklearnoto oru`je upotrebeno e samo edna{ vo dve eksplozii, i toa na samiot kraj na vtorata svetska vojna. Me|utoa poradi svojata isklu~itelno golema ubistvena i razurnuva~ka mo} predizvika prava revolucija ne samo vo razmisluvawata na voenite stratezi na supersilite i mnogu drugi zemji ve}e i vo podgotovkite i planiraweto na vooru`enite sili vo eventualna vojna. Vo kratok vremenski period pome|u 1945 i 1950 godina eksplozivnata sila na edno oru`je e zgolemena pove}e milioni pati, {to jasno poka`uva deka tie oru`ja se revolicionerna novost koga stanuva zbor za sredstvata za vodewe na vojna i deka navistina vlijaelo vo misleweto za vojnata i na~inot na vodewe na vojnata. Vpro~em nuklearnite oru`ja, koi so koli~ini i raznovidnost (vid i namena) neprekinato se zgolemuvani vo arsenalot na supersilite i blokovite, vnesoa su{tinski promeni vo strategijata i voenata doktrina na super silite i blokovite pa i vo mnogu drugi zemji4. Vo tekot na {eesetite i sedumdesetite godini, a i vo osumdesetite godini, site voeni planovi vo koj e predvidena mo`nosta na anga`irawe na sili od strana na supersilite i blokovite raboteni se pod pretpostavka na upotreba na nuklearno oru`je. Revolucionernoto vlijanie na nuklearnoto oru`je vrz organizacijata na vooru`enite sili i na na~inite na vodewe na vojna mo`e da se razgleduva od dve gledi{ta: a) razvojot i mo`nata upotreba strategiski nuklearni oru`ja, i b) eventualno koristewe na nuklearno oru`je vo izveduvawe na borbeni dejstva na kopno. Intenzivniot razvoj i ogromnite koli~ini strategisko nuklearno oru`je vo arsenalot na supersilite uslovile sozdavawe novi voeni for4

Viktor Bubaw, Savremeni rat -izbor objavqenih trudova ,,Narodna armija, 1959, str.134

450

macii i strukturite na nivnite vooru`eni sili. Vo SAD prvo toa bila strategijata na vozduhoplovnata komanda so strategiskite bombarderi nosa~i na nuklearno oru`je i vsu{nost strategiski sili koi se sostoele od takanare~ena nuklearna trijada: strategiska avijacija, interkontinentalni balisti~ki raketi i balisti~ki raketi so golem dostrel, koi se lansiraat od podmornici na nuklearen pogon. Vo sovetskata armija formiran e poseben vid vo vooru`eni sili - raketni edinici za strategiska namena, ~ija udarna sila prete`no ja so~inuvale interkontinentalni balisti~ki raketi so nuklearni boevi glavi. Celokupnite borbeni (manevarski i ogneni) mo`nosti na tie formacii bile mnogu golemi. Kon krajot na 60-tite tie raspolagale so po nekoku iljadi nuklearni boevi glavi poedine~no so ja~ina od 150 kilotoni (KT) do 10 ili pove}e megatoni (MT). Razmisluvawata za upotrebata na tie oru`ja inicira{e novi viduvawa i razmisluvawa za vojnata, a strategijata, kako najva`en element na voenata ve{tina, izdignata e na najvisoko nivo. Ni{to pomalo zna~ewe i vlijanie na voenata ve{tina na operativno i takti~ko nivo nemale nuklearno borbenite sredstva od operativno takti~ka namena. Nivnoto vlijanie na izveduvaweto voeni dejstva na kopno, spored ekspertite na NATO, izrazeno e preku predviduvawe na na~inot na izveduvawe na borbenite dejstva i traeweto na vojnata. Vojnite stratezi i planeri od NATO i VD, vpro~em, ne ja napu{tale idejata za frontalen na~in na vojuvawe, no predviduvale deka me|ublokovskata vojna, vodena i so upotreba na Nuklearni borbeni sredstba (NBS), bia bil mnogu dinami~na i na~elno kratkotrajna i vo sekoj slu~aj bez rovovska vojna. Da bi go potvrdil svoeto viduvawe za taktikata na atomska vojna, francuskiot voen teoreti~ar i publicist O.F.Mik{e, pokraj ostanatoto pi{uval i za slednovo:,,edna obi~na atomska bomba od 20 KT odgovara po svojata mo} kolku koli~ina od okolu 400 000 artileriski zrna od sreden kalibar, a samo eden atomski top mo`e da isfrli pet ovakvi proektili na ~as. Da bi se dobil istiot rezultat vo istiot vremenski period bi bilo potrebno okolu 35 000 polski topovi od sreden kalibar5. Isto taka Oto Mik{e konstatiral deka eden nuklearen proektil od 20 KT, dejstvuva vo polupre~nik od 3275 m, {to odgovara na povr{ina od 35,65 kvadratni metri. Takvata eksplozija ne samo {to bi stvorila uslovi za brz manevar, tuku bi se ostvarile i odredeni psihi~ki efekti vrz pripadnicite na vooru`enite sili protiv koi bi bilo upotrebeno takvo oru`je.
5

Mik{e, Taktika atomskog rata, BIZ, Beograd, 1957, str.123 124.

451

Sovetskiot mar{al Sokolovski pak, bil mnogu deciden koga stanuvalo zbor za mo`nosta od kombinirawe na nuklearniot udar i manevarot. Toj pi{uval deka ,,probivot na odbranata ve}e ne pretstavuva problem.Toj spored Sokolovski bi se postignal so nuklearni udari po takti~kite objekti, odbrani pravci na napad, a uni{tuvaweto na preostanatata grupacija na neprijatelski edinici so raketno nuklearni udari i brzo dejstvuvawe na tenkovskite edinici i vozdu{ni desanti vo dlabo~ina, taka {to toa bi se postignalo relativno brzo. Ovie no i drugite faktori uka`uvaat deka nuklearnoto oru`je navistina dovede do nova revolucija vo na~inot na vojuvawe, prvo vo sva}awata na analiti~arite i planerite, a potoa i vo podra~jeto na organiziraweto na vooru`enite sili i predviduvane na na~inot na nivna upotreba vo borba6. Za vreme na ,,studenata vojna nuklearnoto oru`je za sre}a ne e upotrebeno vo voeni celi. Revolucionerno vlijaelo voglavno na razmisluvawa, prvo, za toa kako da se upotrebi i odbrani od nego, potoa i kako da se izbegne negovata upotreba. Za toa poznatiot geopoliti~ar i voen analiti~ar M.P.Galoa pi{uval: ,,Vo 1945-ta godina fisijata, a podocna i fuzijata na atomite silno vlijaea vrz revolucionernite promeni vo vojuvaweto. Vooru`enite sudiri stanaa ne samo pra{awe za podgotvuvawe za borba tuku i povik kon razumnost. Na istokot kako i na zapadot, voeniot monolitizam se pove}e i pove}e postana rizik. Soznanijata za mo`nosta od upotreba na nuklearnite arsenali dobija me|unarodna dimenzija i uslovija razvoj na strategija za nivna neupotreba7. Me|utoa faktot deka nuklearnoto oru`je ne e upotrebeno vo me|ublokovskite konfrontacii i toa {to arsenalite od toa oru`je SAD i SSSR go reduciraa, iako e zavr{ena studenata vojna pome|u supersilite, ne ja eliminira opasnosta od nivna upotreba vo dadena situacija. Zemjite ~lenki na nuklearniot klub seu{te poseduvaat golemi koli~ini na NBS, a vo pra{awe e i nuklearnata proliferacija (Izrael, Indija, Pakistan), ottuka i idnite generacii, verojatno }e bidat optovareni od opasnostite za mo`nata upotreba na nuklearnoto oru`je.

6 7

Sokolovski, Vojna strategija, VIZ, Beograd, 1965, str.431- 432. General Pierre Marri Galois, Nuklear Weapons and Strategy,,,Military Review , Maj 1970,pp.5970

452

Informati~ka revolucija Za razlika od nuklearno voenata revolucija, koja nastanala poradi neo~ekuvana pojava na potpolno novi, su{tinski razli~ni i ubistveni oru`ja, vlezot na informati~kata tehnologija bil postepen i relativno dolgotraen. Nuklearnoto oru`je iako ne bilo izvori{te, sepak bilo silen inicijator za razvojot i nastanokot na novata informati~ka revolucija. Nuklearnata tehnologija imeno upotrebena vo voeni celi ne samo {to silno vlijaela na voenata misla tuku i stanala vode~ka voena tehnologija. Poradi neprekinato usovr{uvawe na nuklearnito oru`je, za dejstvo od kopno na dale~ina od nekolku do 10 000 i pove}e kilometri, od vozdu{niot prostor na razli~ni dale~ini i viso~ini, od more i pod morskata povr{ina, bilo neophodno osvojuvawe na novi tehnologii i nivno spojuvawe so nuklearnata tehnologija. Kako najprimenlivi se poka`ale elektronikata, optoelektronikata i senzorskata tehnika, tehnologii koi obezbeduvaat pogolema preciznost na vodenite i naveduvanite oru`ja i nivnoto pogoduvawe na celta, no i efikasna za{tita od niv. Elektronikata i senzorskata tehnika prona{le {iroka primena za razvojot i proizvodstvoto na konvencionalnite borbani sredstva. So pomo{ na kompjuterizacijata i drugite vidovi na avtomatizacija zna~itelno e zgolemen kvalitetot na tie sredstva {to vlijaelo na su{tinskite promeni vo strategijate i voenite doktrini, prvenstveno vo SAD, kako vode~ka svetska sila na poleto na razvojot i primenata na novi tehnologii. Evolutivnite promeni vo razvojot na voenata strategija i voenata doktrina pod dejstvo na novite tehnolo{ki dostignuvawa zna~ajno se zabrzani vo sredinata na 70-tite godini na 20 vek. Do toga{ proizvodstvoto na nuklearni borbeni sredstva od strana na dvete supersili, na koi na toa pole im se pridru`ile i nekoi drugi zemji (Velika Britanija, Francija, Kina), dobilo takvi razmeri {to stanalo jasno deka nivnata eventualna upotreba ne bi vodela kon postignuvawe pobeda ili nanesuvawe poraz, tuku op{to stradawe. Takvite soznanija dovele do potrebata za iznao|awe na~ini da se izbegne nivnata upotreba i da se iznajdat drugi re{enija vo podgotovkite za vojna i trkata vo vooru`uvaweto.

453

Re{enie na{le SAD vo proizvodstvo i masovnoto voveduvawe vo vooru`uvaweto na sredstva na voenata tehnika razvieni vrz osnova na novite tehnologii. Paralelno so razvojot i voveduvaweto vo vooru`enite sili na novite sredstva na voenata tehnika, SAD razvile novi strategiski i doktrinarni koncepcii vo koi se vgradeni novite dostignuvawa vo razvojot na novite voeni tehnologii. Vsu{nost taa interakcija pome|u razvojot, proizvodstvoto i voveduvaweto vo vooru`uvaweto na novite sredstva na voenata tehnika, od edna strana i razvojot na doktrinata za nivnata upotreba vo vojnata, od druga strana, koja e sprovedena niz pove}e evolutivni procesi, vodela kon kvalitativni promeni vo strategijata i voenata doktrina na SAD i nekoi drugi zemji. Taa promena se ogleda vo izmenetite strukturi, tehni~kata opremenost i stru~na osposobenost na vooru`enite sili i predvideniot na~in za nivno anga`irawe i izveduvawe na voenite dejstva. Informati~kite sredstva ovozmo`ile, spored amerikanskite teoreti~ari na informati~kata vojna, demasifikacija na `ivata sila i borbenite sredstva na bojnoto pole, t.e re{enijata vo voenite sudiri da se baraat prvenstvevo niz borba vo,,pettata dimenzija (vo elektromagnetniot spektar) i dejstvata od distanca. Vrz osnova na takvoto stojali{te, planerite i voenite stratezi na SAD i NATO vovedoa vo teorijata i praksata novi doktrinarni koncepti i novi strategiskite pogledi, koi proizlegle vsu{nost od voveduvawe vo operativna upotreba na sredstva od informati~kite tehnologii ili koi funkcioniraat vrz osnova na tie tehnologii. Vozdu{no-kopnena bitka (VKb) i FOFA (Foffow-on Forces Attack), kako i strategijata na informati~kata vojna, rezultat se na tie gledi{ta i tie tehnologii. Dokrinarnite koncepti na VKb i FOFA bile razvieni prvenstveno za eventualnata golema vojna vo Evropa. Spored ovie koncepti vo slu~aj da izbie takva vojna NATO silite glavnite udari bi gi usmerile kon voenite objekti vo dlabo~inata na neprijatelskite teritorii, silite vo dvi`ewe (sili na vtoriot i naredniot e{alon), poradi spre~uvaweto na nivnoto pribli`uvawe do frontot i voveduvawe vo borba. Za toa prvenstveno treba da poslu`at raketnite borbeni sredstva naveduva~ki i samonaveduva~ki raketi i kasetni bombi. Izlo`enite protivni~ki sili na boi{teto (prviot e{alon na armijata i frontot) bi bile isto taka izlo`eni na masovni udari so tie oru`ja i spre~eni

454

da eventualno napreduvaat vo dlabo~inata na teritorijata na NATO, a pritoa uni{tuvani. Takvite zamisli objektivno mo`ele da nastanat samo vo slu~aj na poseduvawe na sredstva so koi mo`e da se ostvarat. Izolirawe na protivni~kite sili na frontot i vo neposredna dlabo~ina mo`elo da se postigne i so upotreba na nuklearno oru`je, no stratezite SAD i NATO sakale da ja izbegnat nivnata upotreba. Namesto so nuklearno oru`je voenite stratezi i planeri na SAD i NATO vo gradewe na svoite vizii za golemata vojna vo Evropa se potprele na konvencionalni oru`ja koi mo`at masovno i istovremeno, selektivno da se lansiraat na dale~ina od 30 do 200 km od linijata na frontot. Artilerisko - raketnite udari spored zamislata na voenite planeti i stratezi na SAD i NATO, bi se kombinirale sredstva za elektronsko vojuvawe poradi neutralizirawe ili uni{tuvawe na neprijatelskiot komandno informaciski sistem i sistemot za protivvozdu{na odbrana. Taka paralelno so razvojot na novite sredstva na voenata tehnika, razvien e i koncept za informati~ko vojuvawe ne samo vo evropskite geostrategiski uslovi, tuku i sekade vo svetot. Revolucionarniot razvoj na voenata strategija i voenata doktrina na SAD zabrzan e posle golemite geostrategiski i geopoliti~ki promeni koi nastanale krajot 80-tite i po~etokot na 90-tite godini. Tie vsu{nost so postepena evolucija preminale vo nov kvalitet vo promoviraweto na strategijata na informati~koto vojuvawe koja spored na~inot na vodewe e su{tinski razli~na od prethodnite strategii na SAD i drugite zemji. Strategijata i informati~koto vojuvawe zasnovana na novite tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, prakti~no e testirana prvo vo vojnata vo Persiskiot zaliv 1991, potoa vo vojnata vo SRJ 1999 godina, so toa {to vo prviot slu~aj bile upotrebeni silni kopneni sili {to vo drugiot slu~aj izostanalo. Me|utoa, i vo edniot i vo drugiot slu~aj kako i pokasno (2001)vo antiteroristi~kiot pohod vo Avganistan i Irak (2003) demonstrirani se novi su{tinski promeni vo na~inot na vojuvawe.

455

Novi vidovi na voeni dejstva Spored novite tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa i razvojot na voenite misli sorabotnicite od vozduhoplovniot univerzitet na VV SAD definirale novi vidovi na voeni dejstva ili novi prostori za vojuvawe, od koi se nekoi, iako se poinaku interpretirani, terminolo{ki odgovaraat na principite na voenata ve{tina8 na KoV na SAD usvoeni vo 90-tite godini i ozvani~en vo novite borbeni pravila. Kako novi vidovi na voeni dejstva promovirani: precizen udar, dominanten manevar i vselensko vojuvawe. Precizen udar (Precision strike), spored formalnoto i su{tinskoto interpretirawe, toj poim e mnogu pove}e od fizi~ki udar na proektilot vo celta. Pod poimot prcizen udar se podrazbira sposobnost na zdru`enite voeni sostavi da lociraat, posmatraat, razlikuvaat i ja sledat celta, da izvr{at nivna selekcija, da organiziraat upotreba odgovara~ki sistemi, i da gi sozdadat efektite {to gi posakuvvaat, procenka na rezultatite od dejstvuvaweto i povtorno da napadnat so odlu~uva~ka brzina i nadmo} no operativno tempo, spored potrebite vo eden ciklus vo tekot na celokupnata voena operacija.9 Precizen udar, vsu{nost, se ogleda vo golemite mo`nosti za nabqluduvawe, pronao|awe i sledewe na celta; brzinata na obrabotka na podatocite i golemata komunikacija, i postoeweto i koristeweto na platformi za nosewe i lansirawe na oru`jata so precizno dejstvo i sistem za nivno naveduvawe kon celta. Primenata na toj vid dejstva ja zgolemuva mo`nosta na uni{tuvawe na celi od strategisko i operativnotakti~ko zna~ewe so minimalno anga`irawe na sili i sredstva. Kako potvrda na toa se i analizite i ukau`vawata na sopru`nicite Alvin i Hajdi Tofler koi velat:,,Denes, eden avion F-117 vo eden nalet i so edna bomba mo`e da postigne ona {to i avionot B-17 na koj bi mu trebale 4500 poletuvawa i 9000 bombi vo vtorata svetska vojna ili 95 poletuvawa i 190 bombi vo vietnamskata vojna.10

10

Vo amerikanskata voena terminologija,,principi na vojnata. Vo osnovnite borbeni pravila KoV Spored publikacijata Joint vision 2020, US Government Printing Ofce, Washington, D.C, june 2000, p.12 Alvin and Heidi toer, War and Anti-War, Little, Brown and Co, Boston,1993, p.73

456

Sorabotnicite od vozduhoplovniot univerzitet na VV na SAD isto taka go sogleduvaat toj aspekt, so naglasok deka osmata amerikanska vozduhoplovna divizija vo tekot na 1943 godina napadnala okolu 50 strategiski celi, dodeka multinacionalnite sili samo vo prvite 24 ~asa vo,,Pustinskata luwa napadnale 150 strate|iski celi {to ne se krajni mo`nosti. ,,Vo narednite 25 godini mo`ebi }e mo`at da se napadnat 500 ili 1000 celi vo prvite nekolku minuti i neprijatelot se dovede vo strategiska paraliza naglasuvaat sorabotnicite od navedeniot univerzitet.11

Vselensko vojuvawe Nau~no-tehni~kiot i tehnolo{kiot razvojot na novite tehnologii, niz vekovite vlijaelo ne samo na {ireweto i zgolemuvaweto na dlabo~inata na frontot i zadninata tuku i na osvojuvawe na prostor koj porano ne bil koristen vo voeni celi. Taka na primer vo prvata polovina na 20 vek dejstvata od kopno i od more se preneseni vo vozdu{niot prostor, a vo vtorata polovina na 20 vek vo sevkupniot borben prostor opfatena e i pettata dimenzija - vselenata. Toa gi pottiknalo sorabotnicite od vozduhoplovniot univerzitet na VV na SAD da definiraat nov vid na voeni dejstva - vselensko vojuvawe. Stanuva zbor vsu{nost za voeni akcii i operacii koi se odvivaat vo vselenata ili od vselenata prema ostanatite dimenzii i prostori vo koi se vodat borbeni dejstva. Glavno sredstvo na vselenskoto vojuvawe se satelitite. Opremeni se so radio-elektronski i senzorski uredi koi im ovozmo`uvaat, {irum svetot, vospostavuvawe i odr`uvawe vrska so komandnite centri na site nivoa, dobivaat i razuznava~ki podatoci za stati~nite i dvi`e~kite celi vo site dimenzii na borbeniot prostor vo realno vreme, sledewe na meterolo{kite situacii i so pomo{ na toa, uspe{no usmeruvawe na avionite i raketite na celta. Za borba protiv protivni~kiot satelit tie mo`at da bidat opremeni i so adekvatni vidovi na oru`je kako {to se: radiofrekfentni oru`ja so golema sila, laseri so golema energija. Satelitite mo`at da bidat koristeni i kako lanseri za oru`je od klasata vselena-zemja (more), a
11

Battleeld for the Future 21st Century Warfare Issues, Air University Press, Maxwell air Force Base, September 1995. p.15

457

konceptot na protivsatelitska borba obi~no se kombinira so konceptot protivraketna odbrana (vojna na yvezdite.). Prenesuvaweto na voenite operacii od vozdu{niot prostor vo vselenata vlijaelo ne samo na pro{iruvaweto na borbeniot prostor, a so toa i na karakterot na voenite operacii, tuku i na organizacijata i namenata na vooru`enite sili na golemite sili. Vo voeniot vesnik SAD, na primer se zboruva za spojuvawe na vozduhoplovnite i vselenskite sili ili nivnite delovi, a vo ramkite na vooru`enite sili na Ruskata Federacija formiran e nov rod vo vojskata - vselenski sili, so zada~a da obezbedat satelitska navigacija, komunikacija, meteroolo{ko, topografski i geodetska podr{ka na voenite komandanti ka`uva A.Perminov.12 Pra{aweto za osvojuvawe na kosmosot i negovoto koristewe vo voeni celi, me|utoa, mnogu e po{iroko od aktivnostite na relativno mal broj stru~waci koi se anga`irani na podgotovkata, lansirawe i rakuvawe so satelite vo vselenata. Toa opfaka cel sklop na instalacii i postrojki, vo koi se vklu~eni i kosmodromi, eksperimentalni i {kolski centri. Navedenite ~etiri vidovi na voeni dejstva: precizen udar, informati~ko vojuvawe, dominanten manevar, vselensko vojuvawe se zna~ajna novost vo strategijata na voenata doktrina ne samo na SAD. Tie se rezultat na novite informati~ki tehnologii, so toa {to evolutivno nastanale za vo odredena faza da prerasnat vo nov kvalitet. Precizniot udar e ovozmo`en so razvojot i primenata na sovremenite sredstva za nabquduvawe i razuznavawe i uredite za naveduvawe i samonaveduvawe na proektilite do celta. Novite informati~ki tehnologii zna~itelno ja zgolemija psiholo{kata mo}, i drugiot,,mek na~in na dejstvuvawe vrz protivnikot, dodeka dominantniot manevar, vo osnova, e odraz na zna~ajno zgolemenite manevarski i drugi mo`nosti na vooru`enite sili na SAD. Satelitot kako glavno sredstvo na,,vselenskoto vojuvawe (voenite akcii vo vselenata) koi se bez elektronski i drugi uredi ne bi imale nikakva voena uloga. Voenite stratezi na SAD, pri planiraweto i izveduvaweto na operaciite, so navedenite vidovi na voeni dejstva, na~elno, gi integriraat vo edinstvenata strategija, koja naj~esto se izrazuva niz konceptot dejstva od distanca.
12

Anatoly Perminov, Russias Spase Shield,,,military Parade, January 2002, pp.12-14

458

Nekoi od tie vidovi dejstva mo`at da bidat prezemeni i samostojno, no toa e pove}e isklu~ok otkolku pravilo. Takviot isklu~ok se odnesuva voglavno na informati~koto vojuvawe koe se prezema i vodi pred, za vreme i posle precizniot udar. Za navedenite vidovi na voeni dejstva posebno e karakteristi~no {to so niv, niz konkretna primena, prakti~no se bri{at tradicionalnite granici me|u poodelni granki na voenita ve{tina- strategija, operativa i taktika. Na primer precizniot udar napraven na dale~ina od 100, 200 ili pove}e kilometri se izveduva protiv celi koi imaat i strategisko i takti~ko zna~ewe, a satelitite gi naso~uvaat proektilite na tie celi bez da go odredat negovoto zna~ewe i da obezbeduvaat potrebni podatoci na komandite i {tabovite od site nivoa. Isto taka so precizniot udar, kako glaven faktor za dejstvata od distanca, se bri{e linijata pome|u frontot i zadninata i celata neprijatelska teritorija se pretvora vo edinstveno vojuvali{te. Seto toa pravi su{tinski, revolucionarni promeni vo na~inot na vodewe na vojnata.

Centar na gravitacija ili glavna strategiska cel Tradicionalno, za onoj koj planira da zapo~ne vojna glavna voena cel mu e osvojuvawe teritorii na drugi dr`avi i izvlekuvawe materijalna korist. Bidej}i vooru`enite sili na protivnikot se glavna prepreka za ostvaruvawe na taa cel, zatoa tie bile glavna objekt na napadot ili glavna strategiska cel, odnosno so porazot na protivni~kite vooru`eni sili se stvoreni uslovi za ostvaruvawe na voenata cel, kako vo voena taka i vo politi~ko ekonomska smisla. Vo izmeneti uslovi i poinakvo gledawe kon vojnata, za postignuvawe na sakanata cel ne e prioritetno osvojuvawe i fizi~ko zaposednuvawe na tu|i teritorii. Glavnata cel mo`e da se postigne i taka,,{to protivnikot }e zasaka da go pravi ona {to nie go sakame tokmu koga nesaka toa da go pravi.13 Izborot na glavniot objekt na napad ili strategiskiot centar na gravitacija, vo obidite da se natera protivnikot da go pravi ona {to e na{a `elba, pove}e ne moraat da bidat i spored amerikanskite teoreti~ari naj~esto ne se vooru`enite sili.
13

Battleeld for the Future 21st Century Warfare Issues, Air University Press, Maxwell air Force Base, September 1995. p.109

459

Centarot na strategiska gravitacija mo`at da bidat i drugi elementi na mo} i vlijanie, kako {to se politi~ko i voenoto rakovodstvo na neprijatelskata zemja ili nejzinoto naselenie. Vooru`enite sili mo`at da bidat ako ne sporedna cel, sepak kraen objekt na napadot. Sorabotnicite od vozduhoplovniot institut na VV na SAD smetaat, nasproti Klauzevic, deka uni{tuvaweto na neprijatelskata vojska ne e su{tinata na vojnata i glavniot objekt na dejstva,,,su{tina na vojnata e da go ubedite neprijatelot da go prifati va{iot stav, a uni{tuvawe na negovite sili ne e najdobar na~in za postignuvawe na celta. Vsu{nost, toa mo`e da bide nepotrebno gubewe na vreme i energija. Toflerovi isto taka smetaat deka ,,mozokot na edna zemja, t.e nejzinoto rakovodstvo, e objekt koj pri negovo nadvladuvawe se paralizira nejziniot strategiski sistem, a toa mo`e da se postigne i so,,meki, nevoeni sredstva.14 Me|utoa polkovnik Vorden, eden od sorabotnicite na vozduhoplovniot univerzitet na VV na SAD, naglasuva deka postojat na~ini protivnikot da se prinudi da,,pravi ona {to vie sakate da pravi, i naveduva tri takvi na~ini: 1) napravi negoviot otpor vo politi~ki, ekonomski i voen pogled da bide preskap i taka da go prinudite da prestane so otporot; 2) spre~uvawe na neprijatelot da prezeme neprifatlivi raboti i nametnuvawe strategiska ili operativna paraliza, i 3) potpolno da go uni{tite.15 Vo svojata politika i strategija SAD vo tekot na,,studenata vojna a najve}e posle nea, prakti~no gi primenuvale site tri na~ini so cel da gi nateraat rakovodstvata na zemjite koi gi smetale za svoi protivnici ili koi so svoite merki i akcii go zagrozuvale mirot vo regionot i pretstavuvale zakana na nacionalnata bezbednost na SAD,,da go pravat ona {to tia sakaat da go pravat. Voveduvaweto politi~ki i ekonomski blokadi, na primer, e merka so koja otporot na protivnikot }e go ~ini,,preskapo i }e go dovede vo pra{awe negoviot opstanok. Kombiniraweto na tie merki so demonstrirawe na sila, voena zakana i eventualno, povremeni udari po odbrani celi, prezemeno e poradi,,strategiski i operativni paralizi na protivnikot. Najdrasti~en na~in na koj SAD nastojuvale da go nateraat protivnikot da go,,pravi ona {to tie sakale da go pravat e neposredna upotreba na voena sila zaradi negovo,,potpolno uni{tuvawe.
14 15

Alvin and Heidi toer, War and Anti-War, p.104 Col.John A. Warden, Air Theory for the 21st Century, Battleeld for the Future, pp103-124

460

Toj posleden metod SAD, na~elno, go primenuvale otkoga bi gi iscrpile metodite i sredstvata vo primena na prvite dva na~ina vo,,ubeduvawe na protivnikot. Me|utoa upotrebata na voena sila ne bila naso~uvana neposredno kon,,centarot na gravitacija (rakovodstvoto na protivni~kata zemja) tuku pove}e na negovoto opkru`uvawe: naselenie, infrastruktura, (voena i druga) i drugite ~initeli na nacionalna mo} i vlijanieto na vnatre{nite sostojbi.

Zaklu~ok Od dosega iznesenoto mo`e da konstatirame deka tehnologiite koi {to se koristele vo sovremenoto vojuvawe se poveke }e vlijaat vo ishodot na odredena vojna. Od site ovie tehnolo{ki procesi koi {to od den na den se pove}e se usovr{uvaat, mo`eme da konstatirame deka golemite sili mnogu vlo`uvaat vo sredstvata koi se koristat vo procesot na vojuvawe so cel da se postigne nadmo} nad neprijatelot Skoro e izvesno deka 21 vek }e bide ispolnet so vojni od razli~ni vidovi, dimenzii i intenziteti. Me|utoa, te{ko e da se predvidi kakvi vojni }e se vodat, so koi sredstva }e se vodat i koj metodi }e se koristat, osobeno ako se zeme vo predvid deka 21 vek kako i predhodniot, ima 100 godini i deka promenite vo goleminata na silata, tehni~kite inovacii se se pobrzi, a ~esto i nepredvidlivi. Realno e da se o~ekuva deka promenite vo site oblasti na ~ove~kata dejnost, pa i vo vojuvaweto, }e bidat pogolemi i mnogu pobrzi otkolku vo 20 vek. Me|utoa vojnite vo 21 vek nema da se vodat vo isti geopoliti~ki i geostrategiski uslovi, nitu pak so isto visoko sofisticirani sredstva na voenata tehnika. Ako bidat vodeni, }e se vodat so sredstva i na na~in kako i vo prethodnite periodi. Ovaa pretpostavka gi doveduva vo mnogu te{ka polo`ba zemjite koi se u{te ne vlegle vo informati~kata doba, zatoa mo`e da se najdat vo situacija da se branat od napad so sredstvata na informati~kata tehnologija Mo`eme da konstatirame deka SAD kako neprikosnovena vode~ka svetska sila imaat namera da i vo 21 vek samostojno ili so svoite

461

sojuznici vlijaat na me|unarodnite dvi`ewa, so naglasuvawe za za~uvuvawe na mirot i bezbednosta. Mnogu biten segment vo ponatamo{niot tek i slu~uvawa vo svetot }e bide vselenskoto vojuvawe kako fenomen. Prenesuvaweto na voenite operacii od vozdu{niot prostor vo vselenata vlijaelo ne samo na pro{iruvaweto na borbeniot prostor, a so toa i na karakterot na voenite operacii, tuku i na organizacijata i namenata na vooru`enite sili na golemite sili. Nuklearnata tehnologija iako ne bila upotrebena vo konfrontaciite pome|u golemite sili toa ne dava nekoja sigurnost deka nema da se upotrebi vo nekoja idna vojna. Zemjite ~lenki na nuklearniot klub seu{te poseduvaat golemi koli~ini na NBS, a vo pra{awe e i nuklearna proliferacija (Izrael, Indija, Pakistan, Iran). Taka i idnite generacii, verojatno }e bidat optovareni od opasnostite za mo`nata upotreba na nuklearni oru`ja. Od dosega iznesenoto mo`eme da konstatirame deka samiot nau~no-tehni~ki i tehnolo{kiot razvoj i razvojot na novite tehnologii, nivnata primena vo sovremenoto vojuvawe ne mo`e da ni dade realna slika kakvi }e bidat slu~uvawata vo nekoi idni vojni. Na po~etokot na tretiot milenium ~ove{tvoto se nao|a pred dilemata: ili }e najde pat i na~in sporovite da gi re{ava po miroqubiv pat i so podelotvorni sredstva od vojuvaweto, ili dokolku ne uspee vo toa }e bide uni{teno zaedno so planetata Zemja. Poto~no ~ovekovata sudbina negoviot opstanok se vo negovi race i treba da se nadevame deka }e uspee zasekoga{ da go eliminira najopasnoto sredstvo za opstanok na ~ove{tvoto - oru`jeto. (: . - )

462

LITERATURA
Sakan Mom~ilo, Vojne nauke, VIZ, Beograd, 2003. Zori} Milanko, \uki} Milan, Osnovi ratne ve{tine, VIZ, Beograd, 2003. D-r Vuleta Vuleti}, Vojna tehnika i vojna doktrina, VIZ, Beograd, 2001. Matovi} Jovan, Petrovi}-Pljak @eljko, Oru`je, energija i tre}i svetski rat, NIU VOJSKA, Izdava~ka delatnost, Beograd, 1998. Military Parade, 2/2003 (Ruski ~asopis) Tofler Alvin i Hajdi, Rat i antirat, PAIDEIA, Beograd, 1998. Richard Szafransky, Parallel and Hyper War, Battleeld of the Future, Air University Press, 1995. O. Vu~urovi}, A. Stamatovi}, Savremeni strategijski problemi, br. 2/1978 Kasteks, Strategijske teorije I, Vojno delo, Beograd, 1960. Kissinger Henry: Nuklearno oruje i spoljna politika, New York. Sun Cu Vu, Ve{tina na vojuvaweto, [trk, Skopje, 1996. Lidel Hart, Strategija posrednog nastupawa, Vojno delo, Beograd, 1952. Klauzevic, O ratu, Vojno delo, Beograd, 1951. Milan Vujaklija, Leksikon stranih re~i i izraza,,,Prosveta, Beograd,1980, Anatoly Perminov, Russias Spase Shield,,,military Parade, January 2002, pp.12-14

463

Vano KENKOV

Summary The fast scientic and technological developments and new armament systems are inuencing the development of military skills, contemporary combating, on the doctrine and strategy of the contemporary states. Concerning aforementioned, within this paper we are trying to emphasize the inuence of the precise weapon systems on contemporary warfare, military doctrines and military skills. The paper contains the characteristics of such weapon systems from the end of the last and the beginning of the XXI century. The precise weapon systems are ongoing continuous improvement that highline its meaning for contemporary warfare. It inuences the changes on combating, military doctrine and military skills. Key words: PRECISE WEAPON SYSTEMS; INFORMATION TECHNOLOGY; A SYMMETRIC WARFARE; GRAVITATION CENTRE; PARALLEL WARFARE

464

465

Tawa MILO[EVSKA

: 343.344:355.45(100)

NEZAKONSKATA TRGOVIJA SO ORU@JE I MUNICIJA KAKO POTENCIJALEN BEZBEDNOSEN PROBLEM

Kratka sodr`ina Nezakonskoto proizvodstvo, prenosot i {ireweto na malo i lesno oru`je i nivnoto prekumerno nasobirawe i nekontroliranoto {irewe vo mnogu regioni vo svetot, ima {irok rang na humanitarni i socioekonomski posledici i pretstavuva seriozna zakana za mirot, pomiruvaweto, bezbednosta, stabilnosta i odr`liviot razvoj na individualno, nacionalno, regionalno i me|unarodno nivo. Ovoj trud gi prou~uva dinamikite i trendovite na nezakonskata trgovija so malo i lesno oru`je, ja identifikuva ulogata na transnacionalniot organiziran kriminal i gi razgleduva merkite za kontrola vrz nezakonskiot transfer na oru`je koi vladite, bezbednosnite institucii, i pravosudnite sistemi mora da gi prezemat za da se soo~at so ovoj globalen bezbednosen problem. Klu~ni zborovi: NEZAKONSKA TRGOVIJA SO MALO I LESNO ORU@JE, BEZBEDNOST, TRANSNACIONALEN ORGANIZIRAN KRIMINAL.

VOVED Za poprecizno rasvetluvawe na ovoj segment na transnacionalniot organiziran kriminal }e go prezentirame i determiniraweto na poimot nedozvolena trgovija so oru`je, negovi delovi i komponenti i municija elaboriran vo Protokolot na Konvencijata na Organizacijata na Obedinetite nacii protiv transnacionalniot organiziran kriminal. Spored negovite opredelbi nedozvolenata trgovija }e zna~i uvoz, izvoz, nabavka, proda`ba, isporaka, prenos ili transfer na ogneno oru`e, negovi delovi i komponenti i municija od ili preku teritorijata na edna dr`ava~lenka na teritorijata na druga dr`ava ~lenka dokolku edna od zasegnatite dr`avi~lenki ne go ovlastila istoto vo soglasnost so uslovite od ovoj Protokol ili dokolku ognenoto oru`je ne e ozna~eno vo soglasnost so ~lenot 8 od ovoj Protokol. (Rezolucija usvoena od Generalnoto sobranie na OON, 2001 god).

466

Nezakonskata trgovija so oru`je i municija postanuva realna zakana za nacionalnata bezbednost i mirot vo opredeleni dr`avi i regioni. Crniot pazar na oru`je go karakteriziraat tri osnovni belezi: nelegalnost, taen karakter na zdelkite i perewe na parite so miris na barut. Predmet na ovie biznis zdelki pretstavuvaat konvencionalnite i nekovencionalnite oru`ja i tehnologii koi manifestiraat silno vlijanie vrz site vidovi na voeni konflikti i terorizmot, prvenstveno vo aktuelnite konfliktni zoni, no i po{iroko na globalen plan. [vercot so oru`je i municija vo ovoj kontekst mo`eme da go razgleduvame i kako silen akcelator (duri i presuden) za pottiknuvawe na nasilstvo od strana na razni ekstremisti~ki i teroristi~ki grupi i buntovni~ki dvi`ewa.

Nezakonskata trgovija so oru`je i municija kako potencijalen bezbednosen problem Denes, opredeleni organizacii na transnacionalniot organiziran kriminal po~nuvaat ilegalno da proizveduvaat nekoi tipovi na lesno ra~no oru`je koe vedna{ go plasiraat na crniot pazar. Oru`jeto lesno go nabavuvaat i od firmite za proizvodstvo na oru`je na slabite i korumpirani dr`avi koi ne se vo sostojba da obezbedat soodvetna kontrola. Isto taka, poroznite me|unarodni granici, neprofesionalizmot na strukturite na integriranoto grani~no obezbeduvawe gi otvaraat portite za vlez ili nepre~en transfer na oru`jeto vo site regioni na svetot, posebno vo kriznite regioni i postkonfliktnite dr`avi vo koi pokraj komunisti~koto oru`je s poprisutno e i oru`jeto proizvedeno i vo nekoi zemji ~lenki na NATO. (M. Kotov~evski, 2008). Povrzanosta pome|u terorizmot i organiziraniot kriminal e ovozmo`ena preku {iroko rasprostranetata raspolo`livost na malo i lesno oru`je koi mo`at da bidat krium~areni za pari ili upotrebeni vo operacii. Oru`jeto go nabavuvaat so kupuvawe od neprijatelski zemji i nivni razuznava~ki slu`bi, odnosno kupuvawe na ilegalniot pazar, potoa so kra`bi od skladi{ta so oru`je, i so izrabotka vo tajni fabriki. Bidej}i proizvodstvoto na oru`je vo svetot gi nadminuva potrebite za redovno vooru`uvawe na armiite, ostanuvaat ogromni koli~estva koi se {vercuvaat na ilegalniot pazar. Kako nositeli na krium~areweto se javuvaat poedinci, kompanii pa i odredeni dr`avi, odnosno postojat tri

467

paralelni pazari za proda`ba na oru`je: belo{to se vr{i direktno preku vladite; sivopreku privatni kompanii, no pod nadzor na vladata; i crnopreku samostojni trgovci i poedinci. Vo opasnite lavirinti na kupoproda`bata posebna uloga imaat poedincite, a denes najpoznati i najgolemi preprodava~i se licata od Bliskiot Istok. Slo`enite me|unarodni odnosi i kriznite `ari{ta vo svetot sozdavaat dovolen prostor za ilegalna trgovija so oru`je. Posle padot na Berlinskiot Yid vo 1989 godina, zemjite od Var{avskiot Pakt ostanaa dobro snabdeni so oru`je, od koe eden del go pronajde svojot pat preku ilegalniot pazar za oru`je. Konfliktite vo Isto~en Timor, Zapadna Afrika, Centralna, Ju`na, JugoZapadna Azija i porane{na Jugoslavija samo ja zajaknaa trgovijata so oru`je. Poroznite me|unarodni granici i korumpiranite ili pogre{no treniranite sili na zakonot isto taka odigraa uloga vo ovozmo`uvawe na trgovijata so oru`je, kako prednost na teroristi~kite i organiziranite kriminalni grupi. Koga }e zavr{i nezakonskata trgovija so oru`je, parite koi se dobieni pri proda`bata pominuvaat niz procesot perewe na pari. Oru`jeto isto taka mo`e da se upotrebi kako valuta za razmena za narkotici. Site ovie transakcii rezultiraat vo golemi profiti za kriminalnite organizacii i imaat dalekuse`ni posledici. Ilegalnoto trguvano oru`je ~esto gi poddr`uva postoe~kite etni~ki i politi~ki konflikti ili agendite na teroristi~kite grupi, a so toa pretstavuva bezbednosna zakana kako na nacionalno taka i na me|unarodno nivo. Trgovijata so droga na FARC i obezbedi sofisticirano oru`je, komunikaciska tehnologija, i pomogna za vospostavuvawe na kontrola na 40% od Kolumbiskata teroritorija. (R. Langhorne, 2006: 168-169). Razvoj neraskinlivo povrzan so organiziraniot kriminal koj bi trebalo da e od osobeno zna~ewe za EU e rastot na vooru`eniot kriminal i trgovijata so malo i lesno oru`je niz Evropa. Trgovijata so oru`je, drogi i lu|e se voobi~aeno me|usebno povrzani, kako {to kriminalcite gi osposobuvaat ve}e vospostavenite kanali i ja {irat svojata mre`a na razli~ni nelegalni stoki. Podatocite sobrani od strana na vladata na SAD i NCIS go podr`uvaat ova tvrdewe. Nacionalnata slu`ba za razuznavawe na kriminalotNCIS ja potvrduvaat cvrstata vrska pome|u poseduvaweto na ogneno oru`je i trgovijata so droga i mre`ite koi se koristat za nivno krium~arewe. (International Crime Threat Assessment, 2000).

468

Iako prilivot na oru`je vo Evropskata Unija ne e mnogu golem, postoi redoven pomal protok na malo i lesno oru`je od Balkanskiot region, kako i od Isto~na Evropa koj bi mo`el da se zgolemi so pro{iruvawe na EU i na [engen prostorot kon istok i jugoistok. Padot na Sovetskiot Sojuz, krajot na Var{avskiot Pakt i vojnite vo porane{na Jugoslavija rezultiraa so pomali grani~ni kontroli i prekumerna nabavka na lesno oru`je, a del od ova oru`je go najde svojot pat do Evropa. Maloto i lesnoto oru`je (SALW) go odr`uvalo lokalnoto kriminalno podzemje kako i evropskite teroristi~ki grupi, kako {to e vistinskata IRA, i na toj na~in pridonesuvalo vo potkopuvaweto na evropskata bezbednost. (D. Sagramoso, 2001:1-2). SALW se istovremeno sredstva za za{tita na ilegalnite aktivnosti na organiziranite kriminalni grupi i baza na aktivnosti i izvor na prihodi za grupite povrzani so krium~arewe na nelegalni stoki. Nedozvolenoto {vercuvawe na oru`je pretstavuva seriozna zakana za bezbednosta vo ramkite na EU i nadvor od nea. Labavite izvozni kontroli ovozmo`uvaat ponatamo{ni isporaki na SALW za da se dostigne pribli`na brojka od 550 milioni par~iwa malo i lesno oru`je ve}e pu{teni vo optek. (Small Arms Survey, 2001:59). Vakvoto oru`je gi zasiluva konfliktite i nasilniot kriminal, se koristi za kr{ewe na ~ovekovite prava i humanitarnoto pravo i se zakanuva na bezbednosta nadvor od granicite na Evropa, vo Latinska Amerika, Afrika, Azija, kako i vo samata Evropa. (A. Musah i R. Castle, 1998). Vo edna ponova studija za organiziraniot kriminal, se istaknuva deka zgolemenata nezakonska trgovija so droga, lu|e i so druga {vercuvana stoka e paralelna na i tesno povrzana so nezakonskata trgovija so oru`je. (I. Davis, K, Hirst i B. Mariani, 2001: 5). Postoi zgolemen broj na slu~ai koi se dokaz deka mnogu od nedozvolenoto poseduvano i trguvano oru`je vo nekoja etapa bilo izvezeno ili poteknuva od zemjite na EU i od zemjite na Centralna i Isto~na Evropa. (Izve{taj na Saferworld, 2001: 2). Zna~ajni koli~ini na oru`je, osobeno maloto i lesno oru`je pominuvaat nelegalno niz nejzinite teritorii ili pak se trguvaat od strana na treti lica vo regioni na konflikti i zoni kade se zagrozeni ~ovekovite prava. (B. Wood, E. Clegg, 1999: 2-3). Raspadot na dr`avnite strukturi rezultira so oslabnuvawe na dr`avnata kontrola nad proizvodstvoto na oru`je i sistemot na uvoz/

469

izvoz. Vo ovoj mo}en vakuum, se javuvaat nedr`avni u~esnici, vklu~uvaj} i i trgovci, kriminalni grupi i privatizirani fabriki. Vakvite u~esnici ponatamu ja ograni~uvaat dr`avnata sposobnost za kontrola na transferot na oru`je. (A. Musah i R. Castle, 1998). Nezakonskoto proizvodstvo, prenosot i {ireweto na malo i lesno oru`je i nivnoto prekumerno nasobirawe i nekontroliranoto {irewe vo mnogu regioni vo svetot, ima {irok rang na humanitarni i socioekonomski posledici i pretstavuva seriozna zakana za mirot, pomiruvaweto, bezbednosta, stabilnosta i odr`liviot razvoj na individualno, nacionalno, regionalno i me|unarodno nivo. Nezakonskata trgovija na malo i lesno oru`je vo site aspekti gi poddr`uva konfliktite, go pottiknuva nasilstvoto, pridonesuva za vnatre{no raseleni lica, ja potkopuva po~itta za me|unarodnoto humanitarno pravo, ja spre~uva humanitarnata pomo{ na `rtvite od vooru`enite konflikti i go pottiknuva organiziraniot kriminal i terorizmot. Bliskata povrzanost na terorizmot, organiziraniot kriminal, trgovijata so droga i skapoceni minerali kako i nezakonskata trgovija so malo i lesno oru`je, ja potencira itnosta za me|unarodni napori i sorabotka so cel za spre~uvawe na ovaa trgovija istovremeno od perspektiva na ponuda i pobaruva~ka. (UN Document A/CONF.192/15). Neophodnosta za me|unarodna sorabotka i pomo{, vklu~uvaj}i finansiska i tehni~ka pomo{ za poddr{ka i olesnuvawe na naporite na lokalno, nacionalno, regionalno i globalno nivo mo`e da se prepoznae preku vospostavuvawe standardi i proceduri koi gi zajaknuvaat naporite za prevencija, borba i iskorenuvawe na nezakonskata trgovija na malo i lesno oru`je. Vrz osnova na opredelbite prezentirani vo Protokolot kako dopolnenie na Konvencijata na Organizacijata na Obedinetite nacii protiv transnacionalniot organiziran kriminal, nedozvolenoto proizvodstvo }e zna~i proizvodstvo ili sklopuvawe na ogneno oru`je, negovi delovi i komponenti ili municija: I) Delovi i komponenti koi se predmet na nedozvolena trgovija; II) Bez dozvola i ovlastuvawe od nadle`nata vlast na dr`avata~lenka kade {to se odviva proizvodstvoto ili sklopuvaweto ili III) Bez oznaki na ogneno oru`je pri proizvodstvoto vo soglasnost so ~lenot 8 od ovoj Protokol. (Rezolucija usvoena od Generalnoto sobranie na OON, 2001 god).

470

Atmosferata kreirana so porastot na organiziraniot kriminal, ekonomskata nestabilnost, gra|anskite konflikti ja oslabnuvaat kontrolata vrz oru`jeto u{te pove}e i obezbeduvaat plodno tlo za rast na proizvodstvoto i trgovijata so nedozvoleno oru`je, kako i rasprostranuvawe na oru`jeto vnatre vo dr`avata i nadvor od nejzinite granici. Postojat mnogu jasni vrski pome|u organiziraniot kriminal i nedozvolenata trgovija so oru`je. Organiziranite kriminalni grupi postapuvaat vo soglasnost so pazarnite pravila na potro{uva~ka i pobaruva~ka koi {to ja reguliraat zarabotuva~kata i vo oblastite vo koi {to SALW se nedozvoleni ili zabraneti a najverojatno }e stanat konfliktni oblasti i so toa }e pretstavuvaat prva opcija za razvoj na biznis na organiziranite kriminalni grupi. Vladata na SAD procenuva deka voena oprema vredna nekolku stotini milioni amerikanski dolari se prodava sekoja godina na zemji koi se pod embargo na OON, a embargoto za kriminalnite grupi pretstavuva profitabilen crn pazar. (International Crime Threat Assessment, 2000). Kriminalnite organizacii koi se formirani za vreme na konflikti ~esto ostanuvaat aktivni i po stivnuvaweto na borbite i se klu~en katalizator vo transferot na SALW od postkonfliktnite oblasti do novi destinacii. Vpro~em, vo uslovi na slabo vladeewe na pravoto, nasilstvo i restrikcii na zakonskata trgovija koi {to go pridru`uvaat konfliktot se tolku mnogu profitabilni za organiziraniot kriminal {to se veruva deka vo nekoi slu~ai kriminalcite go pottiknuvaat nastanokot na konfliktot ili go prodol`uvaat konfliktot za da go obezbedat svojot uspeh vo biznisot. Komentarot se sovpa|a so onoj na Saferworld (Bezbeden svet), grupa za nadzor na malo oru`je, koja vo edna neodamne{na studija uka`a na toa deka o~iglednata vrska me|u organiziraniot kriminal i nezakonskata trgovija so oru`je mo`e da se pro{iri i na konfliktnite situacii, kade {to kriminogenite grupi neizbe`no se aktivni i gi snabduvaat u~esnicite so {vercuvana voena oprema i municija. (I. Davis, K, Hirst i B. Mariani, 2001: 5). Vsu{nost, ne e nevobi~aeno paramilitarnite sili i gerilcite da go pottiknat regionalniot konflikt, da ja zgolemat pobaruva~kata za oru`je a so toa da go zgolemat nivniot ekonomski prosperitet preku trgovija ili {verc na oru`je na drugi borciponekoga{ i na nivnite neprijateli. Ova se ostvari vo Afrika, na Balkanot, Latinska Amerika i Azija. Pogolem del od oru`jeto doa|a od porane{nite Sovetski dr`avi

471

i Isto~na Evropa. Nezakonskata trgovija so oru`je vodi koj tajno partnerstvo pome|u voenite sili i mafija{kite grupi vo tie regioni. (L. Shelley, C. Corpora and J. Picarelli, 2002: 148-149). Za~estenite voeni konflikti, reaktiviraweto na starite i aktiviraweto na novi voeni `ari{ta, barawa za enormno vooru`uvawe na golem broj dr`avi, gerilskite dvi`ewa, globalnite teroristi~ki mre`i, me|unarodnite sudiri na golem broj kriminalni i drugi grupacii vrz osnova na razli~ni barawa, oslabnatata ili zagrozena bezbednost na opredeleni dr`avi ili regioni, nestabilnata individualna bezbednost i naru{ena doverba vo nadle`nite dr`avni organi, postojaniot strav od s poagresivnoto i podrsko zagrozuvawe na li~nata i imotnata sigurnost, pretstavuva samo eden zna~itelen del od toplistata na zna~ajni varijabli za analiza na ovoj fenomen. Ovie faktori se neohodni za nepre~eno producirawe na zna~ajni preduslovi, odnosno pogodno tlo i neophodni okolnosti za razvoj i brzo intenzivirawe na nelegalnata, kako i na legalnata trgovija so oru`je i municija nasekade vo svetot. Razornite efekti od ovoj biznis se multipliciraat so paralelnoto dejstvuvawe na serija novi kriminogeni faktori koi se produkt na raspadot na zemjite na realsocijalizmot, sozdavawe na novi slabi dr`avi, nedovolna kontrola na ogromnite koli~estva nasledeno oru`je, oprema i municija, dolgotrajnata ekonomska i politi~ka kriza na zna~itelen broj dr`avi vo tranzicija, i golemiot nalet na korupcijata i koruptivno odnesuvawe vo ovie dr`avi, novoformiranite strukturi na organiziraniot kriminal i serija na novi tranziciskokriminalni pridobivki. Novite kriminogeni faktori so prethodno prezentiranata grupa na faktori ja so~inuvaat celinataosnovata na etiolo{kite determinanti neizbe`no povrzani so krium~areweto i nezakonskata trgovija so oru`je i municija koja obi~no e kontrolirana od strukturite na organiziraniot kriminal. Vo poslednite godini, s pozabele`itelno e me|usebnoto povrzuvawe na aktivnostite na nezakonskata trgovija so oru`je i nezakonskata trgovija so opojni drogi i psihotropni supstancii. (M. Kotov~evski, 2008). Kako {to se namaluvaat bezbednosnite zakani, drugi nevoeni zakani stanuvaat aktuelni, i ne ja napa|aat teritorijata na edna dr`ava tuku nejzinata struktura, prirodata na samoto op{testvo, funkcioniraweto na nejzinite institucii i dobrosostojbata na nejzinite gra|ani. (C. Donnelly, 2000).

472

Trgovijata so lesno oru`je, ovozmo`ena preku dostapnosta na zna~aen vi{ok na rezervi so oru`je i aktivnostite na korumpiranite funkcioneri i kriminalni grupi postana globalna zakana za suverenitetot na dr`avite na makro i mikro nivo. (P. Lock, 1999: 4). Trgovijata so oru`je go zasiluva konfliktot, no isto taka ima negativno vlijanie i vo situacii kade {to nema konflikti. Obezbeduvaweto na pogolema mo} so koja kriminalnite grupi si gi za{tituvaat nedozvolenite aktivnosti so pomo{ na oru`je, se reflektira na oddale~uvaweto na bezbednosta od kontrolata na dr`avniot aparat. Zapo~nuvaweto so tekovniot trend na privatizacija na bezbednosta, rezultira vo kultura so seprisutno oru`je kade {to i individuite se vooru`uvaat sebesi za da se za{titat. Ona {to zapo~nuva kako zakonska reakcija za da se sfati nesigurnosta, mo`e da stane reakciski socijalna dinamika, potiknuvaj}i ponatamo{na nesigurnost, kultura na seprisutno oru`je, i pa|awe na javnata bezbednost nadolu na socijalnoto skalilo. (P. Lock, 1999:4). Pokraj uli~niot kriminal, koj gra|anite go percepiraat kako najgolema zakana za li~nata bezbednost (36.7%), vtor faktor koj vlijae vrz ~uvstvoto na li~na bezbednost e prisustvoto na oru`je (16.2%). Evidentirani se percepciite vo odnos na iskazite deka oru`jeto vo privatna sopstvenost }e ja zgolemi verojatnosta od nasilstvo vo zaednicata (88.1%); deka }e ja ote`ne rabotata na policijata (84.9%) i deka }e go zgolemi kriminalot (92.2%). (L. Georgieva, 2007: 66-67). Ova }e go zgolemi postoe~kiot rascep, i ako multipliciranata sila na nedozvoleni oru`ja stane dostapna, silite koi {to se natprevaruvaat so dr`avata bi mo`ele da se steknat so pogolema mo}. (P. Lock, 1999: 8). Razlikata pome|u kriminal, so koj tradicionalno se spravuva krivi~noto pravo, i bezbednosta, voobi~aenata nadle`nost na dr`avnite bezbednosni organi, izblednuva. Kako dodatok na ovaa problematika se pra{awata za ulogite i odgovornostite na razli~ni agencii, nedostatokot na znaewe za ovie novonastanati zakani i ignoriraweto na metodi koi {to bi trebalo ili bi mo`ele da se upotrebat za da se prevzemat protivmerki. Nevoenite zakani, kako {to se korupcija, organiziran kriminal i terorizam se pote{ki za definirawe otkolku voenite zakani, i spored toa e pote{ko da se prezemat protiv merki. (C. Donnelly, 2000). Sredstvata koi se upotrebuvaat za da se soo~at so tradicionalnite zakani na nacionalnata bezbednost se ~esto irelevantni za problemite koi se predizvikani od novite nevoeni bezbednosni zakani, a tuka spored

473

porane{niot direktor na CIA ne postoi mesto za pregovori. (J. Woolsey, 1996). Koga linijata pome|u nadvore{nata i vnatre{nata politika }e izbledne, tradicionalnite institucii i politiki se poka`uvaat nesoodvetni za da se sprotivstavat na novi zakani. Zakanata {to ja predizvikuva organiziraniot kriminal za bezbednosta e seriozna delumno poradi, otsutnosta na nacionalni i me|unarodni institucii koi bi se spravuvale so toa... Poradi toa {to nevoenite zakani za bezbednosta se novi, me|unarodnite institucii se nedovolno razvieni za da se spravat so niv. (C. Donnelly, 2000). Kako i da e, mnogu popularnite programi za demobilizacija, razoru`uvawe i reintegracija na porane{nite borci nemaat {ansa za vidliv uspeh bez spravuvawe so procesot koj nalikuva na rakotproces na kriminalizacija na regionot. (B. Vankovska, 2006: 48-61). Namaluvaweto na rizikot od efektite na nelegalnoto oru`je s u{te treba da pretstavuva eden od prioritetite vo generalnata politika na Vladata, no i na instituciite, pred s na policijata. Pozitivna i efikasna aktivnost za reducirawe na prisustvoto na nelegalno oru`je direktno }e vlijae vrz ~uvstvoto na li~na bezbednost. I vo ovoj del potrebna e pozitivna akcija za educirawe osobeno na mladata populacija za negativnite efekti na oru`jeto. (L. Georgieva, 2007: 70). Tretiraweto na organiziraniot kriminal so obi~ni strategii za prevencija e vo najgolem broj na slu~ai...neostvarliv, (S. Leppa, 1999) i diplomatskite sredstva se podednakvo neefektivni i irelevantni vo direktno spravuvawe so ovie kriminalni grupi. (J. Woolsey, 1996). Iako ima mal napredok kaj nacionalnite i me|unarodnite institucii vo ovie oblasti treba u{te mnogu da se zavr{i. Strukturite na odbrana i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na R. Makedonija se podlo`ni na bavni promeni, reflektiraat pove}e tradicionalni pristapi i koncepti vospostaveni pove}e za da se spravat so odbranata i javnata bezbednost otkolku spojuvawe na dvete vo nov koncept na nacionalna bezbednost.

Krium~arewe i nelegalna trgovija na oru`je vo Makedonija Zdru`uvawata na organiziraniot kriminal ~esto stojat pozadi razli~ni {vercerski operacii vo Makedonija kako i vo drugi zemji od Balkanskiot region. Nedozvolenite operacii vodeni od ovie organizacii

474

mo`e da imaat dalekuse`ni efekti vrz dr`avite vo regionot kako i vo drugi delovi od Evropa. Na regionalnata konferencija vo Maj 2003, sekretarot na NATO, Lord Xorx Robertson istaknal deka alarmanten e faktot deka organiziraniot kriminal e vo mo`nost da gi premine granicite na Balkanot tolku lesno...{to sozdava sovr{eni uslovi za droga, trgovija so lu|e i oru`je, teror i politi~ko nasilstvo. S ova pretstavuva vistinska zakana za stabilnosta vo regionot, gi uslo`nuva reformite i zadava glavobolka na Evropa. (G. Robertson, 2003). Vo Makedonija, navodno, organiziraniot kriminal pridonese direktno i indirektno so finansiraweto na nabavkata na oru`je vo konfliktot od 2001. (Izve{taj na me|unarodnata krizna grupa, 2002). Ovie kriminalni organizacii prodol`uvaat da operiraat vnatre vo dr`avata, i po zavr{uvawto na konfliktot. Vo izve{tajot od 2001 vo Saferworld (Bezbeden svet) se naveduva deka ova e voobi~aeno za operacii na organiziran kriminal: Postoi cvrsta povrzanost pome|u organiziraniot kriminal i nedozvolenata trgovija so oru`je... Kriminalnite organizacii osnovani vo period na konflikt ~esto ostanuvaat aktivni i po zavr{uvaweto na borbite se klu~en katalizator vo transferot na malo i lesno oru`je od postkonfliktnite regioni do novi destinacii. (I. Davis, K, Hirst i B. Mariani, 2001: 25). Spored najvisokite dr`avni funkcioneri vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, oru`jeto {to e prokrium~areno vo Makedonija voglavno poteknuva od Albanija i Kosovo. Za da se dovede ova nelegalno oru`je vo Makedonija, krium~arite odbiraat edna od ~etirite pomalku poznati kanali od ovie sosedni zemji. Postojat tri kanali na {vercuvawe od Kosovo i eden od Albanija. Od Kosovo, pratkata na ilegalnoto trguvano oru`je zapo~nuva vo Pre{evo, Vitina ili Globo~ica i zavr{uva vo razli~ni pomali sela okolu Makedonija, vklu~uvaj}i go Lojane, Zloku}ani, Tanu{evci, Radu{a, Brest i Ja`ince. Skoro site od ovie kanali pominuvaat niz oficijalni grani~ni kontrolni to~ki ili planinski ilegalni pograni~ni premini. Potekloto na pogolemiot del od oru`jeto {to cirkulira vnatre i nadvor od Kosovo spored izve{taite e so kinesko, bugarsko i jugoslovensko poteklo. Makedonskite vlasti nemaat kontinuitet vo dokumentiraweto na informaciite za zaplenuvaweto na nelegalno trguvanoto oru`je no, smetaat deka naj~esto zaplenetoto oru`je e od kinesko proizvodstvo. Sprotivno na zaklu~ocite od studijata na Kosovo, ovaa informacija pretendira deka oru`jeto vo najgolem del poteknuva od Albanija. Vo

475

Albanija, nedozvolenata trgovija so malo i lesno oru`je zapo~nuva vo pomalite sela, naj~esto, no ne isklu~ivo od Skenderbeg, planinata Jablanica ili Lakavica i se prokrium~aruva vo pove}e sela blisku do gradot Struga vo Makedonija. Skoro celoto oru`je nelegalno izvezeno od Albanija se somneva deka e so kinesko poteklo. (Izve{taj na Saferworld, 2002: 55). Mnogu od ova oru`je e ograbeno od nacionalnite voeni skladi{ta vo Albanija vo 1997 od samoto albansko naselenie. Ova oru`je nikoga{ ne e celosno sobrano ili zemeno vo predvid od vladata taka da prodol`ilo da cirkulira vnatre vo Balkanskiot region. Druga oblast kade postoi oslabnata pograni~na kontrola e zelenata granica so Kosovo. Od Kosovskiot konflikt vo 1999, ~uvarite na granicata koi {to rabotat pod nadle`nost na Ministerstvoto za odbrana na Makedonija, zabele`ale golem broj na nelegalni preminuvawa i otkrile kontrabandi. Nekolku incidenti na nelegalna trgovija so narkotici i oru`je bile registrirani. Evropskata agencija za rekonstrukcija isto taka raboti vo ramkite na pograni~nite edinici za da gi zasili nivnite operativni proceduri i da nabavi dopolnitelna oprema za podobro obezbeduvawe na oblasta. Vo ramkite na aktivnostite za otkrivawe i spre~uvawe na nezakonskata trgovija i nedozvolenoto poseduvawe ogneno oru`je i opasni materii, vo tekot na izminatite devet meseci od 2007 godina, otkrieni se i spre~eni 175 krivi~ni dela nedozvoleno izrabotuvawe, dr`ewe i trguvawe so oru`je. Vrz osnova na sporedbite so aktivnostite sprovedeni vo istiot period od 2006 godina zabele`ano e namaluvawe na efikasnosta vo odnos na otkrienite dela za 2.23% i namaluvawe za 11.3% vo odnos na zaplenetite koli~ini oru`je. (MVR na R. Makedonija, 2007). Se ~ini jasno deka s dodeka ne se vospostavi pocvrst grani~en sistem na menaxirawe, u~esnicite vo organiziranite kriminalni operacii }e prodol`at da ja zloupotrebuvaat slabosta na makedonskite granici, kako i na drugi granici vo regionot, za nelegalna trgovija so oru`je. Ako Makedonija saka efektivno da se soo~i so trgovijata so malo i lesno oru`je, pograni~nite slu`bi treba da ja podobrat praktikata na spodeluvawe na informacii preku vistinski kanali. Pograni~nite slu`bi i pripadnici na policiskite sili patroliraat dol` granicata, no spored oficijalnite lica na pograni~nata administracija, mala e komunikacijata pome|u slu`bite.

476

Regionalni dimenzii na nezakonskata trgovija so oru`je i municija Nesigurniot status na makedonskite granici vlijae na site neposredni sosedi, kako i na drugite dr`avi vo regionot, no Kosovo (a, so toa i Srbija) i Albanija bea zasegnati najmnogu poradi kontinuiranata dostava i pobaruva~ka na nelegalno oru`je vnatre vo granicite. Oru`jeto e povtorno prokrium~areno vo i nadvor od ovie granici, a nekoe od niv uspealo da stigne do site tri konflikti vo regionot vo 1990ite, 2000 i 2001. Poznavaj}i deka preku grani~noto nedozvoleno trguvawe ne poka`alo znaci na namaluvawe, jasno e deka kakvi bilo podobruvawa vo menaxiraweto so granicata i bezbednosta baraat pove}estran napor pome|u Makedonija i nejzinite sosedi, osobeno Albanija i Kosovo. Za vreme na konfliktot vo 2001 vo Makedonija, mnogu oru`je bilo prokrium~areno preku granicata so Kosovo za potrebite na ONA vo borbata protiv Makedonskite bezbednosni sili i pokraj prisustvoto na trupite na KFOR na granicata. (P. Simi}, 2000). Poroznosta na makedonskata granica so Albanija isto taka doprinela za cirkulacijata na oru`je vo i nadvor od Republika Albanija, kako {to napomenavme prethodno, od pribli`no 550,000 par~iwa malo i lesno oru`je koi {to bile ograbeni od nacionalnite voeni skladi{ta vo Albanija od strana na razlutenoto naselenie vo 1997, samo 200,000 par~iwa bile povrateni. Vladinite pretstavnici veruvaat deka 150,000 od preostanatite 350,000 par~iwa nelegalno bile trguvani nadvor od zemjata vo Kosovo i Makedonija, a za preostanatite 200,000 ne se vodi zapis. (Associated Press, 1998). Golem broj na zapleneto oru`je i municija od strana na me|unarodnite sili od 2001 do 2002 nalo`uva deka Albanija bila klu~en izvor na vooru`uvawe na kosovskite albanski borci, od koi mnogu ja preminale ju`nata granica na Kosovo za da u~estvuvaat vo konfliktot vo Makedonija. Najgolem del, no ne i celoto oru`je koe {to bilo zapleneto bilo so kinesko poteklo, {to nalo`uva deka bilo vo najgolem del od nacionalnite voeni skladi{ta vo Albanija, ako se zeme vo predvid faktot deka Albanija proizveduva pu{ki pod licenca na Kina. Poradi faktot deka proizvodstvoto na oru`je po licenca na Kina e dosta rasprostraneto, mo`no e oru`jeto da poteknuva od nekoe drugo mesto. Nelegalnite transakcii na oru`je se zaedni~ki imenitel na voenite ekonomii. Globalnite mre`i na kriminalni trgovci go olesnuvaat pri-

477

stapot do nelegalnite pazari. Na globalno nivo nezakonskite ekonomski aktivnosti se zdobivaat so visok ekonomski rast otkolku redovnata ekonomija. Ovie pazari, kako i da e, se karakterizirani so visok rizik i nasilstvo. Tie slu`at kako magacini za snabduvawe na zavojuvanite strani i sozdavaat klasa na voeni profiteri, vo vnatre{nosta i nadvor od zonata na konfliktot. (P. Lock, 1999: 12). Trgovijata so oru`je na Balkanot be{e mnogu dinami~na vo tekot na gra|anskata vojna i mnogu biznisi se dogovoreni pome|u me|usebno sprotistavenite strani. Vo potragata za profit ne postoeja moralni prepreki. Slabeeweto na sistemot na dr`avna kontrola i jakneweto na organiziraniot kriminal ja sru{i ramnote`ata pome|u dr`avata i trgovcite so oru`je. (A. Radi}). Na strana od dr`avno sponzoriranite kriminalni aktivnosti, postoe{e i silen nedr`aven kriminal koj be{e fokusiran na nelegalnata trgovija so oru`je, droga i lu|e. Nedr`avniot kriminal ima{e regionalni dimenzii. Interesno, ovoj regionalen biznis pove}e se fokusira{e na voena oprema i trgovija so oru`je. Dominantnata etnonacionalisti~ka agenda be{e upotrebena so cel da sozdade podobar imix na biznisot so oru`je. Porastot na nacionalizmot i izbuvnuvaweto na nasilnite konflikti na teritorijata na porane{na Jugoslavija ovozmo`i zlatna mo`nost za mre`ata na Balkanskata mafija. Brojnite frontovi mo`at lesno da go apsorbiraat oru`jeto i da baraat u{te oru`je. Paradoksalno, na cena na nacionalisti~kata treska i ubistvenata politika na liderite, mafiite mo`ea odli~no da sorabotuvaat bez nikakvi predrasudi i da ostvaruvaat visoki profiti. (B. Vankovska, 2006: 48-61).

Transferot na oru`je kako potencijalen bezbednosen problem Za zemjite prima~i, oru`jeto mo`e da ima dvoen efekt vrz zacvrstuvaweto na dr`avata{to e ~esto slu~aj na slabi vladi od dr`avite vo razvoj ili vo sprotivno ponatamo{no vlo{uvawe na vnatre{nata nestabilnost so prenaso~uvawe na oru`jeto vo racete na buntovnicite, paramilitarnite grupi, kriminalnite organizacii ili drugi neprijatelski dr`avni u~esnici koi {to se stremat kon konflikt. Ovie ambivalentni efekti se ~esto povrzani so razgrani~uvaweto napraveno spored {irokata literatura za oru`je pome|u konvencionalno oru`je (koe {to bara zna~ajni

478

tehni~ki ve{tini za koristewe i posebna dozvola za poseduvawe zatoa {to se pogolemi i pote{ki se za prenos), (W. J. Durch, 2000) i, od druga strana, maloto i lesno oru`je, koe {to e proizvedeno od golem broj na proizvoditeli mo`e da se pro{vercuva niz golem broj legalni i nelegalni kanali, poevtino, pomalku somnitelno i pote{ko za otkrivawe, i polesno e za transport i poednostavno za rakuvawe duri i za neobu~eni vojnici, vklu~uvaj}i i deca. (K. Krause, 2000). Trgovijata so konvencionalnoto i lesnoto oru`je mo`e da involvira i neprifatlivi kompromisi pome|u celite za podobruvawe na dr`avnata bezbednost (postignata i so goleminata na rezervata na oru`je) i nejzinata vnatre{na stabilnost (postignata vo trkata na dolgi pateki so investirawe vo ekonomskiot razvoj) (M. Difeld, 1998) i dvete imaat potencijalni bezbednosni implikacii. Vo pove}e od 50 konflikti koi izbile od 1990, lesnoto oru`je bilo edinstvenoto vooru`uvawe koristeno vo 46 od slu~aite; samo nekolku konflikti (Zalivskata vojna vo 1991, vozdu{nite napadi na Srbija, antiteroristi~kata vojna vo Avganistan, i neodamne{nata voena intervencija vo Irak) bilo dominantno te{koto oru`je. (Godi{no izdanie na SIPRI, 2006). Analiti~arite zabele`aa zaedni~ka povrzanost pome|u dostapnosta na lesnoto oru`je koe {to gi potpaluva vooru`enite konflikti, i predizvikanite politi~koekonomski situacii sozdadeni od nasilstvoto, koe {to se eksplotira za da se profitira od zdelkite so oru`jeto vo voenite zoni (E. J. Laurance, 1998)fenomen poznat kako voena ekonomija. Vo prilog na pottiknuvaweto na nasilniot kriminal i ovozmo`uvawe na kriminalcite da gi branat nivnite operacii od silata na zakonot, maloto oru`je, avtomatskite pu{ki, pu{kite, granatite i minofrla~ite, se vinovni za 8090 procenti od `rtvite vo modernite vojni. Mnozinstvoto od ovie konflikti bile vnatre{ni, vodeni od lesno vooru`eni paravoeni sili, protiv sosedski etni~ki ili religiozni grupi, i se ubieni glavno civili, najmnogu `eni i deca. (P. Eavis, 1999). Iako e sporno toa dali dostapnosta na oru`jeto kako takva ja zgolemuva sklonosta kon nasilstvo, skladiraweto na oru`je vo racete na neprijatelski socijalni i etni~ki grupi sozdava zna~ajno pridvi`uvawe na klasi~nata bezbednosna dilema, zgolemuvawe na nesigurnosta i nedoverbata. (P. Herby, 1998). Isto taka gi prolongira konfliktite i go zgolemuva brojot na civilnite `rtvi tamu kade {to konfliktot ve}e izbuvnal. Iako e od osobena va`nost za da se zabele`i {irokata globalna raspro-

479

stranetost na kanalite, za mnogu dr`avi nivnata regionalna neposredna okolina gi odreduva nivnite bezbednosni interesi, vklu~uvaj}i gi i onie koi proizleguvaat od transferot na oru`je. Od ovoj aspekt, golemo vnimanie se posvetuva na problemot na ilegalno dvi`ewe na oru`jeto koe {to zavr{uva vo racete na ne-dr`avni u~esnici, bilo preku diverzija ili od soodvetno sankcioniranite dostavuva~i do politi~kite nestabilni regioni (opi{ani kako na primer destabilizacioni skladi{ta). Legalniot transfer prestavuva 80 do 90% od globalniot transfer na oru`je, drugiot procent e podelen pome|u transferite na ilegalniot siv pazar (koga vladite i nejzinite pretstavnici gi koristat dupkite vo zakonot ili ne gi po~ituvaat nacionalnite i/ili me|unarodnite zakoni i politiki) i ilegalnite transferi na crniot pazar (koi {to se odvivaat vo uslovi na prekr{uvawe na nacionalnite i/ili me|unarodnite zakoni i bez vladina dozvola ili kontrola, iako vklu~uvaat korumpirani vladini dr`avnici koi {to u~estvuvaat samostojno za sopstvena korist). Mnozinstvoto na ilegalni transferi vklu~uvaat malo i lesno oru`je, duri do 25% od nivnata trgovija e sprovedena ilegalno. (Small Arms Survey, 2001: 141-166). Legalnite transferi mo`e da bidat prenaso~eni kon ilegalni pati{ta na golem broj na~ini. Dodeka nekoi od niv (od direktno sponzorstvo od vladata pa se do nevladini u~esnici, kr{ewe na embargo so oru`je ili prezemawa od krajni korisnici) istovremeno se odnesuvaat na konvencionalno oru`je i lesno oru`je, drugi (kra`ba od vladinite rezervi, vojskata i silite za sproveduvawe na zakonot, prodavnici za oru`je, i civili; ili trgovija so nosa~ikrium~reweto na legalno kupenoto oru`je vo druga dr`ava vo mali koli~ini) se odnesuvaat na malo i lesno oru`je. (Small Arms Survey, 2002). [ireweto na oru`jeto gi vklu~uva site transakcii koi se neovlasteni od strana na vladite ili se sprovedeni prikrieno, od protok na legalno ~uvaniot doma{en arsenal kako vo zemjata prima~ taka i vo zemjata ispora~uva~ na oru`jeto (kra`ba, zaguba, ilegalen transfer) do nedr`avnite u~esnici (grupi, organiziran kriminal, privatni bezbednosni sili, privatni dileri, poedinci) vo samata dr`ava ili nadvor od nea, pa se do povtoren transport pome|u nedr`avnite u~esnici. (K. Krause, 2000). Crniot pazar na oru`je povrzan so trgovijata so lu|e i ilegalnata trgovija so narkotici, pottiknuva razli~ni vidovi na konflikti so nizok intenzitet. Ovie problemi te{ko se lokaliziraat, zatoa {to vo mnogu

480

slu~ai ilegalnite strukturi se vme{ale vo legalnite, i vodat kon fenomen poznat kako mafiokratija ili sistem na mafija. Vrskata e proporcionalna so vladinite dr`avnici koi se vo isku{enie da gi iskoristat dupkite vo zakonot ili kontrolata nad vospostavenata praktika od edna strana i legalniot paravan zad koj kriminalnite organizacii gi krijat ilegalnite aktivnosti, od druga strana. (J. Roth, 1999). Merkite za kontrola vrz transferot na oru`je mo`e da se podelat vo dve {iroki grupi, ednata se odnesuva na legalnoto {irewe (primarniot ciklus) a, drugata na nelegalnoto {irewe i nelegalniot transfer (vtoriot ciklus). Vtorata grupa na merki (za kontrola na nezakonskiot transfer) vklu~uva: kontrolni sistemi i pravila na izvozot; zgolemuvawe na transparentnosta, vospostavuvawe neposredna kontrola vrz poedine~nite dileri na oru`je, brokerite, transporterite; zabrana na me|unarodni transferi do nedr`avni u~esnici, i sozdavawe na kapaciteti na poslabite dr`avi da gi nadgleduvaat aktivnostite vnatre vo sopstvenata teritorija. (K. Krause, 2000). Istovremeno so pretstavuvaweto na kompatibilno zakonodavstvo bazirano vrz podobro razbirawe na efektite na nekontroliranoto {irewe na oru`je (kako {to se {irewe na konflikti, ograni~uvawe na razvojnite inicijativi, vrski so drugi vidovi na organiziran kriminal i dr.) va`na merka, koja za da bide efikasna treba da se povrze so razvojot na kapacitetite za sproveduvawe (koj za mnogu dr`avi pretstavuva pogolem problem otkolku spoznavaweto na samoto zakonodavstvo). Od seto ova proizleguva deka organiziraniot kriminal se hrani preku vooru`eni konflikti. Vooru`eni frakcii ili buntovi se prilagoduvaat na metodite na organiziraniot kriminal i ponekoga{ se povrzuvaat so kriminalni inicijativi prodavaj}i im droga ili pak zamenuvaat droga za oru`je. Kriminalnite mre`i gi iskoristuvaat ovie sostojbi i posle prekinot na neprijatelstva ja prodol`uvaat svojata funkcija so {to gi komplikuvaat naporite za sozdavawe na traen mir i ja popre~uvaat anga`iranosta za efektivno gradewe na dr`ava.

481

Zaklu~ok Nezakonskata trgovija so oru`je pretstavuva eden od najslo`enite i najopasni problemi na sovremeniot svet. Krium~areweto i nelegalnata trgovija so oru`je i municija pretstavuva edna od zna~ajnite dejnosti na transnacionalniot organiziran kriminal, koja isto taka, ostvaruva ogromni profiti. Pokraj finansiskiot motiv, ovie valkani aktivnosti ~esto pati gi sledat i motivi od politi~ka i voena priroda vo funkcija na ostvaruvawe na opredeleni celi na voenite strategii i geopoliti~ki i geostrategiski kombinatoriki. Oru`jeto koe {to cirkulira vnatre i okolu Republika Makedonija ne e isklu~ok od ve}e postoe~kiot trend. Od neodamna, me|unarodnoto vnimanie e naso~eno kon Makedonija, a toa delumno se dol`i na konfliktot vo 2001, a del na javno iska`aniot stav na dr`avata za priklu~uvawe kon NATO EU. I pokraj interesot na Makedonija za evropska integracija ostanuva u{te mnogu da se napravi vo odnos na kontrolata na koli~estvoto na oru`je koe {to postoi vo dr`avata cirkulira niz regionot.

(Recenzent: prof. dr Mitko Kotov~evski)

482

LITERATURA
Associated Press, (1998), New Gun-running Route Opens to Kosovo, dostapno na: www. nisat.org. Davis, I, Hirst, C and Mariani, B., (2001), Organized crime, corruption and illicit arms trafcking in an enlarged EU, Saferworld Report. Donnelly, C., (2001-2002),Rethinking Security, NATO Review. Dufeld, M., (1998), Controlling the Availability and Unlawful Use of Arms at the International Level: the United Nations and Civil Society, dostapno na: http://www.nisat.org/ default.asp?page=publications/pub_videos.htm 1998. Durch, J. W., (2000), Constructing Regional Security: The Role of Arms Transfer, Arms Control and Reassurance, HoundMillls, Palgrave. Eavis, P., (1999), Awash with Weapons, the World Today. Generalno sobranie na OON, pedeset i petto zasedanie, Rezolucija usvoena od Generalnoto sobranie (8 juni 2001 god), 55/225 Protokol protiv nedozvolenoto proizvodstvo i trgovija so ogneno oru`je, negovi delovi i komponenti i municija. Georgieva, L., (2007), Izve{taj za navremeno predupreduvawe, Li~na i javna bezbednost, Programa za razvoj na OON, Makedonija, dostapno na: http://www. undp.org.mk Herby, P., (1998), Developing a Humanitarian Law Approach to the Problem of Arms Availability, in Controlling the Availability and Unlawful Use of Arms at the International Level: the United Nations and Civil Society, dostapno na: http://www.nisat.org/ default.asp?page=publications/pub_videos.htm, 1998. ICG report, (2003), Albania: State of the Nation, Balkans Report, No. 140. International Crisis Group (ICG). (2002), Macedonias Public Secret: How Corruption Drags the Country Down, Balkans Report no.133, dostapno na: http://www.southeasteurope.org. International Crime Threat Assessment., (2000), dostapno na: www.whitehouse.gov Kotov~evski, M., (2008), Oblici na kriminalno dejstvuvawe na transnacionalniot organiziran kriminal, vo Zbornik na trudovi, Globalizacija, mirot i bezbednosta, Mileski, T., (ureduva~), Ministerstvo za obrana i Filozofski fakultet, Skopje, 2008. Krause, K., (2000), Small Arms and Light Weapons: Proliferation Processes and Policy Options, International Security Research and Outreach Programme, International Security Bureau, dostapno na: http://www.smallarmssurvey.org/AddRes/krause_ proliferation.PDF. Langhorne, R., (2006), Global Politics, Oxford University Press Inc. Laurance, E. J., (1998), Controlling the availability and unlawful use of arms at the international level: The United Nations and civil society, in Controlling the Availability and

483

Unlawful Use of Arms at the International Level: the United Nations and Civil Society, dostapno na: http://www.nisat.org/default.asp?page=publications/pub_videos.htm, 1998. Lepp, S., (1999), Anticipating instead of Preventing: Using the Potential of Crime Risk Assessment in Order to Minimize the Risks of Organised and Other Types of Crime, HEUNI Paper No.11, The European Institute for Crime Prevention and Control, afliated with the United Nations, Helsinki. Lock, P., (1999), Pervasive Illicit Small Arms Availability: A Global Threat, HEUNI Paper No. 14, The European Institute for Crime Prevention and Control, afliated with the United Nations, Helsinki. Lord Robertson, G., (2003), Ohrid Regional Conference on Border Security and Management. Quoted in Nesovski, V., (2003), Co-operation to Open Balkan Borders, Southeast European Times, dostapno na: www.balkantimes.com Ministerstvo za vnatre{ni raboti na R. Makedonija, (2007), Analiza: Sostojbite na nelegalnata trgovija so oru`je i opasni materii vo tekot na devette meseci od 2007 godina, dostapno na: http://www.mvr.gov.mk Musah, A. F and Castle, R., (1998), Eastern Europes Arsenal on the Loose: Managing Light Weapons Flows to Conflict Zones, BASIC Occasional Paper No. 26. NCIS UK Threat Assessment on Serious and Organised Crime 2000, National Criminal Intelligence Service (NCIS), dostapno na: www.ncis.co.uk. Programme of Action to Prevent, Combat and Eradicate the Illicit Trade in Small Arms and Light Weapons in All Its Aspects (UN Document A/CONF.192/15), UN Programme of Action on SALW, dostapno na: http://disarmament.un.org/cab/poa.html Radi, A., Trgovina Oruzjem, bilten Defence & Security, dostapno na: http://www. ccmr-bg.org/analize/rec/rec19print.htm Roth, J., (1999), Organiseeritud Kuritegevus Narko-, Relva-, ja Inimkaubanduse Vallas, Organized Crime in the Sphere of Illegal Drugs, Weapons, and Human Trafcking, trud prezentiran na 9th Forum Balticum Conference, Tartu, dostapno na: http:// www.forumbalticum.ee/konv9/roth_e.htm. Saferworld, (2002), Small Arms and Light Weapons in the Federal Republic of Yugoslavia: The Nature of the Problem. Sagramoso, D., (2001), The proliferation of illegal small arms and light weapons in and around the European Union: instability, organised crime and terrorist groups, Saferworld & Centre for Defence Studies. Sanderson, T., (2004),Transnational Terror and Organized Crime: Blurring the Lines, SAIS Review vol.XXIV no.1. Shelley, L, Corpora, C and Picarelli, J., (2002), Global Crime, Beyond Sovereignty; Issues for a Global Agenda, 2nd Edition, (Ed), Maryann E.Cusimano-Love. Simic, P., (2000), Do the Balkans Exist?, Chaillot Papers, No. 46. SIPRI Yearbook, (1996), Stockholm: SIPRI.

484

Slovak Foreign Policy Association., (2000), Enhancing NGO engagement to prevent the proliferation and misuse of small arms in Central and Eastern Europe, Saferworld, Bratislava. Small Arms Survey, (2001), Proling the Problem, Oxford: Oxford University Press. Small Arms Survey, (2002), dostapno na; http://www.smallarmssurvey.org/Yearbook/ EngPRkitCH3_11.06.02.pdf. Vankovska, B., (2006), The Impact of conict and Corruption on Macedonias Civil-Military Relations, in Born Hans (Ed), Civil-military relations in Europe: Learning from crisis and institutional change, Routledge, Taylor & Francis Group, UK. Wood, B and Clegg, E., (1999), Controlling the gun-runners: Proposals for EU action to regulate arms brokering and shipping agents, BASIC, Saferworld and the Norwegian Initiative on Small Arms Transfers report. Woolsey, J., (1996), Global Organized Crime, Mora Stephens, Woodrow Wilson School policy Conference 401, A Intelligence Reform in the Post-Cold War Era, dostapno na: www.fas.org.

485

Tanja MILOSEVSKA ILLICIT TRAFFICKING OF WEAPONS AND ARMS AS POSSIBLE SECURITY PROBLEM Summary The illicit production, transfer and spreading od small and light weapons and theirs excessive accumulation and uncontrolled broadening in many regions in the world, have broad range of humanitarian and social-economic consequences. Illegal trafcking of small arms and light weapons represents serious threats for peace, reconciliation, security, stability and sustainable development on individual, national, regional and international level. This paper examines the dynamics and trends of illegal trafcking of small arms and light weapons, identies the role of transnational organized crime, and considers the measures of control over illicit arms trafcking which governments, security agencies, and law enforcement agencies must take to combat this global security problem. Key words: ILLICIT TRADE OF SMALL AND LIGHT WEAPONS, SECURITY AND TRANSNATIONAL ORGANIZED CRIME.

486

487

: 355.01:304-027.511

DIJAPAZONOT NA VOENATA MO] VO USLOVI NA SOVREMENATA GLOBALIZACIJA

. , . , . , , . , , . : , , , .

, . , , , . , . , . 21- ? ? 1? ? . .
1

John B., James W., Colin G. and Eliot C., Strategy in the contemporary world, second edition, Oxford University Press, 2007.

488

. , , , , , . , , , . , . ( ), .2 , , , : , , , , . , , , . . , 21 . , 11 2001 . - , - , . . , ,
2

Michael Chossudovsky, The Globalization of Poverty and the New World Order, second edition, Global Research, Center for Research on Globalization, 2003.

489

. , - . . , New World Military Disorder. , , . Fukuyama , .3 . , Huntington , , , . .4 (. 5). , , . , ? ? Baumann . , . 3 4 5

Fukuyama F. (1992) The End of History and the Last Man, Penguin Books Huntington S.P. Sukob Civilizacija i preustroj svjetskog poretka, Izvori, Zagreb,1996. 2002 . .

490

ad hoc . , . , . Baumann , , .6 Baumann . , . , . , , . , , , .7 , . , . , . . , . , ? .

6

., , 1-2, (2001): 5-25.

491

, , ( ), , . , , , , . , , , , , . , , , . .

- () , . - . , . , , . . , , . , -

492

, , . , , . - , , , . , , . , . , - .8 . , . , . , . , (SIPRI) - . , 85% 2005 . , 15 84% , 48%, ., , 5% .9 , , . 1. 2001 2009 . 2002 2003 ( 7.24% 21.79%), . 2008 . 696
8 9

Stocholm International Peace Research Institute, http://www.sipri.org/ , Yearbook, 2006

493

9.77% 2007 . 2009 ., . , , .10

SLIKA 1. IZVOR: CENTER FOR ARMS CONTROL AND NON-PROLIFERATION, FEBRUARY, 20 2008.

, 2. 2009 .

SLIKA 2. IZVOR: US MILITARY SPENDING VS. THE WORLD, 2008, CENTER FOR ARMS CONTROL AND NON-PROLIFERATION, FEBRUARY, 20 2008.
10

2009 612 . 454.8 .

494

1,473 11, (711 ), (121), (70), . (55.4) . ( 2005 ), : 2/3 ; ( ); 29 (, , , ., ) 14.65 ; 2/3 3/4 ( , , , , .); ( ) 139 $, 30% .12 ( .3) 1999 2006 . . , , , . . , .

11

12

. , 1985 1.2 . U.S. Military Spending vs. the World, Center for Arms Control and Non-Proliferation, February 5, 2007.

495

SLIKA 3. IZVOR: RICHARD F.GRIMMETT, CRS REPORT FOR CONGRESS; CONVENTIONAL ARMS TRANSFERS TO DEVELOPING NATIONS, 1999-2006, SEPTEMBER 26, 2007 HTTP://WWW.GLOBALISSUES.ORG.GEOPOLITICS/ARMSTRADE/BIGBUSINESS.ASP

, 74% .13 (Center for Defense Information), . , , . , , , , .14 ,

13

14

Richard F.Grimmett, CRS Report for Congress; Conventional Arms Transfers to Developing Nations, 1999-2006, September 26, 2007 . , , . ( ), , . : Plevnik J., Iza globalizacije, Golden marketing, Zagreb, 2003, str.98.

496

, . 1.5 ( 2.5 % ) . , , (, , .) 10.5 , , 5 . 100.000, , . 0.5% .15 (22%), (19%), (9%), . (7%), (7%), (5%), (3%) . , . 16 . , . , , ,
15

16

2008-2009 4.17 . , , . 2.44 , 2.09 , 1.51 $, 1.44 $ 1.23$ . Fact Sheet for tha International Day of Peace: Costs of war and peace, United Nations, 2006.http://www.un.org

497

, , , , , 65 % . , 5.7 % 27- 0.5 % . , .17 , . , ( ) . 10:1. . , () , . . . / / . , . , ?

17

UN Financial Crisis, Global Policy Forum (accessed February 25, 2007)

498

, , - . , . , . , . . , . . , . (: . - )

499

LITERATURA
A.F.Klimenko Globalization and its impacts on military politics and military strategy,MilitaryThought,May-June,2002. htpp://ndarticles.com/p/articles/mi_m0JAP/ is_3_11/ai_94329285/ Bauman Z., Voinite v erata na globalizaciata, Sociologi~eski problemi 1-2, 2001. Gocevski T., Unifikacija na sistemite vo uslovi na globalizacija, Filozofski fakultet, Skopje, 2008. Grupa avtori, Nacionalna i Me`dunarodna sigurnost, Voenno izdatelstvo, EOOD, 2005. John B., James W., Colin G. and Eliot C., Strategy in the contemporary world, second edition, Oxford University Press, 2007. Fukuyama F. (1992) The End of History and the Last Man, Penguin Books Fact Sheet for tha International Day of Peace: Costs of war and peace, United Nations, 2006. http://www.un.org Michael Chossudovsky, The Globalization of Poverty and the New World Order, second edition, Global Research, Center for Research on Globalization, 2003. Nacev Z. Globalizacija-proces koj vodi kon mir i stabilnost ili kon novi podelbi i konfrontacii#, Globalizacijata, mirot i bezbednosta, MO na Republika Makedonija i Filozofski fakultet, Skopje, 2008. Huntington S.P. (1996) Sukob Civilizacija i preustroj svjetskog poretka, Izvori, Zagreb Plevnik J., Iza globalizacije, Golden marketing, Zagreb, 2003. Richard F.Grimmett, CRS Report for Congress; Conventional Arms Transfers to Developing Nations, 1999-2006, September 26, 2007 UN Financial Crisis, Global Policy Forum (accessed February 25, 2007) US Military Spending vs. The World, 2008, Center for Arms Control and Non-Proliferation, February, 20 2008. Stocholm International Peace Research Institute, Yearbook 2006, http://www.sipri.org/

500

Goran ZENDELOVSKI DIAPASON ON MILITARY POWER IN TERM OF CONTEMPORARY GLOBALIZATION Summary Processes of globalization get primarity on regulations of the worlds affaires. Controversies and revivals from the periods of Cold war, remains behind antagonisms who led toward series of wars and conicts through the world. Periods fulllments of oscillations with peace and war, pointed at that globalization process and war how sociable phenomenon are not seen lake separated issues. The world composed of countries classied how countries from First, Second or Third world is difcult to nd common peaceful solution. Double standards promoted by globalization always remains possibility of new collision between power, rights and interests on states and international organizations.

Keywords: GLOBALIZATION, WAR, PEACE, MILITARY POWER.

501

Sergej CVETKOVSKI DEFINIRAWE NA KRIZATA I KRIZNIOT MENAXMENT

: 327.5.008.1/2.01

Kratka sodr`ina Krizata mo`e da se odigra sega so malo ili nikakvo predupreduvawe, bilo kade, bilo koga. No, toa ne e sekoga{ lo{a vest. Toa e realnost. Sposobnosta da se upravuva promenlivata situacija i da se donese trezvena odluka- {to pretstavuva samo u{te eden na~in na percepirawe na krizniot menaxment- e vitalna za postignuvawe uspeh vo kriti~nite presvrtnici vo `ivotot, politikata, svetot... voop{to. Vo novonastanatite okolnosti se javuvaat novi mo`nosti za uspe{no rano upravuvawe so krizata. [to pretstavuva krizata? [to pretstavuva krizniot menaxment? Vebster ja definira krizata kako to~ka presvrtnica kon podobro ili polo{o; odlu~uva~ki moment ili presudno vreme. Krizniot menaxment- planirawe na krizata, to~kata presvrtnica- e ume{nost na otstranuvawe na pogolemiot del od rizikot i neizvesnosta so {to vi se ovozmo`uva da postignete pogolema kontrola vrz va{ata sopstvena sudbina. Klu~ni zborovi: KRIZA, MENAXMENT, TO^KA PRESVRTNICA.

VOVED Krizata e ednostavno realnost. Taa mo`e da se odigra vo sekoe vreme, na sekoe mesto. Mo`e da ima svoja najava, no mo`e i da nastapi odedna{ bez nikakvo predupreduvawe. Taa e mo`ebi neprimetna no, prisutna, tuka nekade. So drugi zborovi najsigurna pretpostavka e deka krizata se nayira na horizontot. Nejzinoto prisustvo ne treba da bide sfateno kako lo{a vest. Krizata si ima i svoj pozitiven aspekt. Postoeweto na krizata e realnost. Ako ja prifatime takvata realnost kako postoe~ka- ako osoznaeme deka vo dene{nite slo`eni i nepredvidlivi vremiwa ni{to ne e nevozmo`no, vklu~uvaj}i gi krizite koi mo`at za site nas da ponudat pusto{- toga{ mo`ebi e vistinsko vreme vo na{ite umovi da se prifati argumentot deka: so soodvetno planirawe i pravovremeno reagirawe, mo`e da se izvle~e pozitivniot aspekt od krizata. Vo spravuvaweto so krizata i kriznite situacii mo`e da se nau~i deka sudbinata mo`e da bide surova. Isto

502

taka, mo`e da se nau~i deka krizite mo`at da bidat i mnogu dobri. No pred se, tie se surovi! I tokmu ovaa nivna kvalifikacija, vo na{ite umovi ja zacvrstuva koncepcijata za lo{ata kriza. Kinezite go imaat prifateno ovoj koncept so vekovi. Simbolot za nivniot zbor kriza- nare~en wei-ji- e vsu{nost kombinacija na dva zbora, opasnost i mo`nost.1 Ume{nosta da se naso~uva fluidna situacija i da se napravi dobra i vnimatelno odmerena odluka - {to e samo u{te eden na~in kako da se gleda na krizniot menaxment - se vitalni za postignuvawe na uspeh vo kriti~nite to~ki - presvrtnici vo `ivotot, politikata, svetot...voop{to. Bidej}i krizata ne se odigruva vo nekoj izoliran prostor, sosema e izvesno deka sekoja kriza ima branoviden efekt na `ivotot vo nejzinata okolina. Tuka e potrebno da se naglasi deka ona {to se slu~uva na povisoko nivo ostava efekt na ona {to se slu~uva na ponisko nivo, pa duri i na na{iot individualen `ivot. I obratno, li~nite krizi i stresni situacii mo`at da povlijaat na golemite odluki. Globalnite krizi poka`uvaat razli~ni na~ini na postapuvawe na kriznite menaxeri. Tehnikite na onie koi se nazna~eni da se spravuvaat so globalnite krizi, zna~itelno se razlikuvaat. Se nametnuvaat pra{awata za toa koja tehnika e podobra; koi se nivnite zaedni~ki karakteristiki; koja tehnika se poka`uva kako pouspe{na vo zavisnost od sredinata vo koja se primenuva;... Seto ova treba da se zeme vo predvid koga se donesuva odluka vo ekot na samata kriza: kako prezemenata akcija }e vlijae ponatamu na drugite akteri, akcii i idni krizi? Tie se nerazdelno isprepleteni. Tie vlijaat edni na drugi i me|usebno se pothranuvaat.

1. OSNOVI ZA DEFINIRAWE NA KRIZATA Skoro edna decenija od zavr{uvaweto na dvaesetiot vek, retrospektiven pogled niz edna nemirna epoha na nastani }e zabele`i dve svetski vojni, zavr{etok na kolonijalnata era i golem broj krizi i konflikti. Pokraj seto toa dolgoo~ekuvaniot mir pome|u dvete supersili izostana, pe riodot na post studena vojna vo me|unarodniot sistem be{e okarakteriziran so postojano nasilstvo vo mnogu regioni. Naj~estiot tip na neprijatelskata interakcija vo globalnata politika vo izminatiot vek be{e me|udr`avnata voeno-bezbednosna kriza.
1

Fink, Steven. Crisis management: Planning for inevitable. Lincoln, USA: iUniverse, Inc, 2002

503

Vo sredinata na 1970-tite, postoe{e mnogu malku sistematsko znaewe za: Percepiraweto na krizite i tehnikite na donesuvawe odluki vo Isto~niot blok; brojnite krizi na dvaesettiot vek vo site regionite nadvor od Evropa; za krizite koi gi iskusuvaa slabite dr`avi; za vlogovite, stavovite i taktikite na partnerite na sojuzite vo krizniot menaxment; za trigerite i pri~insko posledi~nata povrzanost na krizite; posledicite na krizite vrz mo}ta, statusot, odnesuvaweto, i sledstveno percepciite na zemjite u~esni~ki vo istite; i kriznite ishodi na globalno nivo. Dotolku pomalku imalo i nau~no sistematsko i prakti~no rabotewe na prodol`enite konflikti (trajnite rivalstva) ili na nekakva {iroko rasprostranetata teorija za krizite. Duri poslednite nekolku godini menaxiraweto na krizite e prioritetna tema na bezbednosnite agendi na me|unarodnite, vladinite i nevladinite organizacii.2 Svesnosta za vakvata praznina vo 1975 dovela do zapo~nuvawe na proektot Me|unarodno krizno odnesuvawe. Proektot se potpiral na 3 to~ki: Prvo, deka destabilizira~kite efekti na krizite, ili konfliktite i vojnite se opasni za globalnata bezbednost. Vtoro, da se razberat pri~inite za krizite, evolucijata, odnesuvaweto na akterite, ishodot i posledicite na krizata e edinstveno mo`no so nivno sistematsko prou~uvawe. Treto, deka znaeweto mo`e da go olesni efektivniot menaxment na krizite kako i da go namali nivniot obraten efekt vrz svetskata bezbednost. Celta na spomenatiot proekt bila da se rasvetli ovoj raste~ki fenomen na svetskata politika. Od nea se izvlekuvaat ~etiri specifi~ni celi: sozdavawe i rasprostranuvawe na teorija za me|udr`avnite krizi i prodol`enite konflikti; generirawe i testirawe na soodvetni pretpostvki za efektite na krizite vrz liderite i donesuva~ite na odlukite; utvrduvawe na {abloni za postavuvawe na klu~ni elementi na otpo~nuvawe na krizite, deluvaweto na akterite i upravuvaweto so krizite, aktivnosta/ pasivnosta na supersilite, vklu~uvaweto na me|unarodnite organizacii
2

Mitrevska, Marina.Krizen Menaxment. Skopje: Evropa 92 - Ko~ani, 2008:141.

504

i ishodot; i primena na nau~enoto vo funkcija na podobruvawe na svetskiot poredok niz me|unarodnite mir i bezbednost. Krizata i nejzinata funkcija vo ramkite na po{irokata bezbednosna paradigma projavila razli~ni dimenzii. Prvata bi se odnesuvala na razli~noto poimuvawe na krizniot menaxment. Formuliraweto na ovoj koncept vo ramkite na po{irokata definicija na mirot i bezbednosta, so spojuvawe na voenite i civilnite dimenzii na krizata na krajot dovede kon pro{iruvawe na zna~eweto na problemot (krizata) koj ja turka tendencijata kon opravduvawe na naporite da se sozdade validen instrument od strana na me|unarodnite institucii i na vladite.3 Vtorata dimenzija-problem vo vrska so poimovnoto opredeluvawe na krizata vo potesna i po{iroka smisla, e razrabotkata na strategija za upravuvawe na krizata i sozdavawe na resursi za soodvetno upravuvawe. Okolu vakvata strategija pove}eto me|unarodni akteri ve}e podolg period go stavaat teoriskiot akcent na preveniraweto, iako poradi zadocnetata prevencija vo praktika se sre}avaat so problemot za ograni~uvawe i razre{uvawe na krizata, a podocna so post konfliktnoto menaxirawe na procesot na gradewe na mirot. Ponatamu, u{te eden problem koj se provlekuva, e pronao|aweto na jasna, precizna i dovolno seopfatna definicija za krizite koja treba da se distancira od kategoriite so koi se definira drug vid itna sostojba, koja vklu~uva opasnost po bezbednosta na dr`avata ili gra|anite (voena sostojba, vonredna sostojba, itna sostojba). Vo vrska so krizata se postavuvaat u{te dve logi~ki pra{awa za verojatnosta na izbivawe nasilstvoto. Ne site krizi vklu~uvaat nasilstvo. Vsu{nost, edno zna~ajno pra{awe e zo{to nekoi krizi eskaliraat a nekoi ne eskaliraat vo nasilstvo ili u{te pove}e vo voeno neprijatelstvo. Vtoroto pra{awe pak, e vo vrska so tipovite na promena na situacijata koi vodat kon pointenzivno nasilstvo. Nekoi promeni se predizvikani ili prosledeni od nasilstvo; drugi, pak, ne se. Zatoa i te`i{teto na bilo koe prou~uvawe na krizite ne e ekskluzivno ili primarno staven na nasilstvoto. Mnogu pove}e te`i{teto e na promenata koja se odigruva vo me|unarodniot sistem, vo koj krizite se koristat kako analiti~ki odgovor. 2. POIM ZA KRIZA I KRIZEN MENAXMENT

Georgieva, Lidija. Postkonfliktni dilemi vo Makedonija: upravuvawe so krizite. Upravuvawe so krizi vo Republika Makedonija-Soveremena makedonska odbrana (2005):78.

505

2.1. Definirawe na krizata Sodr`inata na poimot kriza e pove}ezna~na i re~isi bezgrani~na. Vo leksikonot, kriza e gr~ki zbor krisis. Vo leksikonot se ponudeni dve definicii za zborot kriza i toa vo pozitivna konotacija (eden stepen vo nizata na slu~uvawata, a koi se odlu~uva~ki za idninata, i koi mo`at da dovedat do promeni na podobro ili polo{o, so eden zbor kriza zna~i presvrtnica), taka i vo negativna konotacija kako sostojba na nestabilnost na pr. vo ekonomijata, op{testvoto, politi~kite ili me|unarodnite odnosi, po {to doa|a do presvrt.4 Re~nikot Meriam-Vebster, krizata ja definira kako: a) To~ka presvrtnica kon podobro ili polo{o vo akutna bolest ili groznica;... napad na bolka, taga, `alost, maka ili naru{eno funkcionirawe; emocionalno zna~aen nastan ili radikalna promena na statusot vo `ivotot na li~nosta. b) Presuden moment (kako vo zaplet vo literaturata) v) Nestabilno ili kriti~no vreme ili poredok na raboti vo koi pretstoi presudna promena; osobeno takva so o~igledna mo`nost za visoko nepo`elen ishod (kako finansiska kriza); situacija koja ja dostignala kriti~nata faza (kriza po `ivotnata okolina) .5 Krizata (krizite) mo`e da se odigra na li~no ili na societalno nivo. Mo`e da bide traumati~na ili stresna promena vo ne~ij `ivot, ili nestabilna i opasna op{estvena situacija, vo politi~ka, socijalna, ekonomska i voena smisla, ili golem ekolo{ki nastan, osobeno nekoj koj predizvikuva bliska i iznenadna promena. Poednostavno, toa e termin so zna~ewe vreme za proverka ili vonreden nastan. Taa mo`e da bide socijalna sostojba koja e okarakterizirana so nevoobi~aena nestabilnost predizvikana od zgolemen stres i ili zagrozenost ili ~ustvo na zagrozuvawe na kontinuitetot na poedinec ili grupa, osobeno socijalna sostojba na transformirawe na kulturni {abloni i naviki.

4 5

Mitrevska, Marina: Krizen Menaxment. Skopje: Evropa 92 - Ko~ani, 2008:21. http://www.merriam-webster.com/dictionary/crisis

506

Vo sekojdnevniot govor taa mo`e da bide sinonim za dramati~na izmislica, to~ka na najvisoko dostignato nivo na interes ili emocionalna reakcija.6 Ako krizata se sfati kako presvrtnica, taa, sprotivno na voobi~aenoto veruvawe, ne e sekoga{ lo{a. Taa samo se karakterizira so izvesen stepen na rizik i nesigurnost. Krizata e golem, nepredvidliv nastan koj se zakanuva da im nanese {teta na organizaciite ili nivnite nositeli. Iako krizite se nepredvidlivi, tie ne se neo~ekuvani. Site onie koi ja predviduvaat i ja planiraat krizata-to~kata presvrtnica (kako fraza za zamena, dokolku kaj nas, vo na{ite umovi postoi problem so prika~uvawe na pogre{nata konotacija na zborot kriza), sekoj koj mo`e da ja predvidi i da ja planira to~kata presvrtnica ima podobri {ansi za dobivka od taa mo`nost otkolku nekoj koj dozvoluva krizata da mu se prikrade nepodgotven. Podgotvenost za nastapot na kriza e uslov za nejzino uspe{no spravuvawe ili najmalku za ona {to se narekuva kontrola na {tetata. Krizite mo`at da vlijaat vrz site segmeti od op{testvoto- politikata, ekonomijata, religijata, obrazovanieto, semejstvoto, vladite itn. a se predizvikani od {irok spektar pri~ini. Spored Rozental, krizata pretstavuva seriozna zakana na osnovnite strukturi ili fundamentalnite vrednosti i normi na op{testvoto. Soglasno negovata argumentacija terminot kriza se koristi kako koncept za site vidovi negativni slu~uvawa. Vo po{iroka konotacija se primenuva za situacii koi se neo~ekuvani, nepo`elni, nepredvidlivi a koi predizvikuvaat opasnost. Vo Zakonot za upravuvawe so krizi na Republika Makeodija stoi: Pod poimot kriza se podrazbira pojava so koja se zagrozeni osnovnite vrednosti, trajnite i vitalnite interesi i celi na dr`avata.7 Ortakovski veli deka krizata e napnata konfrontacija me|u vooru`enite sili koi se mobilizirani i podgotveni i mo`at da bidat upotrebeni vo povremeni borbi od ponisko nivo, no koi ne upotrebuvaat pozna~itelna sila. Spored Robertson, krizata mo`e da bide razbrana kako nacionalna ili kako me|unarodna sostojba vo koja ima tretirawe na primarni vrednuvani interesi ili celi na stranite {to se involvirani.
6 7

Encyclopedia Britannica, 2008. Encyclopedia Britannica Online. ^len 3 od Zakonot za upravuvawe so krizi (Slu`ben vesnik na RM, br. 29, 2005)

507

Oddelot na Obedinetoto Kralstvo za biznis, pretpriemni{tvo i kontrolni reformi, krizata ja opi{uva kako abnormalna situacija, ili percepcija koja e nad opsegot na sekojdnevnoto rabotewe i koja se zakanuva na operaciite, bezbednosta i reputacijata na nekoja organizacija.8 Oddelot se zazema vo raboteweto, planiraweto na krizniot menaxment da se tretira so podednakvo vnimanie kako i drugite planski aktivnosti. Iako definiciite za kriza mo`at prili~no da variraat, sepak ima tri elementi koi se zaedni~ki za pove}eto definicii na krizata: a) zakana za nekoj sistem; b) element na iznenaduvawe; v) kratko vreme za odluka. Sekoja kriza e sama po sebe razli~na, no sepak site poseduvaat nekoe od slednive obele`ja: iznenaduvawe; nedostatok na informiranost koga istata e najpotrebna; brza eskalacija na nastanite; otrgnuvawe od kontrola (vistinska ili pretpostavena); rizik za va`ni interesi; intenzivno sledewe na sosotojbata; pojava na panika; promena vo voobi~aeniot proces na donesuvawe odluki; efektivno naso~uvawe na upravuvawe na kratkoro~no planirawe, odlu~uvawe, dejstvuvawe.

2.2. Definirawe na krizniot menaxment Krizniot menaxment e sistematski obid da se izbegnat krizite ili da se upravuvaat kriznite nastani koi se slu~uvaat. Krizniot menaxment- planirawe na krizata, presvrtnicata- e ume{nost na otstranuvawe na pogolemiot del od rizikot i nesigurnosta za da vi dozvoli da postignete pogolema kontrola vrz va{ata sudbina.9
8

Crisis management. United Kingdom, Department of Business Enterprise and Regulatory Reform. October 2007. Fink, Steven. Crisis management: Planning for inevitable. Lincoln, USA: iUniverse, Inc, 2002

508

Spored American Heritage Dictionary, krizniot menaxment e kompleks od specijalni merki prezemeni pod pritisok za re{avawe na problemite predizvikani od kriza. Za Dejvid Robertson, krizniot menaxment pretstavuva dobra diplomatija so koja se nastojuva da se re{i nestabilnata sostojba so odbegnuvawe na tenzii. Od prakti~na gledna to~ka, krizata e sekoja predupreduva~ka situacija koja go nosi rizikot od: eskalirawe vo intenzitet; iznesuvawe na videlina ne{to {to bilo sokrieno; me{awe vo voobi~aenite aktivnosti/operacii; zagrozuvawe na pozitivna slika na javni li~nosti ili na sistemi; o{tetuvawe na li~nosta, sistemot, dr`avata itn. Dokolku koj bilo od ovie nastani se slu~i, presvrtnicata najverojatno }e zeme nasoka kon polo{o. Zatoa postoi pri~ina da se pretpostavi deka ako situacijata go nosi rizikot od eskalirawe vo intenzitet, istata taa situacija, ako se do~eka i ako se re{ava na vreme, mo`ebi nema da eskalira. Naprotiv, mo`e mnogu pogodno da se rasturi, da se razre{i. Ne{to {to mo`ebi ne se sfa}a e deka nie postojano odvra}ame predupreduva~ki situacii sekojdnevno vo `ivotot, no ne sme svesni za toa bidej}i go pravime toa taka ve{to {to toa stanalo del od na{ata voobi~aena rutina. Mo`e da se zabele`i samo ako ponekoga{ ne{to navistina nevoobi~aeno se slu~uva. No koga ni{to nepovolno ne se slu~uva, nie mo`e da ne sme svesni vo vrska so postoe~koto {to go imame, deka alternativite mo`e da bidat pusto{ni. Mo`ebi seta taa rutina e dosadna, no ne smee da se zaboravi deka tokmu toa so drugi zborovi se narekuva pobeduvawe. Pobeduvawe e koga se odvra}a predupreduva~kata situacija. Toa, e vsu{nost, praktikuvawe na krizniot menaxment. Lu|eto deluvaat so isprobani i vistinski merki. S {to treba da se pravi e da se dr`i antenata ispraveno za ne{to {to e nadvor od rutinata. Naj~esto koga ne{to vonredno }e se pojavi, menaxerot }e bide vo sostojba da se spravi so toa bidej}i ve}e prethodno rutinski se spravuval so sli~ni situacii. Se raboti za toa da se ima alternativen odgovor na predupreduva~kata situacija.

509

Dali spomenatovo e navistina krizen menaxment? Da. Sekoja merka koja odnapred planira kriza (ili to~ka presvrtnica)- sekoja merka koja go otstranuva rizikot i nesigurnosta od dadenata situacija i so toa ovozmo`uva da se ostvari pogolema kontrola vrz ne~ija sudbina- e navistina forma na krizen menaxment. 10 Opredeleni teoreti~ari smetaat deka koga zboruvame za upravuvawe so krizite, vsu{nost, zboruvame za fraza, koja na prv pogled se ~ini kontradiktorna. [to zna~i toa? Toa zna~i deka krizata ~estopati ja karakterizira konfuzija, odnosno zbunetost ili duri panika, koja mo`e da dovede do negativni posledici. Ottuka proizleguva pra{aweto mo`e li da se upravuva so krizite?11 Sekako deka odgovorot e pozitiven, no samo dokolku se imaat predvid slednive tri pravila: deka krizite se neizbe`ni; deka upravuvaweto so krizi bara nekoi proceduri za rakovodewe, koi mo`at da bidat prethodno usoglaseni i upotrebeni po pojavuvaweto na krizata; i deka upravuvaweto so krizite e integralen del na odgovornosta na sekoj rakovoditel. ...So krizata e potrebno spravuvawe kako so pra{awe od operativen menaxment koe ednostavno se prezema vo isklu~itelni situacii. Vakvata ramka za odgovor vo krizniot menaxment voobi~aeno e zasnovana na postoe~ki upravni strukturi i odgovornosti. Mora isto taka da gi odrazuva (ili da gi podobruva) postoe~kite linii na komunikacija, kako vo kompaniite taka i vo site organizacii koi se afektirani. Ovoj pristap, koga e razvien vo sprega so operacionalnite menaxeri, }e bide potvrda za poseduvaweto na planovi i podgotovka na predlo`enata ramka za prakti~na implementacija.12 Voop{teno, praktikata na krizniot menaxment vklu~uva napori za eliminirawe na neuspehot, kako i razvojot na formalen komunikaciski sistem za da se izbegnat ili da se menaxiraat krizni situacii, i e poddisciplina od po{irokiot kontekst na menaxmentot.
10

11

12

Taka na pr. odgovorniot student nosi dve penkala na denot na ispit. Vo slu~aj ednoto da otka`e toj }e bide podgotven da prodol`i so ispitot nevoznemiren od situacijata. Toa e forma na krizen menaxment. Koga voza~ot se podgotvuva za dolg avtomobilski pat, toj vnimatelno go proveruva avtomobilot, go nadopolnuva rezervoarot, gi pregleduva gumite i motorot, stava pojas za spasuvawe itn. Toa se isto taka formi na krizen menaxment. Mitrevska, Marina. Menaxirawe na krizata: Mo`e li krizata da se upravuva?. Godi{en zbornik: Kniga 59. Skopje: Filozofski fakultet, 2006, 498. Crisis management. United Kingdom, Department of Business Enterprise and Regulatory Reform. October 2007.

510

Krizniot menaxment se sostoi od ve{tini i tehniki potrebni za procenuvawe, razbirawe i spravuvawe so sekoja seriozna situacija, osobeno od prviot moment koga }e nastane pa s dodeka ne zapo~nat procedurite za zakrepnuvawe. Toj podrazbira postoewe na Plan za krizen menaxment koj go so~inuvaat metodi upotrebeni za da se odgovori i na realnosta (objektivnata situacija) i na percepcijata (subjektivnoto do`ivuvawe). Osnoven problem koj dominira e deka planiraweto i menaxmentot na krizite ne se postavuvaat kako da se naso~eni kon krizata (kako i da e i ako voop{to e definirana), tuku kon gradeweto resursi (koi mo`at da se upotrebat za nekoj ili sekoj vid krizi).13 Toj, isto taka, vklu~uva vospostavuvawe na merki za odreduvawe od kakvi scenarija se sostoi krizata i koi neophodni mehanizmi za odgovor treba posledovatelno da se primenat. Gi opfa}a site komunikacii koi se vospostavuvaat vo ramkite na fazata na odgovor vo scenarijata za menaxirawe na opasnosti. Vo kontekst na temata za menaxiraweto na politi~ko-bezbednosnite krizi, se aktivnostite na navremeno anticipirawe i navremeniot odgovor na krizite; formuliraweto strategija i resursi za menaxirawe so krizite, obezbeduvawe normativna legitimnost i politi~ka podr{ka za aktivnostite vo me|unarodniot krizen menaxment i za spravuvaweto so vnatre{nite krizi.14 Krizniot menaxment povremeno kako poim se odnesuva i na menaxmentot na incidenti, iako odredeni industriski specijalisti raspravaat deka terminot krizen menaxment e poprecizen. Povrzanite termini menaxment na incidenti/katastrofi i menaxment vo kontinuitet se fokusiraat soodvetno na brzi no kratkotrajni odgovori od tipot na prva pomo{ i na dolgotrajno zakrepnuvawe i fazite na obnovuvawe i povtorno za`ivuvawe. Krizata pretstavuva isto taka i odreden aspekt od menaxmentot na rizici, iako ne e potpolno ispravno da se izjavi deka menaxiraweto na krizi e vsu{nost, neuspe{en menaxment na rizici, bidej}i nikoga{ nema da bide vozmo`no vo potpolnost da se namalat {ansite za nastanuvawe na incidenti. Dodeka menaxmentot na rizicite vklu~uva procena na potencijalni zakani i potraga po najdobriot na~in da se izbegnat tie zakani, krizniot menaxment vklu~uva spravuvawe so so incidentnata sostojba otkako taa po~nala da se odigruva. Krizniot menaxment se sostoi od: metodi koi se upotrebeni za da se odgovori i na realnosta i na percepcijata na krizata; utvrduvawe na kriteriumi za mo`nite scenarija koi ja so~inuvaat krizata i koi posle13

14

Georgieva, Lidija. Krizen menaxment:regionalno iskustvo i dilemi za Makedonija. Soveremena makedonska odbrana Dekemvri (2004):58. Isto: 56

511

dovatelno bi povekle odredeni mehanizmi za odgovor; i komunikacijata koja se odviva vo fazata na odgovor vo scenarijata za itno menaxirawe. Vo vrska so poslednovo, zagrozeniot sistem i komunikacijata koja toj ja vklu~uva vo navremeniot odgovor na krizata se vistinski predizvik za kriznite menaxeri. Tuka e neophodna otvorena i postojana komunikacija niz hierarhijata za da se pridonese za uspe{no krizno razre{uvawe. Pra{aweto za menaxiraweto na krizite na nivo na dr`ava e prioritetno politi~ko i bezbednosno pra{awe, pri {to, odgovorot ovde e malku porazli~en i slo`en. Koga stanuva zbor za upravuvaweto so krizite, mo`e da se potenciraat nejzinite voeni, politi~ki, ekonomski, socijalni, humanitarni i ekolo{ki aspekti. Sekoj od ovie aspekti pretpostavuva soodvetna podgotvenost na oddelni dr`avni organi da se spravat so niv i da gi reduciraat posledicite od niv. Vo taa smisla, resursite i kapacitetot na oddelni dr`avni institucii za spravuvawe so krizite se samo del od nacionalnite resursi koi se naso~uvaat kon konkreten problem {to producira kriza.15 Razli~niot op{testven kontekst vo koj krizite nastanuvaat, i davaat na krizata edinstveni obele`ja. Vrzuvaweto na krizata za razli~en op{testven kontekst treba da dade odgovor koga, koj i kako }e se spravuva so krizata. Pri~inite za krizata, odnosno dali nejzinite strukturni koreni se politi~kite, ekonomskite, socijalnite ili bezbednosnite predizvici vo zapadnite demokratii ili demokratiite vo tranzicija ili pri~inite se o~ajnata sostojba na postkonfliktnite op{estva koi gi napnuvaat poslednite rezervi za kakov takov mir i zeleno svetlo kon stabilizacija i razvoj, i davaat specifi~en karakter na krizata.16 Dali krizite }e se menaxiraat so pomalku ili pove}e politi~ki ili so voeni sredstva ili dali }e se tretiraat so pomalku ili pove}e demokratski sredstva, e krupno pra{awe koe zapnuva i vo procedura na normirawe, no i vo prakti~noto realizirawe.17 Ako krizata e fluidna, nestabilna i dinami~na situacija, toga{ i spravuvaweto so nea treba da bide na istiot na~in.18
15

16

17 18

Gocevski, Trajan. Potrebata od donesuvawe zakon za upravuvawe so krizi-ili zo{to ja ureduvame ovaa materija. Upravuvawe so krizi vo Republika Makedonija-Soveremena makedonska odbrana (2005):17-22. Georgieva, Lidija. Postkonfliktni dilemi vo Makedonija: upravuvawe so krizite. Upravuvawe so krizi vo Republika Makedonija-Soveremena makedonska odbrana (2005):78. Isto: 58 Mitrevska, Marina. Menaxirawe na krizata: Mo`e li krizata da se upravuva?. Godi{en zbornik: Kniga 59. Skopje: Filozofski fakultet, 2006, 493-506.

512

Spored novoto istra`uvawe na Oksford-Metrika, nezavisniot sovetnik za rizik, vrednost, reputacija i upravuvawe, Krizniot menaxment e proces so koj organizacijata menaxira {iroko vlijnie, kako {to se mediumskite relacii i ovozmo`uva otpo~nuvawe na zakrepnuvawe. Se nametnuva i problemot za iznao|awe na odgovor na pra{aweto: koja e namenata (funkcijata) na krizniot menaxment? Da gi spre~i i da se spravi so krizite so zgolemuvawe na efikasnosta na sistemot preku koordinirawe na aktivnostite i resursite vo uslovi koga e potrebna itna i kompleksna akcija, ili ednostavno da se ostvarat ne~ii interesi, ili, pak, ne{to drugo? Bez ogled na goleminata na sistemot koj e zasegnat, primarnite celi ili pridobivki od krizniot menaxment voobi~aeno bi vklu~ile: sposobnost za procena na situacijata vo i nadvor od sistemot na na~in da site klu~ni igra~i da mo`at da ja zabele`at; tehniki za direktni akcii koi bi go zadr`ale ili ograni~ile {ireweto na mo`nata ili zabele`anata {teta/povreda; podobra elasti~nost na sistemot za negovite nositeli; usoglasenost so kontrolnite i eti~kite pobaruvawa, na pr. inkorporirawe na op{testvena odgovornost; mnogu podobro upravuvawe na seriozni incidenti ili koj bilo incident koj te`nee da dobie na serioznost; podobrena svesnost na edinkite za nivnite ulogi i o~ekuvawa vo organizacijata; zgolemena sposobnost, doverba i moral vo ramkite na organizacijata/ sistemot; zasilen menaxment na rizici do tolkava mera {to o~iglednite rizici }e bidat identifikuvani, ubla`eni (tamu kade {to e vozmo`no) i za vreme na kriza kontinuiran menaxment za koj postoi prethodna podgotovka; za{titena i zasilena reputacija na namaleni rizici i {teti po nastanuvaweto na krizata. Na kredibilitetot i ugledot na sistemot na zagrozeni vrednosti vo golema mera vlijae kako e percepirana zakanata i od samiot odgovor na kriznata situacija.

513

ZAKLU^OK Postoeweto na krizata e realnost. No, na takvata realnost ne treba sekoga{ da i se pridava negativna konotacija. Kade i da se slu~i, koga i da se slu~i, kako i da se slu~i: barajte ja mo`nosta koja postoi vo sekoja kriza. Krizata e moment na odlu~uvawe dali i vo koja nasoka da se prezeme odredena aktivnost, kako nekoj nastan da se modifikuva ili celosno zavr{i. Toj odlu~uva~ki moment e to~ka presvrtnica. Mo`e da bide socijalna sostojba na nevobi~aena nesigurnost predizvikana od stres ili zagrozuvawe na poedinci ili grupi. Tri elementi se svojstveni za pove}eto definicii na krizata: a) zakana za odreden sistem ili vrednosti, b) elementot na iznenaduvawe i v) kratkoto vreme za donesuvawe odluka. Na nivo na dr`ava, krizata e situacija kade postoi percepirawe na zakana, zgolemena zagri`enost, is~ekuvawe na mo`no nasilstvo i uveruvawe deka sekoja akcija mo`e da ostavi dalekuse`ni posledici. Nacionalno bezbednosnata (dr`avna) kriza si ima svoja sopstvena dinamika. Parametrite se zaedni~ki so onie na krizata pome|u dr`avi, koja e poznata kako Internacionalana kriza. Dokolku gi ostavime nastrana politi~ko bezbednosnite krizi nastrana, sepak ostanuvaat brojni mo`ni razli~ni krizi no, site tie mo`at da se svrstat vo odredena grupa. Takvoto klasificirawe na krizite e zna~ajno za procesot na krizno menaxirawe bidej}i razli~ni krizi pobaruvaat razli~ni strategii za krizen menaxment. Krizniot menaxment pretstavuva proces vo koj odreden sistem se spravuva so nekakov golem nepredvidliv nastan koj se zakanuva da mu nanese {teta sistemot (vrednosti, dr`ava, organizacija ili lu|eto voop{to). Toj pretstavuva disciplina vo ramkite na po{irokiot kontekst na menaxmentot, disciplina koja se sostoi od ve{tini i tehniki potrebni da se proceni, razbere i razre{i seriozna situacija od prviot moment na nejzino zbidnuvawe. Metodite na menaxirawe na krizite vo konkreten sistem se poznati i kako Plan za menaxirawe na krizi. Ponekoga{ menaxerite na krizata imaat vreme i sredstva da go sprovedat planot na krizen menaxment pred vistinskoto iskusuvawe na krizata. Tipi~no, aktivnostite na eden proaktiven krizen menaxment se sveduvaat na predviduvawe potencijalna kriza i planirawe kako da se spravite so istata. Krizniot menaxment neposredno vo samata kriza, vklu~uva identifikuvawe na vistinskata priroda na krizata i intervenirawe vo nasoka na namaluvawe na {tetata i zazdravuvawe od krizata.

514

Na nivo na dr`ava, analizata poka`uva deka menaxiraweto na krizata pretstavuva dobra diplomatija so koja se nastojuva da se re{i nestabilnata sostojba so odbegnuvawe na tenzii.(...) Ova na prv pogled asocira na povrzanosta so minatata blokovska podelenost i sega{niot evropski razvoj, no so jasna ideja i poraka deka mirnoto re{avawe na krizata i diplomatskata akcija i denes se pove}e od potrebni.19 (Recezent: prof. d-r Marina Mitrevska)

19

Mitrevska, Marina. Menaxirawe na krizata: Mo`e li krizata da se upravuva?. Godi{en zbornik: Kniga 59. Skopje: Filozofski fakultet, 2006, 493.

515

BIBLIOGRAFIJA
Encyclopedia Britannica, 2008. Encyclopedia Britannica Online. Crisis management. United Kingdom, Department of Business Enterprise and Regulatory Reform. October 2007. Fink, Steven. Crisis management: Planning for inevitable. Lincoln, USA: iUniverse, Inc, 2002 Georgieva, Lidija. Krizen menaxment:regionalno iskustvo i dilemi za Makedonija. Soveremena makedonska odbrana.Dekemvri (2004). Georgieva, Lidija. Postkonfliktni dilemi vo Makedonija: upravuvawe so krizite. Upravuvawe so krizi vo Republika Makedonija-Soveremena makedonska odbrana (2005). Gocevski, Trajan. Potrebata od donesuvawe zakon za upravuvawe so krizi-ili zo{to ja ureduvame ovaa materija. Upravuvawe so krizi vo Republika Makedonija-Soveremena makedonska odbrana (2005). Zakon za upravuvawe so krizi.Slu`ben vesnik na Republika Makedonija 071537/1/2005 Mitrevska, Marina: Krizen Menaxment. Skopje: Evropa 92 - Ko~ani, 2008 Mitrevska, Marina. Menaxirawe na krizata: Mo`e li krizata da se upravuva?. Godi{en zbornik: Kniga 59. Skopje: Filozofski fakultet, 2006. http://dictionary.reference.com/browse/crisis http://www.managementhelp.org/crisis/crisis.htm http://www.merriam-webster.com/dictionary/crisis

516

Sergej CVETKOVSKI DEFINING CRISIS AND CRISIS MANAGEMENT Summary Crisis can occur today with little or no warning, anywhere, anytime. This is not necessarily bad news-merely reality. In the new circumstances there are new possibility for the successful early management of crises. The ability to manage uid situation and make, vigilant, decision-just another way to view crisis management- is vital to achieving success at critical turning points in life, politics, worldWhat is crisis? What is crisis management? Websters denes a crisis as a turning point for better or wors; a decisive moment or crucial time. Crisis management-planing for a crisis, a turning point- is the art of removing much of the risk and uncertainty to allow you to achieve more control over your own destiny. Key words: Crisis, Management, Turning point.

517

Jovan PEJKOVSKI EKONOMSKA I/ILI SOCIJALNA KRIZA

: 338.124.4(100)

Kratka sodr`ina Finansiskata kriza {to zapo~na vo 2008 godina vo SAD mnogu brgu se ra{iri vo globalno povrzaniot pazar prerasnuvaj}i od finansiska vo globalna ekonomska kriza. Pro{iruvaj}i se i vrz realnata ekonomija, krizata se izrazi kako ograni~uva~ki faktor na ekonomskiot i socijalniot opstanok. Se postavuva pra{awe dali krizata vo natamo{nite procesi od finansiska i ekonomska }e se pretvori vo socijalna i vo sistemska kriza {to gi doveduva vo pra{awe osnovnite postulati na ekonomskoto i sekojdnevnoto raboteweto vrz koi baziraat pazarnite ekonomii. Koi se mo`nite re{enija za spravuvawe so krizata i kako se sogleduvaat vlijanijata po oddelni zemji, se osnovnite pra{awa koi se sogleduvaat vo ovoj trud. Preku analiza na dvi`ewata vo oddleni ekonomski i finansiski parametri, kako i preku izrazenite socijalni pojavi i rizici se sogleduvaat nasokite vo koi mo`e da se dvi`at dr`avite vo baraweto na izlezni re{enija. Klu~ni zborovi: KRIZA, EKONOMSKA I SOCIJALNA, MO@NI RE[ENIJA ZA IZLEZ OD KRIZATA, SISTEMSKI VLIJANIJA I OGRANI^UVAWA

Svetskata ekonomska kriza vo izminatata i ovaa godina se izrazuva vo najsilna forma. Se sporeduva so pojavni oblici na krizi i negativni efekti koi se merat vo izminatite deceniii. Sporedbite naj~esto se pravat so slu~uvawata predizvikani od Golemata ekonomska kriza od triesetite godini. Imeno, po eden podolg period na ekonomski prosperitet t.n. zlatni dvaesetti godini na minatiot vek, se slu~uva krah na berzite, propa|awe na cela niza stopanski subjekti, pa i celi stopanski granki {to sozdava dolgoro~en zastoj vo razvojot na ekonomiite. Sledat propa|awa i promeni koi doveduvaat do pojavi na ekstremni ideologii i sistemi koi go razgoruvaat nacionalizmot, pojavata na fa{izmot, sledat vojni za strate{ki surovini i teritorii i na kraj vtorata svetska vojna. Izleguvaweto od Golemata ekonomska kriza e razli~no, odnosno za oddelni dr`avi ima razli~en period na traewe. Taka, nekoi dr`avi so krizata se spravuvaat posle ~etiri ili pet godini, dodeka oddelni

518

dr`avi toa im uspeva so podgotovkite za vojna i agresija, a drugi izleguvaat od krizata po desetina godini, duri vo tekot ili posle zavr{uvawe na vojnata. Ako se sporedi i samiot naziv na krizata, koj upatuva na slom na celi nacionalni ekonomii vo nose~kite industriski dr`avi od toj period (SAD, Velika Britanija, zemjite od Evropa, Azija), toga{ e jasno zo{to ovie sporedbi imaat osnova i se pri~ina za zagri`enost vo svetot od brojnite propa|awa na bankite, bankrotstvata, pad na akciite na berzite, promena na cenite na surovinite, hranata i energensite. Iako razliki vo sporedbite postojat, oddelni manifestacii na krizata kako {to se: masovna nevrabotenost, otpu{tawe od rabota, zatvarawa na kompanii, propa|awe na banki, bankrotstva, pojava na deflacija i sli~no upatuvaat na elementi koi treba da se zemat predvid i da se prou~at. Toa osobeno stanuva va`no so ogled na sredstvata, metodite i formite koi se primeneti za izlez od krizata i za dinamizirawe na ekonomiite na vode~kite dr`avi. Zatoa i se kompariraat kejnsijanskite merki od tiesetite godini koi pridonesoa za izlez od krizata. Imeno, amerikanskiot pretsedatel Ruzvelt vo 1933 godina go primenuva planot poznat kako Wu dil, {to e vsu{nost zbir na merki za finansirawe na javni raboti, merki za pokrenuvawe na investicii, zgolemeno zadol`uvawe na dr`avata, odnosno finansirawe na aktivnosti so buxetski deficit na dr`avata i t.n. Sli~nostite so merkite koi se primenuvaat vo aktuelnata kriza od strana na pretsedatelot na SAD Barak Obama se baraat so ogled na faktot deka arsenalot na merkite koi gi prepora~uvaat neokejnsijancite za izlez od kriza mora da se osovremenat vo kontekst na globalnite finansiski sosotojbi. Imeno, dominantno monetaristi~kite merki se neophodni so ogled deka krizata zapo~na kako finansiska, a prodol`uva vo ekonomskata sfera. Taka, po~etocite na krizata bea so finansiska dimenzija taa prodol`i kako ekonomska vo realnata sfera, so naglasena socijalna dimenzija, a verojatna e i politi~ka dimenzija na krizata koja ja sogledaa pretstedatelite na najmo}nite dr`avi na grupata G-20 i se zalo`ija za koordinirani merki na svetsko nivo za nejzino sovladuvawe. Definitivno modelot na upravuvawe vo ekonomskiot, politi~kiot i socijalniot sistem baziran na principite na slobodna pazarnata ekonomija e vo seriozna kriza. Pretsedatelot na Francija izjavi deka: pazarot e mrtov dr`avata mora da intervenira#. Zalo`bite koi postoeja i seu{te silno se izrazuvaat za odr`uvawe i vklu~uvawe na novi formi

519

na intervencija go menuvaat oblikot i karakterot na sistemot. Toa go potvrduva neophodnoto dr`avno intervenirawe koe povtorno e vo uloga na spasitel na ekonomijata i na pazarniot model na ureduvawe. Nesovr{enosta na pazarot i neusoglasnosta na ponudata i pobaruva~kata gi producira krizite. Pazaren model kako {to se zagovara od vremeto na Adam Smit postoi verojatno samo u{te vo u~ebnicite po ekonomija i vo istoriskite ~itanki. Sovremeniot pazar, iako globalen i povrzan, e reguliran, so regulatorni tela i mehanizmi, konroliran so antimonopolsko zakonodavstvo, a sepak zavisen od dr`avnata intervencija. Globalniot ekonomski i finansiski sistem oslabna so golema brzina. Padot na akciite na berzite vo najva`nite fnasiski centri stana dramati~en {to se prosleduva so istovremena kriza na proizvodstvoto i rast na cenite na hranata, surovinite i energijata, koi ne mo`at da bidat regulirani so postojnite mehanizmi koi pridonesoa za stabilizrawe na ekonomiite po vtorata svetska vojna. Imeno, brentovudskite institucii: Me|unarodniot monetaren fond i Svetskata banka koi bea dizajnirani da gi stabiliziraat finansiskite tekovi vo svetot i da vospostavat stabilnost na kursevite na valutite i pla}awata na globalna ekonomska osnova, ne se vo mo`nost da funkcioniraat na principite na koi se postaveni. Zatoa i tie vo periodot od nivnoto osnovawe (1944 godina) do denes pretrpea zna~itelni promeni i postojano se usoglasuvaat so potrebite na stabilnosta na monetarnite i finansikite procesi vo svetski ramki. Napu{taweto na zlatnoto va`ewe na valutite, vospostavuvawe na sistem na specijalni prava na vle~ewe i drugi promeni go menija karaterot na ovie institucii. Zaedno bilateralno, kako i vo ramkite na Svetskata trgovska organizacija od 1993 godina i afilijaciite vo sostav na sistemot na Organizacijata na obedinetite nacii, dr`avite nastojuvaat da izgradat mehanizmi koi }e gi ubla`at posledicite od krizata i da vospostavat pazarni odnosi kako preduslov za odr`uvawe na sistemite na zapadnata demokratija bazirani na slobodite vo ekonomskoto deluvawe. Zna~i ne samo ekonomiite i finansiskite sistemi tuku i fundamentite na kapitalizmot kako sistem baziran na ekonomski slobodi i prava se doveduva vo pra{awe. Liberalniot ekonomski koncept baziran na Ta~erovata-Reganovata doktrina od osumdesetite godini, vo 2008 godina e diskreditiran. Ne mo`e da funkcionira bez dr`avna intervencija so {to se menuvaat sfa}awata za nejzinata pasivna uloga. So toa i sistemite na zapadnata demokratija se soo~uvaat ne samo so ekonomski tuku i so

520

strukturni, socijalni i politi~ki problemi koi go ograni~uvaat nivniot natamo{en rast i razvoj. Hasot vo finansiskiot i ekonomskiot sistem nametna novi odnesuvawa kaj vladite na zapadnite pazarni dr`avi. Tie primenuvaat arsenal na merki koj zna~i direktna dotacija na buxetski sredstva od dr`avata vo bankite. Toa e svoeviden metod na tivka nacionalizacija na bankite ili jaknewe na u~estvoto na kapitalot na dr`vata vo strukturata na kapitalot na bankite. SAD so tri iljadi milijardi dolari buxetska intervencija, EU so trista milijardi evra i t.n. toa samo go potvrduvaat. So toa tie dobivaat naglaseno mesto vo odlu~uvaweto na bankite i vo nivnoto idno rabotewe. Ovie merki, iako se nadvor od su{tinata na kapitalisti~kiot sistem na rabotewe, se so cel za kratkotrajna stabilizacija na raboteweto na bankite i privatniot sektor za da mo`e da vospostavi mehanizmi na doverba i za natamo{no rabotewe i samoodr`uvawe. Izgubenata doverba vo sistemot te{ko se vospostavuva. Vsu{nost promenite se dolgoro~ni i dlaboki. Kolku e seriozna krizata potvrduvaat zborovite na porane{niot direktor na Federalnite rezervi1 koj ocenuva deka: krizata e ramna na cunami vo finansiskata sfera, {to se slu~uva edna{ vo vekot. Izlezot od ovaa kriza se nastojuva da bide pred s monetaristi~ki, so finansiska intervencija na dr`avata. Toa ja menuva su{tinata na kapitalizmot, iako formata na intervencija ostanuva: finansisko me{awe na dr`avata vo ekonomijata. Objasnuvawata za privremeniot karakter na ovie intervencii {to bea davani od oddelni pretstavnici na dr`avi bea potkrepuvani so potrebata za zgolemuvawe na likvidnosta na bankite. Po stabilizirawe na finansiskite tekovi dr`avata planira da gi prodade akciite odnosno da si go povrati kapitalot {to go vlo`uva vo bankite. Karakterot na merkite se objasnuva deka e vonreden zaradi vonrednata sostojba {to se predizvikuva od krizata. Vsu{nost so ovie intervencii se pravi preraspredelba na nacionalniot proizvod na dr`avite. Od edna strana se odzemaat sredstvata od dano~nite obvrznici za da se naso~at vo sektori i granki koi se najdrasti~no pogodeni od krizata, a toa se pred se bankite, globalni kompanii povrzani so niv, dodeka se zanemaruvaat socijalnite elementi na krizata. Krizata ne gi pogoduva samo bankite tuku site segmenti vo op{testvoto. Dr`avite se skoncentrirani kon brzo sovladuvawe na negativnite
1

Alan Greenspan, porane{en direktor na Amerikanskite fedralni rezervi, institucija {to ima uloga na centralna banka vo SAD, na 23.10.2008, Rojters.

521

efekti od krizata no pri toa se zanemrauvaat socijalnite potrebi i barawa na lu|eto. Vsu{nost krizata ne e samo ekonomska i finansisika taa stanuva pred s socijalna, politi~ka i dlaboka op{testvena. Tie procesi se povrzani, isto onaka kako {to pazarot gi povrzuva elementite na ponudata i pobaruva~kata i preku ramnote`ata na istite se vospostavuva stabilnost na ekonomiite. Otsustvoto na stabilnost vo re{avaweto na socijalniot segment na krizata ne mo`e da dodvede do stabilnost nitu na drugite segmenti od op{testvoto. Vrz osnova na socijalnite dizbalansi se pojavuvaat vlijanija na radikalni ideologii koi povtorno zagovaraat podelbi i preraspredelbi {to vodi kon sukobi i vojni. Se ~ini kako da se povtoruva istorijata, isto onaka kako {to Golemata ekonomska kriza gi ovozmo`i i predizvika nacionalizmite i vojnite i sega{nat kriza vo otsustvo na socijalna stabilnot gi pothranuva da se ra|aat: fa{izmite, desnite nacionalisti, ksenofobite, populistite koi se hranat na besot i gladot na siroma{nite lu|e. Toa }e ja zajakne nivnata pozicija i destruktivnost {to vodi kon prodlabo~uvawe i podolgo traewe na krizata. Mnogu e lesno da se pottikne besot kaj lu|eto koga }e sfatat deka i so nivni pari se pla}aat lakomosta na bankarite i nivnite pogre{ni delovni politiki, kako i visokite plati i bonusi. Takviot bes ako izleze od kontrola vodi kon socijalni potresi i socijalni revolucii koi zavr{uvaat so vojni. Zatoa vo re{avaweto na posledicite od krizata neophodno se nametnuva potrebata za otkrivawe na socijalnite segmenti i nivno stavawe vo preden plan. Socijalnata sfera vo po~etnite fazi ne dominira, no prodlabo~uvaweto na krizata gi isfrli na povr{ina socijalnite problemi koi vlijaat na natamo{no naru{uvawe na sistemite i natamo{no prodlabo~uvawe na krizata. Bez re{avawe na pra{awata povrzani so rabotnite, `ivotnite i op{testvenite uslovi na lu|eto nema da mo`e da se obezbedi izlez od krizata. Negativniot odraz od istata manifestiran preku, nevrabotenost, pad na `ivotniot standard, rast na cenite na energijata, na hranata i na site potrebi neophodni za `ivot, pojava na glad, u{te pove}e alarmiraat na potrebata od sinhronzirano deluvawe na dr`avite, nadle`nite me|unarodni organi i institucii vo braweto na re{enija za izlez od krizata. Krizata predizvika socijalni promeni koi ne mo`e da se zanemarat i istite mora da se razgleduvaat pri kreiraweto na merkite i politikite

522

za re{avawe na problemite koi s po~esto se izrazuvaat. Namalenite plati, skratuvawe na rabotnoto vreme i neanga`iraweto na rabotnicite, zatvarawe na fabriki i razni pretprijatija, vodi kon pad na `ivotniot standard, do glad, promena na kvalitetot na `iveewe i kreirawe na nepovolni socijalni sostojbi. Najavite deka se mo`ni dramati~ni slu~uvawa so otpu{tawa na nad 30 milioni rabotnici2 do krajot na ovaa godina kako rezultat na finansiskata kriza zna~i zgolemuvawe na armijata na gladnite i socijalnite slu~ai i smalen rast na svetskoto stopanstvo. Se procenuva deka najmonogu pogodeni }e bidat sektorite na finasiski uslugi, grade`ni{tvoto, nedvi`nostite i industrijata za avtomobili i drugo. Nevrabotenosta vo svetski ramki i vo Evropskata unija se o~kuva deka i natamu }e raste. Sekoja od prognozite na OON stanuva se ponegativna i podramati~na i gi otslikuva realno negativnite trendovi vo koi se nao|a ekonomijata vo svetot. Duri i vo najrazveinite zemji kako vo SAD i vo Evropa nevrabotenosta dostigna blizu ili nad 10%, a vo oddelni zemji od EU e i nad 17% ([panija). Zagri`nosta e se pogolema so ogled deka oporavuvaweto od krizata spored procenkite od Evropskata unija ne se sogleduva do 2011 godina. OON prognoziraa natamo{no namaluvawe na globaniot bruto proizvod za minus 2,6%, vo 2009 godina, so procenka deka duri vo 2010 godina e mo`no blago zajaknuvawe na rastot, ako se stabiliziraat finasiskite pazari i stimulativnite merki na vladite zapo~nat da davaat efekti3. Kako {to krizata na globalnite finasiski pazari e predizvik {to ne mo`e da go re{i sama nitu edna dr`ava, isto taka i socijalnata sfera e predizvik koj treba da se re{ava za da ne eskaliraat negativnite efekti koi mo`e da dovedat do po{iroki potresi vo dr`avite i na globalen plan. Zaradi spre~uvawe na socijalnata kriza koja se pretpostavuva deka mo`e da bide te{ka i dolgotrajna potrebna e koordinirana akcija na vladite i dr`avite vo ramkite na multilateralnite sistemi so cel za izlez od istata. Svetot e soo~en so globalna recesija koja ja prepoznavaat i liderite na najrazvienite zemji i koi se svesni deka bez globalno i sinhronizirano deluvawe nema mo`nost za izlez od krizata. Taa bi se prelevala od dr`ava vo dr`ava, od kontinent na kontinent i na kraj vo globalna forma bi go dovela svetot vo kriza, bez presedan vo ~ovekovata istorija.
2 3

Procenki na Me|unarodna organizacija na trudot i MMF Procenki na Oddelot na OON za ekonomski i socijalni pra{awa, maj 2009

523

Sporedbite so krizata od triesetite godini se samo indikator deka mo`nosta za globalna kriza realno postoi, no sega, zaradi globalnosta na pazarite, nejzinata slo`enost i dlabo~ina bi bila pokomplesna, a merkite i instrumentariumite ne zavisat samo od nacionalnite vladi, tuku od me|unarodnata sorabotka vo baraweto na re{enija za izlez od takva globalna kriza. Krizata postepeno go dobiva oblikot na golem vitel, koj vnesuva se vo sebe i go potonuva, bez da se sogleda kade e dnoto. Objasnuvaweto mo`e da bide i vo obratna percepcija, odnosno krizata e kako tornado koe prevruva i ru{i se {to }e mu se najde na patot. Taa razorna mo} na krizata sekako deka }e gi zaboravi ostvaruvaweto na razvojnite prioriteti za koi se zaglagaat vladite i me|unarodnite institucii, }e go zapre realiziraweto na mileniumskite razvojni celi, na pra{awata od Agendata 21, na strategiite za namaluvawe na siroma{tijata i za zgolemuvawe na vrabotenosta. Vakviot ishod e zaradi obratnosta na procesot koj }e predizvikuva dlaboko negativni eksternalii za koi }e trebat novi strategii, mnogu sredstva i novi koncepti za izlez od krizata. Od tamu mo`e da se oceni deka e neophoden nov svetski finansiski poredok, so cel da bidat spre~eni finansiski i realni krizi vo idnina. Toa zna~i deka merkite koi sega se prevzemaat ne se ednokratni i samo sanacioni, tuku se fundamentalni i naso~eni kon oformuvawe na nov sistem {to treba da obezbedi stabilnost i efikasnot na dolg rok. Tokmu zatoa e potrebno da se promenat ulogata i nadle`nostite na MMF i Svetska banka koi treba da dobijat nova zajaknata pozicija vo ramkite na svetskite finansiski tekovi. Dobivaj}i zajaknata pozicija, pa i seriozni regulatorni mehanizmi, Me|unarodniot monetaren fon i Svetskata banka }e mo`e da gi primenuvaat vo nasoka na preventivno deluvawe kako bi se spre~ilo krahirawe na finansiskite i drugite pazari. Isto taka so zajaknuvawe na ulogata na Evropskata centralna banka, Evropskata bnaka za obnova i razvoj i drugi regionalni finansiski institucii, vsu{nost se ocrtuvaat konturite na noviot svetski finansiski poredok za koj se dogovaraat razvienite dr`avi, a vo nasoka na spas na bankarskiot i finansiskite sistemi vo razvienite zemji. Vsu{nost globalniot kapitalizam, globalnata ekonomija, globalnite finasiski i realni pazari neophodno baraat i novi globalni pravila, no i globalni institucii koi }e gi reguliraat globalnite pazari i procesi. Tuka orientacija e kon zajaknuvawe na regulatornite mehanizmi na

524

samite dr`avi, odnosno novi principi na intervencija na dr`avata vo uslovi na pazarno rabotewe, so {to se ovozmo`uva opstojuvaweto na samiot op{testven kapitalisti~ki sistem, kako i me|unarodni regulatori na koi dr`avite }e im prenesat del od ingerenciite za vospostavuvawe stabilnost vo ovaa sfera. Globalnite merki {to se oformuvaat za finansiskata sfera predviduvaat: 1. sozdavawe na globalen sistem za rano predupreduvawe so cel za spre~uvawe na idni mo`ni krizi; 2. prifa}awe na standardi za regulacija i kontrola bazirani na me|unarodna osnova; 3. efikasno transgrani~no nabquduvawe na 30-te najgolemi svetski multinacionalni kompanii; 4. sorabotka i usoglaseni dejstva na dr`avite vo uslovi na kriza; 5. podignuvawe na nivoto na garancijata na depozitite vo bankite. Vo delot na finansiite neophodna e zgolemena kontrola na bankite od strana na monetarnite vlasti vo dr`avite. Monetarnata vlast mora da bide celosno samostojna i vo funkcija na odr`uvawe na cenovata stabilnost, no i so zajaknata kontrola na bankarskiot sistem vo sklad so principite i kriteriumite koi postojat za nivnoto rabotewe i se osnov za postojnite me|unarodni standardi. Toa zna~i predviduvawe na idnite postapki koi nema da go ograni~at bankarskoto rabotewe, no ne treba da se dozvoli padot na banka da go sru{i i socijalniot sistem odnosno da gi zagrozi gra|anite i nivnite imoti. So specijalizacija na bankite i so otvarawe na nivnoto rabotewe vo forma koja gi pravi dostapni za sistemot i za stopanstvoto mo`no e da se zgolemi nivnata odgovornost vo forma na korporativna op{testvena odgovornost. Bankite kako {to se oformeni se pazarni subjekti koi se odgovorni pred nivnite komitenti i ne se dol`ni da vodat smetka za socijalnite potrebi. Bankarskiot sistem i bankite kako subjekti se nadvor od gra|anskata ili od parlamentarnata kontrola. Nivnoto ottrgnuvawe od realnosta, osamostoeni i nezavisni gi pravi ne~uvstvitelni za socijalnite posledici koi mo`e da gi predizvikaat bankarskite negativni plasmani ili lo{oto rabotewe. Od tamu treba da se ima predvid i socijalniot aspekt {to se javuva kako posledica od vakvata pozicija i raboteweto na bankite i da se izgradat mehnizmi koi nema da ja stesnuvaat bankarskata aktivnost, no nema ni da gi dozvoluvaat socijalnite posledici od nekorektnoto bankarsko rabotewe. Ako e sektor so najvisok rast vo prihodot i logi~no so najvisoki plati (a {to mu e ovozmo`eno so sistemski propisi), toa ne zna~i deka treba da ima najmala odgovornost vo odnos na

525

socijalnite procesi so ogled deka i bankarskiot sistem e vo ramkite na op{testveniot sistem i e del od nego. Spored toa bankarskiot sistem treba da bide prilagoden vo funkcija na rast i razvoj na op{testvoto, a ne za negovo iskoristuvawe i doveduvawe vo ekonomska i socijalna kriza. Merkite {to vo oddelni dr`avi se zagovaraat se: da se kontroliraat ne samo plasmanite od aspekt na rizi~nosta, tuku i kontrola na prihodite i proviziite koi bankite gi naplatuvaat so ogled deka sozdavaat forma na postojano yidawe na tro{ocite i rashodite. Ograni~uvaweto na prihodite na bankite preku limitirawe na proviziite koi gi naplatuvaat, osobeno vo delot na platniot promet, odr`uvaweto na likvidnosta, nivoto na saldoto i sli~no stanuva potreba za da se ograni~at tro{ocite koi tie gi nametnuvaat vo vkupnoto rabotewe na stopanskite subjekti i gra|anite, a koi dokolku ne bi se ograni~uvale stanuvat prihod na bankite koj ne e rezultat na nivnoto rabotewe tuku na pozicijata {to ja imaat vo upravuvaweto so kapitalot koj isto taka ne e nivni. So merkite koi se primenuvaat od strana na dr`avite za sanirawe na posledicite od krizata negativnoto rabotewe na bankite se socijalizira, odnosno cenata ja pla}aat site preku dr`avnite subvencii za bankite. Toa najmnogu gi pogoduva socijalno najzagrozenite gra|ani so ogled deka se zanemaruvaat nivnite potrebi za smetka na povisokite sistemski potrebi i se prelevaat parite na dano~nite obvrznici kon sanirawe na dubiozite na bankite4. Zatoa za izlez od krizata treba da se ovozmo`i plasirawe na krediti so poniski kamati, so namaluvawe na eskontnata stapka na centralnata banka, no i so subvencii na kamatite koi komercijalnite banki gi davaat za investicii vo pretpriemni~ki zafati i za mali biznisi koi zna~at samovrabotuvawe i re{avawe na socijanite barawa na nevrabotenite gra|ani. Pottiknuvaweto na novi biznisi i na produktivni investicii e osnov za ostvaruvawe na socijalen status na del od naselenieto i za izleguvawe od zonata na socijalna isklu~enost poradi nevrabotenost. Vo toj kontekst i zgolemeni dano~nite olesnuvawa za novi vrabotuvawa }e zna~at osnov i silen pottik za re{avawe na socijalnite barawa na mladite nevraboteni lica, a osobeno za stru~nite kadri. Zgolemenoto odano~uvaweto
4

Treba da se ima predvid deka sli~ni merki bea primeneti i vo Republika Makedonija koga zaradi tranzicijata i transformacijata nenaplativite pobaruvawa i negativnite plasmani sodr`ani vo bilansite na bankite bea preneseni na Agencijata za sanacija na banka koja pak vo podog period gi servisira{e ovie plasmani od buxetski izvori, a potoa bea prezemni celosno od dr`avata.

526

na luksuznite proizvodi koi ne se proizveduvaat vo dr`avata }e zna~i osnov za pogolemi fiskalni prihodi koi mo`at da se namenuvaat za investicii na lokalno nivo, za otvarawe na novi rabotni mesta i za lokalen razvoj. Namaluvaweto na tro{ocite na dr`avata, tro{ocite za administracijata, za oddelnite funkcii so odlagawe na nabavki koi ne se produktivni i naso~uvawe na dr`avnite sredstva kon pokrivawe na op{tite uslovi za stopanisuvawe i za pottiknuvawe na doma{nite i stranski investicii zna~at osnov za sovladuvawe na negativnite trendovi i izlez od krizata. So zgolemuvawe na kontrolata na cenite na javnite dobra i na uslugite koi gi obezbeduvaat javnite pretprijatija se ovozmo`uva polesno podnesuvawe na cenovniot tovar i tro{ocite za socijalno zagrozenite sloevi na naselenieto. So investirawe vo podobruvawe na energetskata efikasnost, prozivodstvo i za{teda na energija, so infrastruktruni investicii i investicii vo javniot transport, vo stanbena iozgradba se postignuva anga`irawe na grade`nata operativa koja so sebe povlekuva aktivnost vo okolu ~etirieset indudstriski granki so {to se jakne pobaruva~kata, a preku toa se sodava rabota i se otvaraat novi rabotni mesta. Toa na podolg rok ja dinamizira stopanskata aktivnost i go odr`uva nivoto na rast, koj pak pozitivno vlijae na multiplikacijata na efektite od investiciite. Postojat i drugi sfa}awa koi se razlikuvaat od ona {to go zagovaraat vladite na dr`avite so pazarna ekonomija. Imeno, zagovarawata koi oddleni socijalni grupi gi izrazuvaat se vo nasoka: dr`avata da se otka`e od sanirawe na bankite i nivite rizi~ni plasmani i da go naso~i kapitalot kon garantirawe na osnovnite prihodi na naselenieto, da gi osiguraat op{tite javni uslugi kako domuvaweto, snabduvaweto so voda, struja, zdravstveni uslugi, obrazovanie, detska gri`a, transport i drugi javni i komunalni uslugi so {to gra|anite, a sobeno onie koi se vo sostojba na socijalen rizik da bida zgri`eni od negativnite vlijanija na krizata. Vo isto vreme se bara da se reprogramiraat obvrskite na gra|anite koi imaat dolgovi kon bankite i da se olesni nivniot hipotekaren tovar dokolku go imaat. Vrabotuvaweto da go prevzeme dr`avata so osnovawe na javni pretprijatija pod nejzina kontrola, a da se zglemi efikasnosta i vrabotenosta vo postojnite javni pretprijatija. Zalagawata se i za ukinuvawe na MMF, Svetskata banka i STO, ukinuvawe na dolarot kako rezerva me|unarodna valuta i voveduvawe na edinstvena svetska valuta,

527

naso~uvawe kon lokalen razvoj, a ne kon izvoz, vospostavuvawe na samodovolnost na dr`avite vo prozivodstvoto na hrana i t.n. Vavite barawa za socijalizacija i jaknewe na ulogata na dr`avata so direktna intervencija i avtarhi~nost vo razvojot potsetuvaat na prethodnite sistemi koj zaradi ekonomskata neefikasnost stanaa neodr`livi. O~igledno e deka krizata gi budi spomenite na sistemot koj od socijalen aspekt be{e naklonet kon socijalno poslabite, no od ekonomski aspekt ne mo`e{e da se reproducira. Jakneweto na barawata za vra}awe na staroto se del od socijalniot mozaik na razli~nosti koi sepak treba da se sogledaat i kompariraat vo kontekst na odr`livosta na ekonomskosocijalniot razvoj na dolg rok. Fakt e deka, iako e nesovr{en, pazarot vlijae na efikasnata alokacija na resursite, i, preku toa, na mo`nosta na subjektite da izbiraat i da se motivirani vo investiraweto odnosno za realizacija na nivnite biznis planovi i idei. Motivacijata {to se pokrenuva preku pazarot go pridvi`uva ekonomskiot rast i razvoj so {to poedinecot bara re{enija preku sopstveno pretpriemni~ko anga`irawe da gi aktivira znaewata, kapitalot i resursite koi mu stojat na raspolagawe. Poddr{kata od dr`avata e neophodna, kako na nacionalno, taka i na lokalno nivo, kako i od sistemot preku sodavaweto na op{tiot ambient i uslovite za pretpriemni~koto anga`irawe. Kako krizata se odrazuva vo Republika Makedonija. So ogled deka se raboti za mala otvorena pazarna ekonomija, bez ilez na more, so tradicionalno naso~ena ekonomska sorabotka kon evropskite dr`avi logi~no e prelevaweto na negativnite efekti na krizata da se slu~i i vo Republika Makedonija. Pra{aweto e vo koj obem i do koe nivo, kako i kolkav period }e bide potreben da zapre vlijanieto na krizata i da zapo~ne ekonomski i socijalen rast. Socijalnite aspekti na krizata izrazeni preku padot na bruto doma{niot proizvod i stapkata na industrisko proizvodstvo, namaluvawe na nadvore{no-trgovskata razmena so pogolem pad na izvozot, rast na negativni pokazateli upatuvaat na ja~inata na ova prelevawe i na formite na krizata. Imeno, nevrabotenosta se odr`uva na visoko nivo od okolu 32%, se zglemuva u~estvoto na neformalnata ekonomija vo sozdavaweto na bruto doma{niot prozivod i dostignuva nad 45%, deficitot vo razmenata se zgolemuva, stapkata na siroma{tijata raste. Posledicite od krizata stanuvaat se poo~igledni so ogled deka se ograni~uvaat mo`nostite za novi vrabotuvawa, se namaluva mo`nostite za opfat na mladite generacii vo rabotniot proces so {to se gubat efek-

528

tite od znaeweto, elanot, a rabotnata energijata i resursite ostanuvaat neiskoristeni so {to se prodlabo~uva socijalnata beda. Doa|a do erozija na rabotnata etika, do kolaps na srednata klasa, dezintergracii na smejnite vrski kako i drugi negativni socijalni pojavi. Vozdr`uvawata od sklu~uvawe na brakovi, od ra|awa deca i zgolemuvaweto na razvodite se isto taka del od serijata indikatori za socijalnite potresi koi se slu~uvaat vo makedonskoto op{testvo. Socijalnata nestabilnost koja se izrazuva se zakanuva da gi zagrozi ekonomskite i razvojnite procesi i da go namali dolgoro~niot ekonomski i kadrovski potencijal na dr`avata, so {to se ograni~uvaat nejzinite potencijali za rast i razvoj. Zatoa e neophodno na dr`avno nivo da se sogleduva i posebno da se potenciraat socijalnite aspekti na sovremenite promeni posebno vo pogled na uslovite na pazarot na trudot i vo odnos na socijalnata stratifikacija. Obezbeduvaweto na soodvetno razbirawe na ovie procesi kako i postojano sledewe na socijalnoto vlijanie na krizata e zna~ajno za blagovremeno reagirawe na najvisokite upravuva~ki nivoa vo dizajniraweto na merkite za spravuvawe so krizata. Makedonskata ekonomija mora da se prestrukturira za da se prilagodi na sovremenite trendovi i barawa {to gi nametnuva pazarot i potrebite na lu|eto. No toa bara i za{tita na socijalno ranlivite grupi, koi, kako rezultat na prestrukturiraweto ostanuvaat bez rabota. Namaluvaweto na siroma{tijata i podobruvaweto na `ivotniot standard baraat rapidni promeni vo nivoto i stapkata na ekonomski rast i razvoj. So zna~itelen obem na javni sredstva neophodno e da se ostvaruva procesot na prestrukturirawe na ekonomijata i na kompaniite vo nasoka na gradewe na konkurentni firmi koi mo`at da opstojuvaat vo pazarnite natprevari. Ograni~enite investiciski potencijali i skudnosta na stranskite direktni investicii go usporuvaat procesot na prestruktruirawe, a so toa i zaostanuvaweto vo razvojot stanuva pogolemo. Od tamu investiraweto vo javni raboti, vo objekti na infrastruktura, vo produktivni investicii i izgradba na socijalna mre`a {to }e go pottiknuva vrabotuvaweto se del od mehanizmite koi stojat na raspolagawe kako za spravuvawe so krizata taka i za namaluvawe na socijalnite posledici od krizata. So dolgoro~na razvojna strategija i so kratkoro~ni investiici koi ja jaknat produktivnata potro{uva~ka i investiciite se ovozmo`uva pogolemo nivo na zadovoluvawe na socijalnite brawa i pogolemo vrabotuvawe.

529

Pokraj ekonomskite merki i mehanizmite za socijalna za{tita i socijalna sigurnost bazirani na sistemskite propisi, neophodna e socijalna kohezija na akterite vo site domeni na op{testvenoto `iveewe. Definiraweto na nacionalni prioriteti i ostvaruvawe na socijalen razvoj baziran na socijalni strate{ki celi, so primena na aktivni politiki i merki, go oblikuva mo`niot ambient na ostvaruvawa na razvojnite celi vo specifi~nite ekonomski i socijalni uslovi. Stimulativnite mehanizmi bazirani na fiskalna osnova, kako i priznavawe na socijalnite potrebi vo uslovi na kriza gi jaknat nacionalnite politiki za integrirawe na merkite i za postignuvawe na pogolemi efekti. Izlezot od krizata nitu e lesen nitu ednostaven, mo`e da trae so godini i od tamu e potrebata od prilagoduvawe i pomagawe na socijalno najranlivite grupi, kako i gradewe na politkiki koi vo osnova }e trgnuvaat od socijalnite problemi {to gi predizvikuva krizata i od baraweto na re{enija za istite. (Recenzent: prof. d-r Hristo Kartalov)

530

LITERATURA
Ban Ki-Moon: World Economic and Social Survey 2008: Overcoming Economic Insecurity, United Nations Publications, 2008 ISBN 9211091578, 9789211091571 James Louis Garvin: The Economic Foundations of Peace, Published by BiblioBazaar, LLC, 2008 ISBN 0559448392, 9780559448393 By Chris Flavin, Gary Gardner, Thomas Prugh, Linda Starke: State of the World 2008: Ideas and Opportunities for Sustainable Economies Published by Earthscan, 2008 ISBN 1844074986, 9781844074983 World Bank: World development report 2009: reshaping economic geography Published by World Bank Publications, 2008 ISBN 0821376071, 9780821376072 Commission of the European Communities: The European Economic Recovery Plan, Brussels, 2008 COM (2008) 800 nal.

531

Jovan PEJKOVSKI

Summary Financial crisis that start in USA in 2008 very fast was spread around the globally linked markets transforming itself from nancial into global economic crisis. Taking over the real economy the crisis was positioned as limited factor for economic and social survivals. The questions are raised: could the crisis in the further processes will be transformed from nancial and economic into social crisis and crisis of the systems. This possible transformation will put in question the basic principles of the real economics and everyday activities on which the market economies are based. Which are the possible solutions for solving the crisis and how the impacts of the crisis are considerate from the point of different states? These are the main issues which are presented in this article. Through analysis of the changes of some economic and nancial parameters, and also based on the expression of some social situations and risks that become evident could be seen the directions in which the state could be driven in searching for possible solutions. Key words: crisis, economic and social, solutions for solving the crisis, systematic impacts and limits.

532

533

Sofija ARNAUDOVA @IVOTNITE MAPI-TEHNIKA NA INTERVENCIJA VO KLINI^KATA SOCIJALNA RABOTA

: 364-785

Kratka sodr`ina @ivotnite mapi pretstavuvaat terapevtska tehnika vo klini~kata socijalna rabota koja gi naso~uva individuite ili grupite da go razgledaat svojot `ivot vo pogled na minatoto, sega{nosta i idninata, pritoa da se fokusiraat na pogledot {to go imaat kon sebe si, kon drugite, kon svoite problemi i sposobnostite na snao|awe. So pomo{ na ova tehnika klientot odgovara na slednive pra{awa: Koj sum jas?; Od kade doa|am jas?; Kade odam jas?; Kako jas }e stignam tamu?; Kakov vid na pomo{ mi e potrebna?. Za `al, upotrebata na `ivotnite mapi vo klini~kata socijalna rabota ostanuva seu{te neistra`eno pole, {to e seriozen problem, zemaj}i gi vo predvid vrednostite {to gi ima kako terapevtski instrument.

VOVED Dokolku se istra`uva vo bilo koja akademska baza na podatoci za `ivotnite mapi, toa nema da vrodi nikakov pozitiven rezultat. Glavnata pri~ina za toa e {to `ivotnite mapi se vid na tehnika poznata i pod drugi imiwa, pa vo zapadnata literatura `ivotnite mapi naj~esto se sre}avaat pod imeto tehnika na `ivotna istorija (life history technique), a kako sinonim se koristi i nazivot tehnika na `ivotna prikazna (life-story technique). Herbst (2002), koja {to go napravi prvoto istra`uvawe so upotrebata na `ivotnite mapi vrz socijalni grupi sostaveni od mladi lu|e so HIV/ SIDA, objasnuva deka tehnikata na `ivotnite mapi e mnogu malku poznata vo praktikata na socijalnta rabota. Taa objasnuva deka osnovnata pozadina na ovaa tehnika ne e nitu nova nitu nepoznata i smeta deka tie se efektivni vo pomagaweto na lu|eto da se osoznaat sebe si i su{tinata na svoite problemi. Taa sepak otkriva deka kako tehnika tie nikoga{ ne bile nitu se soodvetno opi{ani i istra`eni.

534

[TO E @IVOTNA MAPA? @ivotnite mapi Hox gi objasnuva kako opisna naracija sozdadena od klientot (2005). Zna~i tie se vsu{nost eden vid na izrazi i sostav na ~ovekoviot `ivot vo forma na sliki i dijagrami. So drugi zborovi, `ivotnata mapa e mapa na `ivotot na eden ~ovek, koja go poka`uva na~inot na koj toj patuval od po~etnata to~ka, niz sega{nosta i kon idninata. Herbst (2002) objasnuva deka `ivotnata mapa mo`e da go opi{e `ivotot od pred ra|aweto pa s do smrtta, potenciraj}i razli~ni nastani, li~nosti, stavovi, problemi, te{kotii i biolo{ki procesi. Herbst (2002) gi definira `ivotnite mapi kako terapevtska tehnika koja gi naso~uva individuite ili grupite da go razgledaat svojot `ivot vo pogled na minatoto, sega{nosta i idninata, pritoa fokusiraj}i se na pogledot {to go imaat kon sebe si, kon drugite, kon svoite problemi i sposobnostite na snao|awe. Ovoj pogled ima smisla, zemaj}i gi vo predvid sfa}awata deka ~ovekot e produkt na svoeto minato, se nao|a vo proces na postoewe vo sega{nosta i na nastanuvawe na ne{to vo idninata. @ivotnite mapi se instrumenti koi slu`at da ja vodat individuata da izvr{i procenka na svojot `ivot so cel da prerasne vo posre}no ~ove~ko su{testvo. Drug opis na `ivotnite mapi se sostoi vo toa {to tie se opi{ani kako tehniki koi mo`at da se koristat od strana na sovetnikot, preku adaptirawe na narativnata terapija i izrazuva~kata umetnost, na na~in koj }e mu pomogne na ~ovekot da sozdade celosen pogled kon `ivotot. Abel (2007) uka`uva na toa deka preku `ivotnite mapi mo`e: da se zgolemi osoznuvaweto na samiot sebe koe ti dava pravec vo `ivotot; da ka`e{ {to saka{ i {to si podgotven da dade{ na onie okolu tebe; da go postigne{ ona {to vistinski go posakuva{ so toa {to }e `ivee{ `ivot so zacrtani celi. Herbst (2002) predlo`uva pra{awa po koi treba da se vodi patot niz `ivotot na edna individua: Koj sum jas? Od kade doa|am jas?

535

Kade odam jas? [to me spre~uva mene? Kako jas }e stignam tamu? Kakov vid na pomo{ mi e potrebna?

KOJ SUM JAS? - Ova se odnesuva na identitetot na li~nosta i mo`e da se razgleduva na razli~ni na~ini vo zavisnost od toa kako li~nosta go razbira ova pra{awe. Herbst pravi razlika pome|u nadvore{nite izvori na identitet i vnatre{nite izvori na identitet. Vo nadvore{nite spa|aat: imeto na li~nosta, nacoinalnata pripadnost, socijalnata pozicija, rabotata i postignuvawata vo `ivotot. Pod vnatre{ni spa|aat: veruvawata, vrednostite, interesite, gri`ite ili ambiciite vo `ivotot, slikata za samite sebe, samo svesta, `elbite i potrebite. Li~nosta mo`e da im prio|a na pra{awata od razli~ni aspekti ili od razli~ni ulogi koi toa gi ostvaruva vo `ivotot. OD KADE DOA\AM JAS? - Ova pra{awe se odnesuva na minatoto na li~nosta, na istoriskiot aspekt, na negovoto postoewe i na s {to se slu~ilo do sega{niot moment. Herbst (2002) predlaga da se napravat mapi samo na pozna~ajnite nastani, dostignuvawa, izbori i vlijanija od `ivotot na individuata i na toj na~in da i se uka`e na li~nosta kako prerasnala vo taa unikatna edinka. KADE ODAM JAS? - Ova pra{awe }e ja navede li~nosta da go gleda svojot sega{en `ivot i da go razgleda pravecot po koj se dvi`i negoviot `ivot ili po koj planira da se dvi`i (Herbst, 2002). Ova }e go soo~i ~ovekot so izborite vo negoviot `ivot i so agonijata koa ~esto e propratna pri donesuvaweto na odluki i izbor. [TO ME SPRE^UVA MENE? - Kako {to be{e predlo`eno i prethodno, ova pra{awe treba da se promeni so ona {to gi opfa}a predizvicite so koi se soo~uva edna li~nost. Vo toj pogled, Kompton i Gelavej (1999) veruvaat deka centralniot problem na sekoja individua e vo nejzinata vnatre{na borba za podobruvawe i pogolema kontrola vrz sopstveniot `ivot. Nespokojstvoto i bolkite se vo najgolem slu~aj predizvikani od:

536

nivniot strav od neuspeh vo ovaa bitka; na~inot na koj go do`ivuvaat neuspehot i kako toj {teti na samodoverbata; nivnata lutina koga otkrivaat deka `ivotnata situacija vo koja se nao|aat postjano im onevozmo`uva da imaat resursi i mo} da si go promenat `ivotot; neznaeweto dali neuspehot e poradi niv samite ili poradi okolinata; nivtoto ~uvstvo na beznade`nost i o~aj koga }e doznaat deka nivnite dejnosti nemaat nikakov udel na toa {to nim im se slu~uva. Herbst (2002) smeta deka pri donesuvaweto na odluki, lu|eto naiduvaat na blokadi, koi mo`ebi ostanale od minatoto ili se indikacija na te{kotijata na terenot pri patuvaweto. Ovie blokadi mo`e da bidat jasni i svesni ili nejasni i nesvesni. So toa {to }e gi razjasni i osvesti svoite blokadi, li~nosta mo`e da izbere na~in kako da se spravi so niv.

KAKO JAS ]E STIGNAM TAMU? - Ova uka`uva na odluki za toa kako }e se spravime so predizvicite, i se odnesuva na strategii i nasoki. Otkako }e dobieme jasna slika za toa kako sakame da izgleda na{ata idnina, treba da razvieme cel vo `ivotot i strategii kako da ja ostvarime (Herbst, 2002). Abel (2007), objasnuva deka postavuvaweto na celi vo `ivotot mu pomaga na klientot da gi razjasni i definira celite {to saka da gi postigne i voedno da gi osoznae ~ekorite {to }e treba da gi prevzeme i vremeto {to }e mu bide potrebno da go ostvari seto toa. Treba da se bide pretpazliv i celite da ne bidat naso~eni kon nekoja dale~na idnina (Herbst, 2002, Majli i sorabotnicite, 2004). Celite isto taka mora da se realni i ostvarlivi. Verojatnosta da gi ostvarite svoite celi samostojno i bez pomo{ e mnogu mala. KOJ ]E VI POMOGNE ? - Vam vi se potrebni drugi lu|e koi }e bidat vo sostojba da vi pomognat vo va{ite napori da gi ostvarite svoite celi. Ova zna~i deka }e treba da smetate i da ja koristite va{ata mre`a na socijalna poddr{ka.

537

Majli i sorabotnicite (2004) pravat razlika pome|u tri vida na mre`i: neformalni sistemi, ~lenski sistemi i profesionalni sistemi. Kon ovie Herbst (2002) gi pridodava izvorite kako bibliotekite, knigite i spisanijata. Ovie tri davaat pristap kon informacii, znaewe i idei koi mo`at da bidat korisni pri ostvaruvaweto na va{ite celi. Mre`ite za poddr{ka davaat emotivno ohrabruvawe, pomo{ i sovet.

PROCESOT NA PROMENA KORISTEJ]I GI @IVOTNITE MAPI

Crtawe `ivotni mapi

@ivotnite mapi se sozdavaat so koristewe na umetni~ko izrazuvawe ili so tehnikata na terapija so umetnost. Spored Hox (2005) terapijata so umetnost ovozmo`uva samo-izrazuvawe i komunikacija, vo edna sigurna i relaksirana vrska {to postoi pome|u klientot i terapevtot. Mo`e da se odviva individualno ili vo grupi. Pri crtaweto na `ivotnite mapi, nastanite se bele`at hronoli{ki, od ra|aweto prodol`uvaj}i kon smrtta i kon tranzicijata za `ivotot posle smrtta. Komentiraj}i za spiritualnite `ivotni mapi, Hox objasnuva deka vo mnogu slu~ai, tie se eden obi~en pat, pateka ili obi~na linija. Eden na~in na crtawe e na bela hartija da se nacrta edna linija koja go ozna~uva `ivotot i potoa na nea da se ozna~at godinite ili dekadite, i vo niv da se vnesat nastanite. Ovoj metod ovozmo`uva podednakvo mesto za site to~ki od `ivotot. Drugi pak mo`ebi preferiraat posloboden na~in na izrazuvawe kade {to `ivotniot pat i nastanite se nacrtani zaedno.

Prednostite na `ivotnite mapi

Citiraj}i nekolku poznati avtori, Hox gi nabrojuva prednosite na slikovitiot na~in na prezentirawe na `ivotnite mapi: So toa {to klientot e centarot na zada~ata, toj e vklu~en vo terapevtskiot proces u{te od samiot po~etok na terapijata. Preku sozdavaweto na `ivotnata mapa, se prenesuva poraka deka klientot e aktiven, naso~en kon sebe si i e aktiven u~esnik vo terapevtskiot proces;

538

Otpornosta i nespokojot mo`at da bidat namaleni preku upotreba na neverbalni, slikoviti mediumi; Slikovitiot instrument im ovozmo`uva na terapevtite mo`nost da se fokusiraat na gradewe na terapevtska podr{{ka preku sozdavawe na atmosfera koja e prifatliva, neosuduva~ka i podr`liva za vreme na prvi~nata sesija; Individuite pak koi ne se verbalno orientirani mo`e da go koristat slikovitiot na~in da se izrazuvaat; Potro{uva~ite }e gledaat so pomalku strav kon toa deka imaat konkreten predmet koj funkcionira kako fokus na razgovorot namesto tie samite; Fizi~koto naslikuvawe mo`e da im pomogne na potro{uva~ite da gi konkretiziraat svoite sili. (Hox, 2005)

Materijal potreben za `ivotnite mapi

Hox (2005) predlaga deka e od golema va`nost da se ima dobar izvor na mediumi koi }e im pomognat na potro{uva~ite da gi nacrtaat svoite `ivotni mapi. Vo ova mo`e da bidat vklu~eni molivi, gumi, boi~ki, markeri i kreoni. Hartija na koja {to se crta treba da bide soodvetna kako i da se ima na raspolagawe no`ici, lepak, linijari i golem izbor na razli~ni spisanija i vesnici. Bidej}i `ivotnite mapi sodr`at ogromen broj na informacii, najdobro e da se koristi golem list hartija na koj }e se nacrta mapata. Nekoi klienti, koga }e se soo~at so golemiot bel list hartija mo`e da se ispla{at i da naidat na pote{kotii pri samiot po~etok, ili pak za vreme na procesot da se po~uvstvuvaat neadekvatni da izrazat odreden nastan ili koncept. Vo takov slu~aj, treba da se ohrabrat so toa {to }e im se objasni deka vsu{nost ne postoi pravilen na~in na koj se crtaat `ivotnite mapi. Isto taka mo`e da pomogne faktot deka `ivotnite mapi ja imaat funkcijata da ja iska`uvaat spiritualnata realnost, a ne da ja istaknuvaat umetni~kata sposobnost.

539

Procenuvawe preku `ivotnit mapi

Otkako `ivotnata mapa }e bide kompletirana, terapevtot treba da pobara od klientot da gi objasni crte`ite, bidej}i realnosta na klientot e nepoznata za terapevtot ili za socijalniot rabotnik. Dodeka klientot ja raska`uva svojata prikazna, terapevtot treba da poka`e interes, qubopitnost i fasciniranost kon negovata prikazna. Ovie tehniki na poddr{ka mu pomagaat na socijalniot rabotnik da go istra`uva svetot na klientot. Procenuvaweto se smeta za po~etok na dekonstrukvivnata faza. Hox (2005) uka`uva na va`nosta da ne se po~ne so dekonstrukcijata premnogu rano. Procenuvaweto mora da zavr{i so islu{uvawe na prikaznata na klientot (negovoto objasnuvawe na `ivotnata mapa) odnosno, otkako klientot }e go definira svojot problem i na~inot na koj toj go do`ivuva toa. Kakvo zna~ewe klientot mu pridava na problemot i kakvo vlijanie imal toj vrz nastanite niz `ivotot? Koj se e vklu~en vo problemot i koi nastani vo minatoto doprinele za negoviot razvoj? Kako problemot se razvil niz vremeto i {to se e prevzemeno za da se spravi so efektite od toj problem? Kako toj problem im vlijael na drugite aspekti od `ivotot na klientot? Za site ovie pra{awa mo`e da ne se najde odgovor vo `ivotnata mapa, no sepak mo`e da se najde nekoe objasnuvawe. Vo sekoja terapevtska vrska klient-terapevt, potrebno e so~uvstvo za da se razvie doverba koga se raboti so ovie `ivotni mapi, i da mu pomogne na terapevtot da ja sfati realnosta na klientot. Hox (2005) gi potsetuva svoite ~itateli deka mnogu lu|e se dvoumat vo toa dali da im veruvaat na socijalnite rabotnici bidej}i smetaat deka tie nema da go cenat dovolno ona {to za niv e ne{to sveto. Pri postepenoto diskusirawe vo vrska za prikaznata za problemot, terapevtot dobiva celosna slika za problemot. @ivotnata mapa dobiva novo zna~ewe i nastanite koi dovele do problemot stanuvaat jasni. Sfa}awata, veruvawata i socijalnata interakcija okolu nastanite se razgleduvaat od aspekt na minatoto, sega{nosta i mo`nata idninata. Od klientite se bara da razmislat za toa kako drugi lu|e bi gledale na nivniot problem ili pak kako tie bi gledale na takov problem dokolku ne bi bile direktno involvirani vo nego.

540

Planirawe na intervencii
Pomo{ta na terapevtskiot proces sega vleguva vo faza kade {to se aktiviraat site resursi za planirawe na promenite {to treba da se ostvarat. Tuka e vklu~ena identifikacija na ja~inata na prikaznata na klientot, aktivirawe na odredeni resursi i planirawe na re{enija (Majli i sorabotnicite, 2004). Toa zna~i da se najdat jakite strani na klientot i tie da se aktiviraat za ponatamo{ni idni pre~ki vo `ivotot. Niv klientot mo`e da gi pronajde sam, ili vo grupa (Majli i sorabotnicite, 2004). Sozdavawe na atmosfera za re{avawe na problemot preku upotreba na dijalog fokusiran na re{enieto mu dava na klientot nade` koja {to e mnogu potrebna vo takvi momenti. Tehnikite predlo`eni od Duboa i sorabotnicite (2004) da se postigne ova se: vnimatelna upotreba na jazikot, poka`uvawe na emotivna poddr{ka, upotreba na gestovi koi uka`uvaat na poddr{ka, govorewe so ton koj uka`uva na nade` i vozbudlivost. Hox (2005) predlo`uva terapevtite da znaat koi pra{awa da gi postavat i da go soo~at klientot so niv dodeka toj ja objasnuva svojata `ivotna mapa. Ovie pra{awa treba da bidat adaptirani, da pottiknuvaat vo istra`uvaweto na klu~nite nastani i temi, a `ivotnata mapa da slu`i kako pomo{no sredstvo pri komunikacijata od kade }e se crpat ideite.

Intervencii koi se implementiraat

Intervencija, koga se koristat `ivotnite mapi, zna~i rekonstruirawe na pogledite {to klientot gi ima za svojata realnost. Hox (2005), smeta deka rekonstrukcijata treba da gi pro{iri sfa}awata, a ne da gi izmeni. Ova zna~i povtorno razgovarawe za `ivotnata mapa koja klientot ja ima nacrtano i od nea da se izvle~at razni nastani koi bi mu pomognale na klientot da go smeni zna~eneto {to toj go ima za svojot `ivot. Golem broj na tehniki se na raspolagawe na terapevtot so koi toj mo`e da ja postigne ovaa cel. Promenata na percepcijata kon realnosta kaj edna li~nost zna~i deka treba da se promenat negovite perspektivi, i vo toj pogled Majli i sorabotnicite (2004) predlaga upotreba na fidbek, sozdavawe na novi koncepti koristej]i narativni strategii i nov na~in na odnesuvawe.

541

Ponudata na fidbek mu pomaga na klientot da go sogleda i promeni svoeto odnesuvawe. Pri diskusijata za `ivotnata mapa na klientot, socijalniot rabotnik }e nudi postojano pozitiven fidbek i }e ja zabele`uva percepcijata na klientot. Pri~inata poradi koja klientot do`ivuva predizvici e poradi negovata percepcija na realnosta, koja ima destruktivni posledici za nego i onie okolu nego. Konstruktiven fidbek se pravi so toa {to terapevtot: }e poka`e pove}e opisno otkolku procenuva~ko odnesuvawe; }e spodeluva percepcii otkolku da nudi soveti; }e identifikuva odredeni sega{ni odnesuvawa otkolku da spomenuva nekoi slu~ki i incidenti od minatoto; }e uka`uva na pozitivnoto odnesuvawe kako i na ne{tata {to imaat potreba od podobruvawe; }e bide vo ~ekor so podgotvenosta na klientot. (Majli i sorabotnicite, 2004) Povtornoto sklopuvawe na ne{tata e tehnika koja se koristi so `ivotnite mapi so cel da se smeni perspektivata na klientot. Toa zna~i deka klientot se vodi postepeni niz soznanieto deka sepak pravat ne{to dobro. Se dobiva nov pogled na situacijata koja do pred malku bila negativna, so toa {to na nea se gleda kako pozitivna, funkcionalna i korisna. Hox (2005) go narekuva ova kognitivno ureduvawe, bidej}i vo ovoj pristap se identifikuvaat negativnite veruvawa. Toj objasnuva deka so promenata na zna~ewata koi potro{uva~ite im gi pridavaat na odredeni nastani, zna~ajnosta na tie nastani mo`e da se promeni. Edna situacija, koja prethodno bila nepodnosliva, so promena na atributite, mo`e da stane podnosliva i objasneta, i da prerasne vo korisno iskustvo. Vo pogled na mobiliziraweto na socijalna poddr{ka Hox (2005) gi potsetuva svoite ~ita~i deka terapevtite mo`at da im pomognat na potro{uva~ite da gi istra`uvaat mo`nostite koi postojat vo taa oblast. Kako dodatok na toa {to gi istra`uvaat sega{nite izvori na resursi, `ivotnite mapi mo`e da otkrijat vrednosti do koi dotoga{ nemale pristap poradi te{kata situacija vo koja se nao|ale. Rekonstuiraweto na percepcijata na klientot za realnosta ja vklu~uva i negovata percepcija za okolinata. Negovata `ivotna mapa mo`e da mu pomogne na klientot da stane svesen za mre`ite koi nudat podr{ka,

542

koi mo`at da mu pomognat vo ostvaruvawe na negovata `ivotna destinacija - sre}en `ivot. Metod na intervencija ~ii{to vrednosti ne treba da bidat potceneti e samata `ivotna mapa. Taa ima odredeni vrednosti kako alatka za intervencija, identifikuvana od Hox (2005): So toa {to od klientot se bara da sozdade, vizuelno da ja kreira svojata `ivotna mapa, se ovozmo`uva da se zajakne samodoverbata i na~inot na koj klientot se gleda sebe si. So toa {to od nego se bara da sozdade va`en terapevtski model, terapevtot ispra}a poraka deka klientot e sposoben, va`en i igra va`na uloga. Toa na nekoj na~in gi zajaknuva klientite so {to im se dava {ansa da prevzemat odgovornost za li~niot rast zemaj}i aktivno u~estvo vo terapevtskiot proces. Sozdavaweto na `ivotnata mapa, u{te na samiot po~etok od terapijata, uka`uva na uspe{no izvr{uvawe na zada~ite od strana na klientot. Potenciraweto na odredeni nastani od `ivotot pomaga pri povtornoto procenuvawe na nekoi nastani koi porano se smetale za negativni. @ivotnite mapi mo`at da pomognat da se namali vakumot vo koj `iveat potro{uva~ite-lu|eto. Pri pomo{ta na klientot da se seti, da gi pronajde i celosno da stane svesen za minatite nastani, }e mu se pomogne voedno da go namali ~uvstvoto na egzistencijalna bezna~ajnost. @ivotnite mapi pretstavuvaat efektiven na~in na otkrivawe na zna~ewa koi bile zatskrieni so toa {to: ja zemaat subjektivnata, misteriozna realnost, realnost koja e nepristapna za verbalniot na~in na komunikacija, i ja transformiraat vo konkretna slika koja mo`e da se nabquduva. @ivotnite mapi mo`e da im pomognat na lu|eto da se oslobodat od ograni~uvaweto na nivnite izbori. Posledno, treba da se istakne toa deka socijalnite rabotnici mo`at da gi zajaknat pozitivnite vlijanija na ovie mapi, preku specifi~ni, odredeni intervencii.

543

ZAKLU^OK Upotrebata na `ivotnite mapi vo klini~kata socijalna rabota ostanuva seu{te neistra`eno pole, {to e seriozen problem, zemaj}i gi vo predvid vrednostite {to gi ima kako terapevtski instrument. Osobeno pomaga na klienti koi imaat te{kotii da gi iska`at svoite problemi verbalno, problemi koi voedno i gi spre~uvaat da vodat normalen i sre}en `ivot. Najgolemata vrednost {to ja imaat `ivotnite mapi le`i vo nivnata preglednost kako za klientot taka i za terapevtot, i mo`nosta {to mu ja davaat na klientot da se iska`e na narativen na~in. Kako tehnika na proektivnost, slu`i kako ekran-platno, na koj klientot gi proektira svojot `ivot i zna~ewata koi mu gi pridava samiot. Isto taka slu`i kako scena, na koja klientot, zaedno so pomo{ta na socijalniot rabotnik, mo`e da go rekonstruira svojot `ivot, i vo toj proces da ostvari pove}e sre}a i pogolemo razbirawe za negovite kognitivni i afektivni procesi. (Recenzent: prof. d-r Verica Stamenkova-Trajkova)

544

LITERATURA

Abel, B (2007): Life Maps coaching focuses on empowering clients. www.bethedenabel. com/4377947_36409.htm Compton, B. R. & Galaway, B. (1999). Social work processes. 6th ed. Pacic Grove: Brooks/ Cole Dubois, B. & Miley, K.K. (2005). Social work: an empowering profession.5th ed. Boston: Pearson Publishers. Herbst, A.G. (2002). Life Maps as Technique in a Social Group Work Programme for Young Adults with HIV/AIDS Vo: International Social Work (2006) No. 49, pp. 495-505 Hodge, D.R. (2005). Developing a spiritual assessment toolbox: a discussion of the strengths and limitations of five different assessment methods. Health and Social Work, 30(4):314 - 323 Hodge, D. R. (2005) Spiritual Life Maps: A Client-Centered Pictorial Instrument for Spiritual Assessment, Planning, and Intervention, Social Work, Vol. 50 No.1 pp.77 Miley, K.K., OMelia, M. & Dubois, B. (2004). Generalist social work practice: an empowering approach. Boston: Allyn and Bacon.

545

Soja ARNAUDOVA

Summary Life maps ate therapeutic technique in clinical social work that gives direction to the individuals or groups to focus on their life in the past, present or future with perspective on their own life, others, own problems and abilities. By using this technique, client answers on the following questions: Who am I?; Where do I come from?; Where I go?; How will I get there?; What kind of help do I need? Unfortunately, the use of the life maps in clinical social work is not researched led yet, which is a serious problem, considering its values as a therapeutic instrument.

546

547

Svetlana TRBOJEVI]

: 644-78:341.231.14

TEORETSKI KONCEPCII KOI I PRETHODAT NA MULTIKULTURALNATA SOCIJALNA RABOTA

Kratka sodr`ina Kompleksnosta na praksata na socijalnata rabota proizleguva od nejzinata op{testvena uloga. Vo ramkite na socijalnata rabota se obezbeduvaat direktnata asistencija i za{tita na poedincite, grupite i op{testvenite zaednici so {to indirektno se pridonesuva za (vo) odr`uvawe na socijalniot red. Eden od osnovnite problemi koi se javuvaat vo sovremenata praksa na socijalnata rabota e povrzan so dihotmoniot odnos vo koj se nao|aat konceptite na ~ovekovi prava i socijalnata pravda od edna strana i konceptot na ~ovekovi razliki od druga strana. Konceptot za ~ove~ki razliki nametnuva po~ituvawe na poedinostite na kulturnite zaednici i na toj na~in atakuva vrz univerzalnosta i nepodvoivosta na ~ovekovite prava i socijalnata pravda koi se izdvojuvaat kako fundamentalni postulati na socijalnata rabota. Klu~ni zborovi: PRAKSA NA SOCIJALNATA RABOTA, ^OVEKOVI PRAVA, UNIVERZALNOST I NEPODVOIVOST NA ^OVEKOVITE PRAVA, SOCIJALNA PRAVDA, INDIVIDUALNA I GRUPNA DIMENZIJA NA SOCIJALNATA PRAVDA, ^OVEKOVI RAZLIKI, KULTUREN RELATIVIZMAM I KROST KULTURNA PRAKSA.

Praksata na socijalnata rabota po~iva i se razviva pod vlijanie na odredeni teoretski koncepti. Vo osnova vrednosnata komponeta1 e edna od najzna~ajnite elementi vo socijalna rabota kako dejnost. Vrednosnata dimenzija na socijalnata rabota e povrzana so univerzalnosta na ~ovekovite i socijalni prava i potrebi, zaedni~ki za site poedinci, no i so konceptot na razli~nost koj proizleguva od esencijalata unikatnosta na poedincite i gi diferencira od site ostanati individui. Ottuka, se nametnuva potrebata da se uka`e na dihotmoniot odnos vo koj se nao|aat konceptite na ~ovekovite i socijalnite prava od edna strana i konceptot na ~ovekovi razliki od druga strana. ^ovekovite i socijalni prava se dominantnite koncepti vo socijalnata rabota koi po~ivaat na principot na univerzalnost. Istorijata
1

Vrednosnata komponenta e prviot element vo ramkite na Bartletovata rabotna definicijata na praksata na socijalnata rabota.

548

i nasledstvoto na socijalnata za{tita i socijalnata rabota se razlikuvaat od site drugi socijalni nauki i pomagatelni profesi po toa {to svoite koreni gi imaat vo vrednostite na ~ovekovite prava i socijalnata pravda. Primarni celi na socijalnata rabota se pomo{ na marginiliziranite i pottisnatite grupi, slu`ewe na op{testvoto i obezbeduvawe na dostoinstvo i vrednost za site lu|e (Lum, prevzemeno od Sue & McGoldrick, 2006). Me|utoa, pod vlijanie na postmodernizmot, pred krajot na dvaesetiot vek, se pozabele`itelno e prodiraweto na relativizmot vo teorijata i praksata na socijalnata rabota. Toj, se nametnuva i nalo`uva prispituvawe na univerzalno usvoenite vrednosti vo socijalnata rabota. Relativizmot vo socijalnata rabota e izdiferenciran vo dominatniot koncept za ~ovekovi razliki. Nasproti golem doprinost na konceptot za ~ovekovi razliki vo naglasuvawe na kulturnite specifiki pri tretmanot na poedincite, grupite i zaednicite, toj e najgolemiot kriti~ar na dominantnite zapadni vrednosti vo socijalnata rabota. Negoviot najgolem nedostotok i mana e {to navidum toj zagovara prifa}awe na bezbrojni vistini, no se do`ivuva sebe si kako absolutna vistina i ne manifestira tolerantnost kon onie koi go negiraat kako apsolut. Toj ne nudi jasen odgovor za pozicionirawe na socijalniot rabotnik vo uslovi na o~igledo kr{ewe na ~ovekovite prava2 ili pravata na deteto, koi se univerzalno prifateni kako zaedni~ki, koi se odnesuvaat i proizleguvaat od prirodata na ~ovekot i apriori ne zna~i deka se nametnati od beliot, evropjaninot, ma`ot i hristijaninot.

1.1. Konceptot za ~ovekovi prava vo socijalnata rabota

Kade zapo~nuvaat univerzalite ~ovekovi prava? Na edno malo mesto, blisku do doma, tolku blisku i tolku malo, {to ne mo`e da bide zabele`ano na nitu edna mapa na svetot. Toa mesto e svetot na eden poedinec, sosedstvoto vo koe `ivee, u~ili{teto ili fakultetot {to go posetuva, fabrikata, farmata ili kancelarijata kade raboti. Mestoto kade sekoj ma`, `ena i dete baraat ednkva pravda, ednakvi mo`nosti, ednakov dignitet bez diskriminacija.
Eleanor Roosevelt3, 1958, prevzemeno od Amreikanskiot koordinativen komitet na UNHR, 1998
2

Potto~no, pravata na `enata da bide za{titena od robskiot odnos vo semejstvoto ili zaednicata. Pravata na deteto da bide za{titeno od sredinata koja e {tetna za negoviot razvoj i tn. Interesno e deka Elenor Ruzvelt, pred celosno da bide posvetena na politi~kata kariera na sovjot soprug Franklin Delano Ruzvelt, raboti vo setlementi (About quotes: Womens history, 2008). Taa se smeta za najzna~ajniot ~len na Komisijata za ~ovekovi prava pri OON, a ednostavnosta i razbirlivosta na Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava, usvoena vo 1948 godina, se smeta za nejznina najgolema ostav{tina (National Coordinative Committee of UNHR, 1998).

549

Konceptot za ~ovekovi prava e dolgogodi{na preokupacija na filozofi, pravnici, politi~ari, pedagozii i socijalni rabotnici. Dolgata tradicija i negovite koreni mo`at da bidat pronajdeni vo site pogolemi svetski religii. Isto taka, u{te vo anti~kite vremiwa filozofite, Platon, Sokrat i Aristotel, pi{uvale za ednakvost i pravda, se razbira vo toa vreme tie bile koncentrirani na ednakvosta i pravdata na ~ovekot, svaten bukvalno kako imenka od ma{ki rod. Za pravata na `enite se zboruva ne{to podocna vo ~ovekovata istorija. Verojatno, eden od prvite akti za priznavawe na ~ovekovite prava e usvoen vo 1215 godina, koga angliskite blagorodnici, biskupi i poglavarot go primorale toga{niot kral Xon da prestane so ugnetuvawe na negovite podanici. Vpro~em, potpi{uvaweto na Magna Karta pretstavuva istoriskiot moment na postavuvawe na kamen temelnikot na ~ovekovite prava (Reichert, 2003:21). Podocna francuskiot filozof Kondorek vo 1787 godina izdava Spogodba za pravata na `enite, na koi, soglasno prirodniot zakon im se izedna~uvaat pravata so ma`ite. Vo obid da ne navleguvame podetalno vo istoriskiot razvoj na ~ovekovite prava, bi sakale samo da naglasime deka Xejn Adams4, Alis Solomon5 i Eglantina Jeb6 kako edni od prvite dejci vo socijalnata rabota imaat golem doprinos vo razvojot na ~ovekovite prava (ibid.: 31-32). Zna~eweto za po~ituvawe na ~ovekovite prava na nacionalno i na me|unarodno nivo e izedna~eno. Ako, ~ovekovite prava ne se po~ituvani na nivo na individua, zaednica, korporacija i vlada, se gubi smislata za nivno priznavawe na me|unarodni ramki. Samo otkako individuite, zaednicite, ili grupite }e imaat razbirawe za lokalnoto zna~ewe na ~ovekovite prava, mo`e da dojde do nivna po{iroka ekspanzija. Generalno konceptot na ~ovekovi prava mo`e da bide razbran kako prava, koi se nasledeni soglasno na{ata priroda i bez koi nemo`e da `iveeme kako ~ovekovi bitija. ^ovekovite prava i fundamentalnite slobodi ovozmo`uvaat potpolno razvivawe i koristewe na ~ovekovi kvaliteti, intelegencija, talenti i sovest, kako i zadovoluvawe na duhovni i drugi potrebi (United Nations, 1987).
4

Xejn Adams vo 1915 godina patuva kaj toga{niot germanski Kancelar so cel da go ubedi da ja prkine Prvata Svetska Vojna (Reichert, 2003:31). Osniva~ na prvoto u~ili{te za socijalni rabotnici vo Germanija, golem aktivist za pravata na `enite (Donevska, 1999; Reichert, 2003). Eglentina Xeb, britanska socijalna rabotni~ka koja vo 1919 godina ja formira Fondacijata Save the Children, organizacija koja ja izgotvuva deklaracijata za Pravata na deteto usvoena od strana na Ligata na narodite vo 1924 godina.

550

Pri prou~uvawe na ~ovekovite prava, soglasno Deklaracijata7 za ~ovekovi prava, treba da se zapazat dva elementi: nivnata univerzalnosta i nedelivosta. Konceptot na univerzalnost podrazbira u`ivawe na isti prava, nezemaj}i go vo predvid mestoto na `iveewe. Ottuka, obezbeduvaweto na hrana i zdravstvena za{tita se obvrska na sekoja dr`ava. Me|utoa, konceptot na univerzalnost mo`e da bide vo sudir so nekoj od kulturnite, pravni, politi~ki, moralni i drugi odredbi. Na primer pravoto na izbor na bra~en drugar8 vo odredeni slu~ai se kosi so religiskite i kulturnite tradicii na nekoi etni~ki grupi. Istovremeno, soglasno Deklaracijata, zabraneto e me{awe vo religiskite i kulturni tradicii, pa ottuka se postavuva pra{aweto {to e povredno ili posveto, ~ovekovite prava ili religioznite normi? Postoi odredena pote{kotija za aplicirawe na principot za univerzalnost vo socijalnata rabota, osobeno vo ramkite na ostanatite principi na socijalnata rabota koi im pridavaat zna~ewe na kulturniot diverzitet i samoopredelbata. Ona {to e zna~ajno za ovoj princip e deka preku nego ne se nastojuva da se postigne kulturna uniformnost i ednoobraznost. Toj ednostavno zna~i obezbeduvawe na minimum uslovi za ednakov razvoj na site lu|e, bez ogled na nivnata socijalna, religiozna, rasna, etni~ka i kulturna pripadnost. Konceptot na nepodvoivost, se odnesuva na neophodnosta vladite i poedincite, ne selektivno, da gi priznaat site ~ovekovi prava sodr`ani vo Deklaracijata. Na primer faktot {to SAD ne go priznava pravoto na zdravstvena za{tita kako univerzalno pravo, samo posebe zna~i kr{ewe na principot na nepodvoivost. Negirawe na edno pravo konsekventno mo`e da dovede do negirawe ili kr{ewe na ostanatite prava. Me|unarodnata asocijacija na {koli za socijalna rabota i Me|unarodnata federacija na socijalni rabotnici gi istaknuvaat principite na ~ovekovi prava i socijalna pravda kako fundamentalni vo socijalnata rabota. So cel socijalnite rabotnici da mo`at da gi apliciraat ~ovekovite prava vo svojata praksa, pred se, potrebno e da imaat poznavawe na dokumentite koi gi preciziraat istite. Drug instrument koj socijalnite rabotnici moraat da go usvojata na nivo na nacionalni organizacii na socijalni rabotnici e eti~kiot kodeks, koj pokraj odredbite za principite
7

Vo ramkite na Deklaracijata za ~ovekovi prava se opfateni tri dinstiktni podra~ja: (1) politi~ki i individualni slobodi; (2) poziotivnite prava, kako {to e obezbeduvawe na adekvaten `ivoten standard; i (3) kolektivni prava, ovie prava indiciraat me|unacionalna solidarnost kako su{testvena vrednost na Deklaracijata (Reichert, 2003) Soglasno ~len 16 od Deklaracijata za ~ovekovi prava.

551

na odnesuvawe treba da sodr`i i odredbi povrzani so po~ituvawe na ~ovekovite prava. Sledeweto i apliciraweto na eti~kiot kod voedno }e ja garantira implementacija na ~ovekovite prava kako primarna misija na profesijata (Reicherd, 2003:233). ^ovekovite prava na socijalnata rabota kako profesija obezbeduvaat po{irok i posovremen set na upatstva. Dodeka socijalnata pravda nastojuva da gi definira nepreciznite termini kako {to se pravednosta i nepravednosta ili ednakvosta i neednakvosta. Ovaa dinstinkcija na ~ovekovite prava im go dava potrebniot avtoritet koj nedostasuva vo ramkite na socijalnata pravda.
Ako lu|eto se gladni, ako roditelite ne mo`at da si gi hranat decata, toa ve}e e osnova za kr{ewe na ~ovekovite prava.
Elie Wisel, Dateline, Davos, CNN, 2008

1.2. Konceptot socijalna pravda vo socijalnata rabota Nepostoi univerzalno prifatena difinicija so koja se opredeluva poimot socijalna pravda. Enciklopedijata na socijalnata rabota (Flynn, 1995 prevzemeno od Garcia & Van Soest, 2006) ja definira socijalnata pravda kako otelotvoruvawe na pravednosta (pravi~niot tretman), ednakov tretman (re{avawe na sli~ni situacii so sli~ni postapki) i ednakvost vo preraspredelbata na socijalnite resursi. Re~nikot na socijalna rabota (Barker, 2003) ja definira socijalnata pravda kako idealna sostojba vo koja site ~lenovi na op{testvoto imaat isti osnovni prava, za{tita, mo`nosti, i socijalni beneficii. Implicitna vo ovoj kontekst e potrebata za priznavawe i ispravuvawe na istoriskite nepravdi preku specifi~ni merki. Kako edna od klu~nite vrednosti vo socijalnata rabota, socijalnata pravda vklu~uva zastapuvawe vo procesot na konfrontacija so diskriminacijata, represijata i institucionalnite neednakvosti (404-405). Mo`eme da razlikuvame individualna i grupna dimenzija na socijalnata pravda. Idividualnata dimenzija na socijalnata pravda proizleguva od pozicijata {to poedinecot ja ima vo op{testvoto, dodeka grupnata dimenzija na socijalnata pravda se odnesuva na kr{eweto na pravata na odredeni grupi i zaednici.

552

Garcia i Soest (2006:10-11) razlikuvaat tri vida na socijalna pravda distributivna, legalna i komulativna, isto taka, postojat i razli~ni vidovi na nivno poimawe. Vidovite na socijalna pravda se vtemeleni vo tradicijata za socijalni dogovori. Distributivnata pravda e reflektirana vo odgovorot na pra{aweto {to e ona {to op{testvoto im go dol`i na individuite? Koga se postavuva pra{aweto {to e ona {to individuite go dol`at na op{testvoto?, toga{ stanuva zbor za legalna pravda. Dodeka, kumulativnata pravda e sodr`ana vo odgovorot na pra{aweto {to e ona {to individuite si dol`at pome|u sebe? Distributivnata pravda e centralniot fokus na socijalnata rabota pred se od pri~ina {to distributivnata pravda se odnesuva na na~inot na koj se alociraat sredstvata vo op{testvoto koj e mo{ne blizok so misijata na socijalnata rabota. Preraspredelbata na dobrata kako {to se zdravstvenite servisi, obrazovanieto i odmorot se vo delokrugot na socijalnata pravda. Kako idea, socijalnata pravda go menuva svoeto zna~ewe pod vlijanie na istoriskite predizvici. Spored Raihert (2003), poimaweto na socijalnata pravda mo`e da se razgleduva preku tri perspektivi utilitarna, liberalna, egalitarna. Garsia i Soest (2006) na gore navedenite perspekitvi gi dodavaat u{te rasnata i perspektivata na ~ovekovite prava. Konceptot za utilitarna pravda bil zastapuvan od strana na Xon Stujard Mil. Soglasno ovaa perspektiva socijalnata pravda gi procenuva akciite vrz osnova na brojot na lica koi se smetaat za sre}ni vo op{testvoto. Taa postoi vo uslovi koga se zadovoleni pravata na najgolem broj na lu|e. Odnosno, koga se zastapuva op{toto dobro, iako vo tie ramki za nekoi poedinci pravata vo celost se zadovoleni, a za nekoii tie voop{to ne se zadovoleni (Reichert, 2003). Liberalnata teorija na socijalnata pravda predlaga deka sekoj poedinec ima pravo na bilo kakov materijalen imot koj toj legalno go steknal (Nozik, prevzemeno od Reichert, 2003). Nejzin najzna~aen pretstavnik e Robert Nozik. Soglasno, ovaa perspektiva distribucijata so odviva spored pravilata na prirodata i se zastapuva da ne se naru{i ovaa prirodna ramnote`a po pat na intervencija (Garcia & Soest, 2006). Egalitarnata teorija e zasnovana na teorijata za socijalen dogovor na Xon Lok. Podocna istata e razviena od strana na Xon Rovls. Ovaa teorija podrazbira presretnuvawe na potrebite na site ~lenovi na op{testvoto i spored nea redistribucijata na dobrata e moralna odgovornost. Ednakvosta e osnovnata vrednost vo egalitarnite op{testva kade gra|anite moraat da imaat ednakvi prava, mo`nosti i pristap do

553

resursi. Raihert (2003), smeta deka ovaa teorija e najbliska do su{tinata na socijalnata rabota. Tvorec na rasnata perspektiva e ^arls Mils. Spored nego vo zapadnite demokratii teorijata za socijalen dogovor e mit, ona {to e potrbno e vospostauvawe na rasen dogovor (Garcia & Van Soest, 2006). Soglasno, prethodno elaboriraniot konceptot za ~ovekovi prava, primarno socijalnata pravda podrazbira zadovoluvawe na osnovnite ~ovekovi prava i podednakvo spodeluvawe na materijalnite resursi (United Nations, 1992:16). Ottuka, za Garsia i Soest konceptot za ~ovekovi prava e eden od perspektivite na socijalnata pravda. Vo socijalnata rabota pod imeto socijalna pravda se naveduvaat brojni celi. Procesot na zadovoluvawe na socijalnata pravda e povrzan so problemi na diskriminacija i represija bazirani na socijalniot identitet i rasna, enti~ka, religiska pripadnost. Su i Mek Goldrik (2006) istaknuvaat deka ednakviot pristap i mo`nosti za site grupi se vode~ki principi na socijalnata pravda. Soglasno svojata misija, socijalnite rabotnici se povikani da se zastapuvaat za vospostavuvawe na socijalna pravda vo op{testvoto. Tie se povikani da se javat vo uloga na zajaknuva~i na poedincite, grupite koi se pod represija i kaj koi e evidentno kr{eweto na socijalnite prava.
Socijalnata rabota mo`e da se gordee so svoeto nasledstvo. Toa e edinstvenata profesija koja pottiknuva socijalna pravda kako svoja fundamentalna vrednost i preokupacija.
NASR, prevzemeno od Reichert, 2006:25

1.3. Konceptot na ~ove~ki razliki, kulturniot relativizam i kros kulturnata praksa vo socijalnata rabota
Prifa}aweto na kulturnite razliki, vo ramkite na iedeata za kulturen pluralizam, nesomneno ostava svoj beleg vrz dejnostite ~ii predmet na deluvawe se konstruktrivnite ~ovekovi odnosi.
Hamilton, prevzemeno od Greene, 1994

Kako rezultat na globalizacijata i zgolemenata migracija, vo poslednite 20 godini, vo svetski ramki, se zabele`uva porast na diverzitetot. Promenata na demografskata struktura i se pogolemata multikulutralnosta na op{testvata nametnuva iznao|awe na novi op{testveni odgovori koi }e

554

soodvetstvuvaat na op{testvenata realnost. Zgolemenite razliki vo odnos na etni~kata, rasnata, klasnata pozadina, seksualna orientacija i kulturata vo pluralisti~kite op{testva se reflektira i vo mestoto {to istite go zavzemaat vo nau~nata i profesionalna literatura (Greene, 1994). ^ovekovi razliki se centralni vo debatite na sovremenite op{testva. Se pojavuvaat vo diskusiite za emigracionite politiki, politi~kata korektnost, obrazovanite praksi, praksata na socijalnata rabota i tn. Konceptot e povrzan so pra{awata za afirmativni akcii i pozitivni kvoti i vlijae vrz procenkata na ednakvosta vo socijalnata politika i praksata na socijalnata rabota (Tricket, Watts, Birman, 2004). Koncept na ~ove~ki razliki pretstavuva razbirawe za prirodata na kulturata i nejzinoto vlijanie vrz razvojot i funkcioniraweto na lu|eto, pri {to, posebno vnimanie im se posvetuva na faktorite na mo}. Toj se odnesuva na kontinumot od razliki me|u lu|eto i grupite koi se rezultat na biolo{kite, kulturni i socijani faktori (Bornarova, 2005). Ideolo{ki, konceptot na ~ove~ki razliki e povrzan so relativizmot ili po precizno so kulturniot relativizam koj se javuva kako reakcija na evrocentrizmot i imperijalisti~ko-kolonisti~kiot koncept za dominacija na edna kultura, edna rasa ili edna religija. Kulturniot relativizam pretstavuva opozicija na dominantniot kolonijalisti~ki pristap (Pierpont, prevzemeno od Reichert, 2006). Kako {to ve}e napomenavme, centralno za kolonijalizmot e deka edna kultura e superiorna vo odnos na druga. No, antropolozite vo 20 vek ja preispitaa kulturnata superiornost i naglasija deka sekoja kultura ima sopstveni vrednosti. Kulturniot relativizam e tesno povrzan so postmodernisti~koto gledi{te za relativnost na vistinata. Ottuka, vo ramkite na kulturniot relativizam se pridodava ednakva va`nost na site gledi{ta i sekoja vistina e relativna. Vistinata im pripa|a na individuite i na nivnata kultura. Vistiniti se site etni~ki, religiozni i politi~ki veruvawa povrzani za kulturniot identitet na op{testvenata grupa na koja pripa|a poedinecot (ibid.). Opasnosta povrzana so kulturniot relativizma e vo toa {to, vo ime na prifa}awe na kulturnite razliki, toj e pogodno tlo za povredi na osnovnite ~ovekovi prava. Bidej}i ~ovekovite prava gi podrazbira vrz osnova na nacionalna, religiska ili kulurna pripadnost. Vo ramkite na kulturniot relativizam postoi ubeduvawe deka ~ovekovite prava se zasnivaat na Zapadniot koncept na univerzalni prava. No, se nametnuva pra{aweto zo{to toga{ odredeni tehnolo{ki dostigawa kako {to e

555

avtomobilot, avionot ili telefonot ne se smetaat za dostigawa na Zapadnata civilizacija? Zo{to istite se prifa}aat kako univerzalni ~ovekovi dostigawa koi ne se vo kontradiktornost so odredeni kulturi? Svojot momentum, konceptot na ~ovekovi razliki, go dobiva vo period koga se intenziviraat borbite za gra|anski prava i feministi~kite dvi`ewa. Spored Vilijams (2000), feminizmot treba da se razbere i kako impuls na prosvetitelstvoto i kako negova kritika. Toj e kritika na univerzalizmot nasleden vo socijalnata i politi~ka misla i vo negovi ramki se zastapuva razmisluvawe koe e dominirano od ma`ite i gi nametnuva kategoriite ma`/`ena, javno/privatno, star/mlad i tn. Evolucijata na feministi~kata misla vo ramkite na konceptot na razlikite odi dotamu {to vo negovi ramki se pove}e se zboruva i za razlikite koi nastanuvaat pome|u kategorijata `eni. Pra{aweto na razli~nosta vo odnos na samite `eni i toa spored rasa, seksulana orientacija, disabilitet i tn. Ovie vnatre{ni op{testveni previrawa i emigracijata stanaa dominantni oblikuva~i na svestta. Istovremeno, ovoj koncept stana predizvik za socijalnata rabota. Toj go pottikna preminot od univerzlano kon specifi~no poimawe na ~ovekovite potrebi. Specifi~nosta na potrebite se opredeluva vrz osnova na kulturno poteklo. Zastapnicite na ovaa perspektiva se zalagaat teorijata i praksata da gi zemat vo predvid sredinata i kulturata na populacijata so koja rabotat. Toa e obid za inkluzija na etni~ki kodovi i posvetuvawe na vnimanie i cenewe na sevklupnite ~ovekovi razliki (Tricket, Watts, Birman, 1994). Socijalnata rabota kako profesija e naso~ena kon pomo{ na poedincite vo ostvaruvaweto na nivnite celosni potencijali. Za taa cel, se prifa}a holisti~kiot pristap vo tretmanot na poedincite i nivnata sredina. Vo ramkite na ovaa holisti~ka perspektiva socijalnata rabota gi zema vo predvid biolo{kite, psiholo{kite, socijalnite i duhovni aspekti na ~ovekovi potrebi, sili i iskustva. Spored Grin (1994), praksata na socijalnata rabota povrzana so poedinci i grupi od razli~no poteklo treba da ja zeme vo predvid kulturnata dinamika i raznoobraznoto funkcionirawe na lu|eto. Pritoa, spored nea se nametnuva pra{aweto za toa koi teorii ili koi koncpeti i pretpostavki od teoriite, najdobro odgovaraat za transkulturnata praksa na socijalnata rabota? Kako odgovor na socijalnite promeni koi nastanaa pod vlijanie na barawata za ednakvi prava, nalo`eni od grupi koi po osnov na nivnata razli~nost iskusuvaa nesoodveten tretman vo op{testvoto, vo socijalnata

556

rabota intenzivno zapo~na da se naglasuva potrebata za primena na kulturno osetliva i kulturno kompetentna praksa.

Zaklu~ok Vo praksata na socijalnata rabota najdobro se zable`uvaat op{testvenite neednakvosti i toa ~esto gi postavuva socijalnite rabotnici vo uloga na odmetnat buntovnik9 koj gi zastapuva interesite na svoite korisnici pred dr`avata kako svoj patron. Ovaa pozicija, nametnata od prirodata na praksata, pridonesuva golem del od sovremenite teoreti~ari vo socijalnata rabota da se stavat vo uloga na mali marksovi, koi so site sili se trudat da dojdat do nova revolucionerna idea koja }e ja namali op{testvenata stratifikacija i odvnatre }e go izmiri polariziraniot svet. Vpro~em, tie, disfunkcionalnosta i neadaptabilnosta na edinkite i grupite vo op{testvoto, ja povrzuvaat so op{testvenata neednakvost i represijata. Pritoa, ovie teoreti~ari, pome|u izvorite na represija gi poso~uvaat i socijalnite slu`bi i socijalnite rabotnici. Vo odnos na svoite korisnici, mo{ne ~esto pretstavnici na etni~ki ili rasni malcinstva, socijalnite rabotnici se do`ivuvaat kako pretstavnici dominantni grupi. Mnogu ~esto socijalnite rabotnici se zastapnici na konceptot za ~ove~ki razliki i ne ja prifa}aat selekcijata. Uka`uvaat na potrebata za human odnos, no ne ja podr`uvaat univerzalnosta na vrednostite. Kaj niv, mnogu ~esto me|u redovi, no i direktno, mo`e da se pro~ita deka univerzalnite ~ovekovi vrednosti se drsko nametnati od dominantnite grupi. Ednostavno, ne go prifa}aat faktot deka lu|eto soglasno svoite predispozicii i iskoristuvawe10 na istite bivaat razli~no raspredeleni na skaliloto na op{testvenata stratifikacija. Me|utoa, neprifa}aweto na op{testvenata realnost, obuslovena od pricesite na globalizacija, uka`uva na nekompatibilnosta pome|u teorijata i op{testvenite barawata koi se nametnati vrz praksata na socijalnata rabota. Adaptabilnosta na teorijata i praksata na socijalnata rabota e imperativ za nivniot uspeh.
9 10

Od tipot na Robin Hud ili Jovanka Orleanka. Vo smisla na iskoristuvawe na intelektualnite potencijali i ve{tini koj gi poseduvaat poedincite.

557

Praksata na sovremenata socijalna rabota podrazbira ubla`uvawe na rizicite koi se povrzani ne samo so ekonomskata nestabilnost, tuku i so nestabilnosta na mestoto na `iveewe i adaptirawe vo kulturno nova sredina. Kulturnata raznoobraznost od edna strana i pritisocite koi se nametnati, od druga strana, od dominantnite kulturi, mo{ne ~esto se poprogresivni i poliberalni, od kulturata na etni~kite malcinstva, uka`uvaat na slo`enite uslovi vo koi se izveduva praksata. Novite uslovi na socijalnata rabota, svatena kako servis na narodot11, nametnuvaat edna nova dimenzija na promena vo praksata. Multikulturalniot pristap vo socijalnata rabota podrazbira otstapuvawe od pozicijata na mo}. Socijalnite rabotnici i nivnite kompetencii se staveni vo fokusot na promenata. Od niv pove}e ne se baraat samo znaewa i ve{tini tesno povrzani za nivnata stru~nost, tuku tie se predizvikani da izlezat od kutijata. Vo svojot pristap tie treba da gi anticipiraat sopstvenite predrasudi kon korisnicite so koi ne spodeluvaat ednakovi kulturni vrednosti, no isto taka treba da se svesni za predrasudite koi korisnicite gi imaat kon kulturata od koja, tie kako prakti~ari, doa|aat. Tokmu tuka i se nametnuva dilemata, povrzana so praksata koja ja podrazbira kulturnata kompetencija. Osnovnoto pra{awe, vo uslovi na o~igledo kr{ewe na ~ovekovite prava, pravata na deteto ili `enata, e kade da go pozicionirame socijalniot rabotnik? ^ovekovite prava, koi se univerzalno prifateni kako zaedni~ki, se odnesuvaat i proizleguvaat od prirodata na ~ovekot i apriori ne zna~i deka se nametnati od dominantnite grupi vo op{testvoto. Potto~no, mislime na pravoto na deteto da bide za{titeno od sredinata koja e {tetna za negoviot razvoj, pravoto na `enata da bide za{titena od robskiot odnos vo semejstvoto ili zaednicata, i tn. Zastapnicite na praksata za osetlivost kon kulturnite razliki pome|u postoe~kite etni~ki grupi, vo odredena smisla predlagaat prifa}awe na status quo. Spored niv, sekoe nametnuvawe na vrednosti, sprotivni na kulturata od koja doa|aat poednicite, vo osnova pretstavuva kr{ewe na osnovnite ~ovekovi prava. No, ako kako socijalni rabotnici se zastapuvame svetot da bide podostojno mesto za `iveewe, zar }e ostaneme nemi i vo ime na prifa}awe na kulturnata raznolikost }e sedime i od strana, }e aplaudirame, dodeka ritualno kastriraat devet godi{no devoj~e? ]e go napravime li toa vo ima na neguvawe na tradiciite, pa duri i koga tie
11

Narod svaten kako lu|e zateknati na odredeno mesto na `iveewe.

558

mu na{tetuvaat na onoj koj gi praktikuva? Semetame deka konceptot na razliki e me~ so dve ostrici ili potto~no se~ewe na grankata na koja sedite. Ako zapadniot svet e prifatliv zaradi ekonomskite benefiti kon koi posegaat onie koj mu pristapuvaat, toga{ toj mora da bide prifatliv i zaradi negovite vrednosti. Negovite ekonomski blagodeti ne se samo rezultat na beskurpoloznoto iskoristuvawe na noviot svet, tuku tie se rezultat na negoviot vrednosen sistem. Zatoa, predlagame praksa koja nema da ja poremeti prirodnata ramnote`a na odnosite vo dadena grupa i koja nema da se stremi kon kulturna asimilacija ili konformizam, no praksa koja }e se zasniva na op{te prifateni vrednosti i prava i }e go pozicionira socijalniot rabotnik kako zastapnik na istite. (: . - )

559

LITERATURA
About quotes: Womens history, (2008), Information on Eleanor Roosevelt - her life and work. Dostapno na 12.02.2008 http://womenshistory.about.com/library/bio/blbio_roosevelt_ eleanor.htm Barker R. L. (2003) The social work dictionary (5th. ed.) Washington DC; NASW Press. Bornarova S. (2005), vo Konceptot na ~ove~ki razliki i multikulturnata socijalna rabota, Zbornik na Trudovi prezentirani na trkalezna masa na tema Teoretskite pristapi vo obrazovanie na socijalnite rabotnici i predizvici na prakti~na implementacija na socijalnata rabota vo multietni~ka sredina, Skopje, Institut za socijalna rabota i socijalna politika, Filozofski fakultet Garcia B., Van Soest D. (2006), Social Work Practice for Social Justice: Cultural Competences in Action, A Guide for Students, Alexandria, Councile of Social Work Education. Greene R. (1994), Human behaviour theory: diversity framework, New York, Aldine de Gryter Donevska M. (1999), Teoretskite osnovi na socijalnata rabota, Skopje, Filozofski Fakultet National Coordinative Committee for UDHR (1998), Biography of Eleanor Roosevelt, Copyright Franklin and Eleanor Roosevelt Institute. All rights reserved. Dostapno na 01.02.2008 http://www.udhr.org/history/Biographies/bioer.htm Reichert E. (2003), Social Work and Human Rights: A Foundation for Policy and Practice, New York, Columbia University Press Reichert E. 2006, Human Rights: An Examination of Universalism and Cultural Relativism Journal of Comparative Social Welfare Vol. 22, No. 1, April 2006, pp. 2336, New York, Routlege Taylor&Francis Groupe. United Nations (1987), Human Rights: Questions and answers, New York, UN United Nations (1992), Teaching and learning about human rights: A manual for schools of social work and social work profession. New York, UN. Sue D. W. & McGoldrick M. (2006), Multicultural Social Work Practice, Hoboken, New Jersey, John Wiley & Sons, Inc. Tricket E., Watts R. & Briman D. (1994) Human Diversity: Perspective of people in context, San Francisco, Jossey Bass, Inc. Williams F. (2000), Postmodernism, feminism and the question of difference, in Nigel Parton ed., Social theory, social change and social work New York, Rutledge Wisel E. (2008), Debate at Dateline-CNN, Davos, 27 January, 2008

560

Svetlana TRBOJEVI Summary The complexity of social work practice is closely connected to its social role. Social work assumes direct assistance and protection of individuals, groups, and communities indirectly contributing to (for) mantainence of social order. The basic problem of the contemporary social work practice is associated to the dichotomy of the relation between the concept of human rights and social justicets on one end and the concept of human differences on the other. The concept of human differences imposes the respect for particularities of cultural communities attacing universality and unselectivnes of human rights and social justice as fundamental postulates of social work. Key words: Social work practice, human rights, universality and unselectivity of human rights, social justice, individual and group dimension of social justice, human differences, cultural relativism and cross cultural practice.

561

Ivan TRAJKOV

: 159.91:364-43

PROFESIONALEN STRES KAJ SOCIJALNI RABOTNICI I PSIHOLOZI VO SOCIJALNA ZA[TITA I ZDRAVSTVO Poim za profesionalen stres i sindrom na sogoruvawe burnout Stresot koj svoite koreni gi nao|a i vo mnogu aspekti na profesijata, stana seriozno zaboluvawe na 20 vek i zaslu`i da bide nare~en bolest na noviot milenium, a dvaestiot vek vek na stresot. Va`na uloga vo `ivot na ~ovekot ima sekako profesijata, tradicionalno razbrana kako dejnost {to ja izvr{uvame za da zadovolime nekoja op{testvena potreba vr{ej}i odredena op{testvena funkcija, za {to kako nadomestok dobivame sredstva za `ivot potrebni za nas i na{eto semejstvo. Profesijata go okupira `ivotot na mnogumina od nas i zna~itelno vlijae na na{ata blagosostojba. Sovremenite op{testveni trendovi gi zgolemija barawata na profesijata i potrebata od zgolemeno vlo`uvawe vreme i energija od strana na vrabotenite i dovedoa do toa rabotnikot se poseriozno da gi iskusi ne samo pozitivnite tuku i nejzinite negativni efekti, me|u koi najseriozna e pojavata na profesionalen stres koj pak vodi do najnepovolnata posledicaprofesionalno sogoruvawe. Profesionalniot stres i profesionalnoto sogoruvawe stanaa ~esto upotrebuvani termini osobeno vo periodot po devedesetite godini od minatiot vek vo industrija i osobeno vo sektorite na ~ovekovi resursi. Spored izve{taite na Nacionalniot Institut za profesionalna sigurnost i zdravje(NIOSH), edna ~etvrtina od vrabotenite gi gledaat nivnite rabotni mesta kako broj eden stres vo nivniot `ivot i tri ~etvrtini od vrabotenite veruvaat deka rabotnikot denes e zna~ajno pod povisok stres pri rabota od porano. Profesionalniot stres stana seriozen zdravstven problem, ne samo vo odnos na individualnoto mentalno i fizi~ko zdravje na rabotnicite tuku i organizaciite i vladite koi trpat finansiskite posledici od stresot pri rabota. Istra`uvawata na stresot od rabota iniciraat deka stresorite vo rabotata imaat mnogu izvori, a profesionalniot stres mnogu pri~ini. Taka nekoi stresovi se pojavuvaat pri rutinska rabota, nekoi se povrzani so ulogata na rabotnikot vo organizacijata, nekoi za interpersonalnite odnosi, nekoi so napreduvaweto vo karierata, drugi se doveduvaat vo vrska so stresorite

562

vo rabotnata okolina, ili klimata i organizacijata na rabotnoto mesto itn. Vo interakcijata so site ovie pri~initeli na stres se i individualnite karakteristiki - osobinite na li~nosta na rabotnikot. Ovie karakteristiki go vklu~uvaat nivoto na podlo`nost/otpornost na stres, emocionalnata stabilnost, anksioznosta, tolerancijata, perfekcionizmot, potrebata od samodoka`uvawe, pregolemi o~ekuvawa od prevzemenite aktivnosti, socijalnata poddr{ka koja ja ima vo svoeto semejstvo i tn. Profesionalcite od pomagatelnite profesii ~ija osnovna zada~a e pomo{ na lica pod razli~en rizik, kako {to se sovetnicite za mentalno zdravje, socijalnite rabotnici, psiholozite, lekarite, se osobeno ranlivi od akumulacijata na profesionalen stres i podlo`nost na profesionalno sogoruvawe (burnout). Mnogubrojnite barawa koi se staveni pred pomagatelite, emocionalnite vlo`uvawa, empatijata i eti~kata dilema, bliskite interakcii so klientite, vremenskiot pritisok, namalenite resursi, zgolemenite rabotni ~asovi, i malite plati mo`e da dovede do mnogubrojni rekacii na profesionalno sogoruvawe. Profesionalnoto sogoruvawe e najte{kata posledica od visokoto nivo na profesionalen stres. Profesionalniot stres ne e problem samo na vraboteniot so koj toj samiot treba da se soo~i. Toj e problem i na organizacijata koja gi ~uvstvuva negativni efekti od stresot na rabotnikot. Za vraboteniot negativnite efektite se: zgolemeni problemi so fizi~koto zdravje, psiholo{ka bolka i promeni vo odnesuvaweto. Za organizacijata negativnite efekti se: namalena produktivnost, zgolemen broj na otsustvo od rabota, boleduvawa, namalen profit. Zaradi toa i treba da se tretira kako zaedni~ki problem i da se baraat na~ini za kontrola na izvorite koi predizvikuvaat, namaluvawe i otstranuvawe na posledicite i prevencija na sogoruvaweto. Definirawe na profesionalniot stres Postojat pove}e definicii na profesionalniot stres. Spored edna profesionalniot stres e fizi~ka i emocionalna reakcija koja se javuva koga barawata na rabotnoto mesto gi nadminuvaat mo`nostite, resursite ili potrebite na rabotnikot.1 Profesionalniot stres e emocionalna, kognitivna, bihevioralna i fiziolo{ka reakcija na {tetnite aspekti
1

US National Institute of Occupational Safety and Health NIOSH:Stress at work, Cincinnati, ; (1999)

563

na profesijata, profesionalnata sredina i organizacija. Sostojba koja se karakterizira so visok nivo na iscrpenost i distres i ~esto ~uvstvoto na nemo} za spravuvawe so nametnatata situacija.2 Profesionalniot stres e reakcija na lu|eto na golemiot pritisok ili drug vid na barawa na nivnoto rabotno mesto.3 Smetame deka predhodnite definicii nepotpolno go definiraat profesionalniot stres. Zaradi toa se obidovme da dademe sopstvena definicija koja glasi: profesionalniot stres e psihi~ka i fiziolo{ka reakcija na rabotnikot na stresogenite faktori na profesijata koi gi nadminuvaat negovite realni mo`nosti i ja namaluvaat negovata sposobnost za optimalno profesionalno i socijalno funkcionirawe Izvori na profesionalen stres Vo literaturata se sre}avaat pove}e obidi za identifikacija na izvorite na profesionalniot stres, deka izvorite na profesionalniot stres se pove}e dimenzionalni i deka nema golema razlika me|u izvorite na profesionalen stres karakteristi~ni za razli~nite profesii. Sepak, bidej}i centralen problem na ovoj trud se izvorite karakteristi~ni za profesionalnite pomagateli, se odlu~ivme za klasifikacijata spored koja izvori na stres i sogoruvawe kaj pomagatelnite profesii se izvorite povrzani so: profesijata (vidot na pomagatelnata rabota i karakteristikite na klientite/pacientite) karakteristikite na li~nosta na pomagatelot uslovite za rabota organizacija na rabotata odnosite vo rabotnata sredina Stresorite koi proizleguvaat od semejstvoto i po{irokata okolina, mo`at da go zgolemat stresot.

European commission directorate- general for employment and social Affairs; Guidance on work related stress, Spice of life or kiss of death United Kindom Health and SafeTy Commi sion,London,1999.:Managing stress at work:Discussion document

564

Profesionalno sogoruvawe burnout Edna od ~estite i najte{ki posledici od profesionalniot stres, koja e i osnova za pojava na site prethodno nabroeni posledici e sogoruvaweto vo rabotata ili burnout fenomenot. Sindromot na sogoruvawe e rezultat od dolgotrajnata izlo`enost na stresori vo sekojdnevnata praksa i prodol`eno vreme na sostojbata na visok hroni~en stres. Se definira kako sindrom ili sostojba na fizi~ka, emocionalna i mentalna istro{enost, cini~en odnos na rabotnikot kon rabotata kako odgovor na hroni~no organizirani pri~initeli na stres vo rabotata. Nastanuva kako mal adaptiven odgovor na poedinecot na visokiot nivo na hroni~en stres povrzan so rabotata so koja se zanimava. Se karakterizira so ~uvstvo na neuspeh, zamor i iscrpenost zaradi preterananite barawa postaveni vo odnos na energijata, snagata i sposobnosta na poedinecot vo kontekst na negovata rabota (Petrovi},2000). Od istra`uvaweto sprovedeno od I. Trajkov 2006 god. za pri~inite i pojava na profesionalen stres i razliki vo nivoto na stres i pojava na sogoruvawe pome|u socijalnite rabotnici i psiholozite vraboteni vo oblast na socijalna za{tita i zdravstvo mo`e da se zaklu~i: pojavata i nivoto na profesionalen stres i profesionalno sogoruvawe kaj profesionalcite od pomagatelnite profesii socijalni rabotnici i psiholozi vlijaat pove}e faktori me|u koi: poddlo`nosta na stres, faktorite direktno povrzani so oblasta vo koja profesionalecot raboti, so barawata koi pred profesionalecot gi postavuva rabotnoto mesto, karakterot na rabota (kancelariska i/ili terenska), dol`inata na periodot vo koj profesionalecot e izlo`en na vlijanieto na rizik od rabota i nedovolnata obu~enost za za{tita od stres i upravuvawe so stresot pokraj relativno sli~noto vlijanie na faktorot dejnost ili profesija kaj ispitanicite od razli~na profesija vraboteni vo ista oblast, konstatiravme odredeni razliki od koi del bea statisti~ki zna~ajni (me|u socijalni rabotnici i psiholozi vo zdravstvo) pokraj relativno sli~nite rabotni zada~i na ispitanicite od ista profesija vraboteni vo razli~na oblast, sepak se javi

565

zna~ajna razlika pome|u psiholozite vo socijalna za{tita i zdravstvo socijalnite rabotnici vo dvete oblasti se profesija so povisok nivo na stres od psiholozite psiholozite od socijalna za{tita se grupa so zna~ajno povisok nivo na stres od psiholozite vo zdravstvo Analiziraj}i gi posebno pri~inite za razlikite vo stepenot na rizik i nivoto na profesionalen stres pome|u socijalni rabotnici i psiholozi, dojdovme do slednito: Socijalnite rabotnici vo dvete oblasti se profesija koja zna~aen del od svoite rabotni zada~i gi izvr{uva na teren, vo semejstvoto, u~ili{teto, institucii za za{tita na deca, stari, `rtvi na nasilstvo i tn, {to dopolnitelno ja pravi nivnata rabota stresna Psiholozite vo dvete oblasti, a osobeno vo oblasta na zdravstvo rabotat so poedinci koi vo pove}e slu~ai imaat i poseriozni problemi, no nivnata rabota prete`no se izvr{uva vo kancelarija Socijalnite rabotnici prvi se sre}avaat so klientot/pacientot koga e toj vo najte{ka sostojba i so kombinirani problemi i tie se obvrzani da ja napravat i prvata intervencija i da go prepratat (spored negovite potrebi) kaj drugo stru~no lice. Psiholozite rabotat so specifi~ni slu~ai (naj~esto psihi~ki) problemi i potrebi Psiholozite, koristat pove}e mehanizmi na odbrana na li~nosta, {to do odreden stepen gi {titi i od stres pri rabota Psiholozite vo zdravstvo, vo odnos na psiholozite vo socijalna za{tita i osobeno vo odnos na socijalnite rabotnici, se zna~ajno poeducirani za za{tita na mentalnoto zdravje i rabota na sebe, rabotej}i na sebe u~at i da postavat granica i da go kontroliraat nivoto na empatija, so {to se za{tituvaat i od stres pri rabota. Pojavata na konstantno povisoki rezultati na socijalnite rabotnici na skalata za merewe na op{tata podlo`nost na stres i osobeno na skalata za merewe na rizikot od profesionalen stres, konstatirana vo na{eto istra`uvawe e vo soglasnost so naodite na Nacionalniot Institut za Profesionalna Sigurnost i Zdravje (NIOSH) vo SAD, na ~ija lista od 16 najstresni profesii, profesijata socijalen rabotnik ima skor 6.

566

Po odnos na pri~inite koi dovele do razliki pome|u profesionalcite od razli~na grupa mo`eme da zaklu~ime: vidot na aktivnostite i na~inot na izveduvawe na istite vo ramkite na ista oblast se razlikuvaat za ispitanicite od razli~na profesija, so {to mo`at da se objasnat i del od razlikite pome|u ispitanicite. Me|utoa, zna~ajno e i vlijanieto na drugi faktori, kako {to se iskustvoto vo rabotata so rizi~ni poedinci i grupi i mo`ebi najgolemo e vlijanieto na nedovolnoto znaewe, nedovolnata obu~enost na profesionalnite pomagateli da se za{titat od stres pri rabota. Sekako, postojat faktori koi ne mo`at da se promenat kako na primer, odredeni karakteristiki na li~nosta, no mo`e rabotnikot da se obu~i do odreden stepen da go neutralizira nivnoto vlijanie, so toa {to }e go promeni na~inot na `ivot, stavot kon `ivotot i rabotata ili }e primeni odredeni tehniki za relaksacija i namaluvawe na stresot.

Zaklu~ok

Rizikot od rabota so klienti/ pacienti so socijalni, psiholo{ki i zdravstveni problemi, dovel do pojava na visok nivo na profesionalen stres kaj socijalnite rabotnici i psiholozite vraboteni vo socijalna za{tita i zdravstvo. Socijalnite rabotnici se grupa so povisoko nivo na profesionalen stres vo odnos na psiholozite. Nema zna~ajna razlika vo stepenot na rizik i nivoto na profesionalen stres pome|u vrabotenite vo oblasta na socijalna za{tita i zdravstvo. Osnovni pri~ini za zgolemeniot rizik od stres, pojavata i nivoto na profesionalen stres kaj pomagatelite se: rizikot od rabota so poedinci, grupi i semejstva so socijalni, psiholo{ki i zdravstveni potrebi i problemi; specifi~nite barawa na dejnosta (socijalna za{tita/zdravstvo); osobinite na li~nosta na pomagatelot; stavovite kon `ivotot i odnesuvaweto, socijalnata poddr{ka; dolgotrajanata izlo`enost na rizik i nedovolnite znaewa na promagatelite za da se za{titat od stresot pri rabota. Pri~inite za pojava na razliki vo rizikot i nivoto na profesionalen stres pome|u socijalnite rabotnici i psiholozite, pri {to socijalnite rabotnici se poka`aa kako po rizi~na profesija se: razlikite vo specifi~nite barawata na profesiite (socijalen rabotnik/psiholog)

567

vidot na uslugite i na~inot na davawe na istite na~inot i mestoto kade se izvr{uva rabotata na pomagatelite od razli~na profesija na~inot na koj pomagatelite se spravuvaat so sopstvenite problemi obu~enosta za prevencija i spravuvawe so stresot i za{tita na sopstvenoto mentalno zdravje

Razliki vo specifi~nite barawa koi odredena profesija gi postavuva pred pomagatelot. Socijalniot rabotnik e prvoto stru~no lice vo institucijata koj stapuva vo komunikacija so klientite/pacientite, se soo~uva so nivnite kombinirani problemi koga tie se akutni i koi ~esto gi nadminuvaat negovite profesionalni mo`nosti i se nad granicata na negovata izdr`livost na stresorite. Psiholozite se sre}avaat so klientite /pacientite koi imaat specifi~ni problemi i potreba od konkretna stru~na pomo{ vo vrska so konkreten problem. Klientot/pacientot koga doa|a kaj psihologot gi prepoznava svoite problemi i o~ekuva pomo{ za koja psihologot prethodno naj~esto e izvesten od strana na socijalniot rabotnik ili drugo stru~no lice vo institucijata. Vtora pri~ina e toa {to od socijalniot rabotnik se o~ekuva komunikacija i kontakti ne samo so konkretniot baratel na usluga, tuku i so semejstvoto i so razli~ni institucii koi go ~inat EKO -sistemot na klientot/pacientot i koi treba da gi vklu~i vo re{avaweto na problemot na baratelot na uslugi. Komunikaciite koi se o~ekuvaat od psihologot se so kolegite vo institucijata i po potreba so semejstvoto; Razliki vo na~inot i mestoto kade se izvr{uva rabotata na pomagatelite od razli~na profesija. Socijalniot rabotnik zna~aen del od svoite profesionalni zada~i gi izvr{uva na teren kade se soo~uva so dopolnitelno vlijanie na stresorite od neposrednata okolina na klientot/pacientot. Za razlika od nego, psihologot svojata rabota prete`no ja izvr{uva vo kancelarija so {to e po{teden od dodatna traumatizacija. Na ovaa pretpostavka ne navede podatokot za povisoko nivo na stres kaj psiholozite vo socijalna za{tita, koi za razlika od psiholozite vo zdravstvo, vo odreden broj na slu~ai rabotata ja vr{at na teren, posebno ili zaedno so socijalnite rabotnici;

568

Na~inot na koj pomagatelite se spravuvaat so sopstvenite problemi Imaj}i gi vo predvid rezultatite koi poka`aa deka kaj psiholozite kaj koi se javija pove}e nespecifi~ni profili, postoi latenten stres koj naj~esto e pod kontrola so koristewe na razli~ni mehanizmi na odbrana, {to mo`e da bide edna od pri~inite za poniskiot nivo na eksplicitno izrazen stres; Obu~enosta za prevencija i spravuvawe so stresot i za{tita na mentalno zdravje Pojavata na visok nivo na profesionalen stres kaj dvete profesionalni grupi, vo zna~ajna merka e rezultat od nedovolnata obu~enost na profesionalcite za za{tita i menaxirawe na stresot. Poniskoto nivo na znaewe kaj socijalnite rabotnici za za{tita na mentalnoto zdravje i spravuvawe so stres, e zna~ajna pri~ina za visokoto nivo na profesionalen stres kaj ovaa grupa profesionalci. [to mo`e da se prevzeme pomagatelite da se ~uvstvuvaat podobro vo svojata rabota, da bidat efikasni, da go namalat stresot i posledicite po nivnoto mentalno zdravje, kakvi strategii za spravuvawe i nadminuvawe }e se primenuvaat, prif}awe i realizacija na Anti stres programi vo instituciite kade rabotat, treba da ni bide prioritet za poefikasna i poproduktivna rabota.
(Recenzent: prof. d-r Dragoslav Kopa~ev)

569

LITERATURA
Ajdukovi}, M. &Ajdukovi}, D.(1994). Pomo} i samopomo} u skrbi za mentalno zdravqe pomaga~a, Dru{tvo za psiholo{ku pomo}, Zagreb. Ajdukovi}, M.(1996).Profesionalna pomo} pomaga~ima: Vo: Pomo} i samopomo} u skrbi za mentalno zdravqe pomaga~a, Dru{tvo za psiholo{ku pomo}, Zagreb.77-79 Cohen, S., Wills, T.A.(1985)Stress social support and the buffeting hypothesis. Psychological Bulletin.b.98;309-57 Cobb, S. (1976).Social support as a moderator of life stress. Pcushosomatics Medicine. 38,300-31 Kalianin, P. & Lei-Toevski, D. (1994).Knjiga o stresu. Medicinska knjiga.Beograd Kalianin, P. & Petrovi, D. (2001). Prirunik o stresu. Institut za mentalno zdravlje. Beograd Ko~ankovski, S. Sulejman, O. Tomska, E. (2000). Stres kaj tinejxerite, Kiro Dandaro, Bitola. Steven, L. Sauther, S. & Lawrence, R. (2002). Organizational risk factors for Job Sress. American Psychologikal Association. Washington, DC Trajkov, I. (2005). Profesionalen stres kaj pomagatelnite profesii-posledici od istiot. Filozofski Fakultet. Zbornik na trudovi. 58:475-491

570

571

Daniela DIMITROVA-RADOJI^I] Nata{a ^I^EVSKA-JOVANOVA

: 376:371.212.073

INKLUZIVNATA KULTURA VO REDOVNITE U^ILI[TA

Kratka sodr`ina Inkluzivnoto obrazovanie e racionalen koncept koj se odnesuva na sevkupna i dolgotrajna transformacija na institucionalnite sistemi vo op{testvoto, a osobeno vo obrazovanieto. Vo ovaa transformacija za `al seu{te postojat golem broj na va`ni i nere{eni pra{awa kako vo teorijata taka i vo praksata. So ovoj trud sakame da uka`eme na zna~eweto na kontinuiraniot razvoj na inkluzivnata kultura vo redovnite u~ili{ta. Postojat mnogu argumenti deka inkluzivnata kultura e najvlijatelniot aspekt vo inkluzijata. Imeno, dokolku ne postoi inkluzivna kultura i klima toga{ ne mo`eme da zboruvame za uspe{na inkluzija bez razlika na dobrata inkluzivna politika i praksa. Rezultatite od analizata na stavovite na vospitno-obrazovniot kadar i roditelite, poka`uvaat deka vo idnina e potrebno da se posveti pogolemo vnimanie na ovoj segment koj prestavuva va`en preduslov za uspe{na inkluzija na u~enicite so posebni obrazovni potrebi. Klu~ni zborovi: INKLUZIJA, INKLUZIVNA KULTURA.

VOVED Rabotata so licata so posebni obrazovni potrebi, istoriski gledano, kako vo svetot, taka i kaj nas, pominala niz cela niza na fazi, po~nuvajki od izrazena diskriminacija, preku so`aluvawe do kone~no nivno priznavawe kako ramnopravni ~lenovi na zaednicata i donesuvawe na propisi za obrazovanie. Glavna forma na obrazovanie na u~enicite so posebni obrazovni potrebi, tradicionalno bilo {koluvawe vo posebni vospitno-obrazovni ustanovi, kade stru~wacite gi pou~uvale ovie deca odvoeno od ostanatite deca. Riddell (2002) istaknuva deka sekoga{ postoela tendencija u~enicite so posebni obrazovni potrebi da se odvojat od nivnite vrsnici. Vakvata vospitno-obrazovna izolacija prodol`ila da postoi se do sedumdesetite godini od 20 vek, koga vo porazvienite zemji so licata so posebni obrazovni potrebi zapo~nalo da se postapuva na ist na~in kako i so ostanatite lica, trend koj zapo~na da se primenuva i vo R. Makedonija.

572

Denes se smeta deka obrazovanieto e onaa klu~na oblast na op{estvenata rabota koja treba da bide pridvi`uva~ i realizator na idejata za inkluzija preku zaedni~ko obrazovanie na u~enicite so posebni obrazovni potrebi so ostanatite deca. Aktuelniot sistem na obrazovanie za u~enici so posebni obrazovni potrebi vo Makedonija e organiziran vo tri osnovni vida: posebno obrazovanie vo posebni u~ili{ta za u~enici so posebni obrazovni potrebi, obrazovanie vo posebni oddelenia pri redovnite osnovni u~ili{ta vo koi se vklu~uvaat u~enici so ist vid na o{tetuvawe i redovno obrazovanie vo isto oddelenie so ostanatite u~enici, no bez sistematska poddr{ka i prilagoduvawe na posebnite obrazovni potrebi na u~enicite. Od tradicionalniot (medicinski) pristap, koj fokusot go stava na dijagnozata, preku socijalniot pristap, koj ja akcentira potrebata od prilagoduvawe na sredinata za da se obezbedi ramnopravnost na licata so invaliditet - doa|ame do inkluzivniot pristap na site gra|ani. Pod inkluzivnoto obrazovanie se podrazbira pristap vo u~eweto kade {to vo centarot na vnimanieto e deteto, a ne nastavnata programa. Ovoj princip se temeli na faktot deka decata u~at i se razvivaat na razli~ni na~ini i so razli~na dinamika, i se stremi kon sozdavawe na sredina za u~ewe koja }e odgovara na potrebite na sekoe dete poodelno, vklu~uvaj} i gi i decata so posebni obrazovni potrebi (Save the Children, 2002). Spored Florian (2005) inkluzivnoto obrazovanie ne samo {to gi istaknuva individualnite razliki kaj u~enicite, tuku i se prilagoduva kon niv.

Koi se pridobivkite od inkluzijata? Inkluzivnoto obrazovanie ovozmo`uva decata so posebni obrazovni potrebi da ostanat vo svoeto semejstvo i zaednica. Odvojuvaweto na decata od nivnoto semejstvo i zednica ~esto gi potvrduva predrasudite na op{estvoto kon licata so pre~ki vo razvojot. Inkluzivnoto obrazovanie mo`e da go podobri kvalitetot na obrazovanieto na site. Obrazovanieto ne mo`e da bide kvalitetno ako ne e inkluzivno. Inkluzivnoto obrazovanie mo`e da pomogne za nadminuvawe na diskriminacijata. Decata se idni roditeli, nastavnici i kreatori na politikata. Ako tie vo u~ili{teto u~at zaedno so decata so posebni obrazovni potrebi, }e nau~at da gi prifatat istite.

573

Inkluzivnoto obrazovanie ja promovira po{irokata inkluzija. Toa promovira aktivnosti koi im pomogaat na decata so posebni obrazovni potrebi da gi razvijat svoite potencijali i da stanat ramnopravni ~lenovi vo svojata zaednica.
Vo inkluzivno vospitno-obrazovniot sistem se istaknuva holisti~kiot pristap koj gi zema predvid i ostanatite, a ne samo obrazovnite potrebi na u~enicite. Inkluzijata se stremi kon promena na celosniot u~ili{en sistem, taka {to nastavnite planovi i programi }e bidat dosta fleksibilni. Vo toj sitem se sproveduva zaedni~ka programa za site u~enici so maksimalno idividualizirano prilagoduvawe na sodr`inite i metodite na rabota za sekoj u~enik. Toj vklu~uva kreativnost i razli~nost na didakti~kiot materijal i pristap, kako i kooperativno u~ewe. So toa se ovozmo`uva inventivno i efikasno u~ewe na poedinecot. Tradicionalnata (naj~esto frontalna) nastava vo potpolnost e napu{tena, a u~enicite se grupiraat vozavisnost od nastavnata tema ili vozrasta. Neophoden uslov za voveduvawe na inkluzivnoto obrazovanie e menuvawe na odnosot na op{estvoto kon ovie deca. Menuvaweto na stavovite e prviot preduslov i prvata bariera koja treba da se otstrani za da zapo~ne ovoj proces. Psiholo{kite barieri, kako {to se stereotipite, negativnite stavovi i predrasudite kon decata so posebni obrazovni potrebi se nadminuvaat so procesot na inkluzijata (Sretenov, 2000). Problem na istra`uvaweto Stavovite kon licata so posebni obrazovni potrebi ne se vrodeni, tuku se nau~eni, pokraj ostanatoto i preku predrasudite i neznaeweto. Menuvaweto na stavovite e slo`en i dolgotraen proces koj vo golema mera se bazira i na iskustvata. Imaj}i predvid deka pove}eto od istra`uvawata uka`uvaat na postoewe na negativni socijalni stavovi, stereotipi i predrasudi kon u~enicite so posebni obrazovni potrebi (Ga{i}-Pavi{i}, 2002; Jablan i sor., 2001; Kari}, 2004; Radoman, 2003), celta na ova istra`uvawe e da se utvrdat stavovite na nastavnicite od redovnite u~ili{ta kon vklu~uvaweto na u~enicite so posebni obrazovni potrebi.

574

Metod Primerokot se sostoi od vkupno 575 nastavnici od 14 redovni osnovni u~ili{ta i 12 redovni sredni u~ili{ta. Rezultatite bea prevzemani od 12 diplomski raboti izgotveni od studenti na Institutot za defektologija, vo periodot od 2004-2009 godina (Davidova, 2004; Kova~eva, 2004; Boneva, 2004; Kalemxievska, 2006; Tentova, 2006; Deleva, 2006; Tanaskovska, 2006; \or|iovska, 2007; Mihova, 2008; Imeri, 2008; Ramadani, 2008; Stoj~evska, 2009). Bidej}i, koristenite anketni listovi ne bea unificirani, analizirani se samo onie pra{awa koi bea naj~esto zastapeni i zatoa brojot na nastavnicite varira{e od 262 za pra{aweto broj 4 do 575 za pra{awata broj 3 i 7. Rezultati
Tabela 1. RU prestavuva stimulativna sredina za u~enicite so POP N Odgovor % da 261 48,8 delumno 111 20,7 ne 163 30,5 Vkupno 535 100

Na pra{aweto dali redovnoto u~ili{te pretstavuva stimulativna sredina za u~enicite so posebni obrazovni potrebi, od 535 anketirani nastavnici, pozitivno odgovorile 261 (48,8%), delumno 111 (20,7%), dodeka pak 163 nastavnici (30,5%) smetaat deka redovnoto u~ili{te ne pretstavuva stimulativna sredina za u~enicite so posebni obrazovni potrebi (POP).
Tabela 2. Arhitektonskite barieri se nadminati vo ROU N Odgovor da 54 delumno 95 ne 123 Vkupno 272

% 19,9 34,9 45,2 100

575

Od vkupno 272 anketirani nastavnici, 54 (19,9%) se izjasnile deka vo RU se nadminati arhitektonskite barieri, 95 (34,9) smetaat deka delumno se nadminati i najmnogu od niv ili 123 (45,2%) deka ne se nadminati.
Tabela 3. U~enicite so POP se prifateni od decata vrsnici Odgovor N da 247 delumno 150 ne 178 Vkupno 575

% 43 26,1 30,9 100

Vo odnos na prifatenosta na u~enicite so POP od strana na nivnite vrsnici, od anketirani 575 nastavnici, 247 (43%) smetaat deka se prifateni, 150 (26,1%) delumno i 178 (30,9%) ne se prifateni.
Tabela 4. Roditelite go prifa}aat vklu~uvaweto na u~enicite so POP N Odgovor % da 103 39,3 delumno 125 47,7 ne 34 13 Vkupno 262 100

Od vkupno 262 anketirani nastavnici, 103 (39,3%) se izjasnile deka roditelite na u~enicite bez POP go prifa}aat vklu~uvaweto na u~enicite so POP vo redovnoto u~ili{te, a 34 (13%) ne go prifa}aat istoto.
Tabela 5. Kade treba da u~at u~enicite so POP? N Odgovor ROU 126 PU 196 poseb. odd. 86 Vkupno 408

% 30,9 48 21,1 100

576

Pogolem broj od anketiranite nastavnici ili 196 (48%) se izjasnile deka u~enicite so POP treba da u~at vo posebni u~ili{ta (PU).
Tabela 6. Dali bi prifatile u~enik so POP vo Va{eto oddelenie? N Odgovor % da 255 49,9 delumno 64 12,5 ne 192 37,6 Vkupno 511 100

Na ova pra{awe, od vkupno 511 anketirani nastavnici, 255 (49,9%) se izjasnile deka bi prifatile, a 192 (37,6%) ne bi prifatile u~enik so POP vo nivnoto oddelenie.
Tabela 7. Pomo{ od defektolog Odgovor da delumno ne Vkupno

N 468 34 73 575

% 81,4 6 12,6 100

Od ponudenite odgovori na anketiranite 575 nastavnici, mo`eme da konstatirame deka na pra{aweto: dali vi e potrebna pomo{ od specijalizirano lice-defektolog, 468 (81,4%) nastavnici se izjasnile pozitivno, 34 (6%) nastavnici imaat delumna potreba od defektolog dodeka 73 (12,6%) nastavnici se izjasnile deka pomo{ta od defektolog im e nepotrebna.
Tabela 8. Soznanijata za u~enicite so POP ste gi dobile: N Odgovor medium 213 stru~ni predavawa 75 drug na~in 111 Vkupno 399

% 53,4 18,8 27,8 100

577

Na ova pra{awe, najgolemiot broj od anketiranite nastavnici 213 (53,4%) se izjasnile deka soznanijata za u~enicite so POP gi dobile preku mediumite, 75 (18,8%) preku stru~ni predavawa dodeka 111 (27,8%) istite gi steknale na nekoj drug na~in (li~no iskustvo i sl).
Tabela 9. Op{estvenata zaednica se gri`i za u~enicite so POP

Odgovor da delumno ne Vkupno

N 114 121 288 523

% 21,8 23,1 55,1 100

Od ponudenite odgovori na 523 nastavnici, pove}eto od niv ili 288 (55,1%) smetaat deka op{estvenata zaednica ne se gri`i za u~enicite so POP.

Diskusija Analiziraj}i gi rezultatite, mo`e da zaklu~ime deka seu{te postojat podeleni mislewa za vklu~uvaweto na u~enicite so POP vo redovnite u~ili{ta. Imeno, polovina od niv smetaat deka redovnoto u~ili{te prestavuva stimulativna sredina (48,8%) i deka bi prifatile u~enik so POP vo nivnoto oddelenie (49,9%). Negativnite stavovi kon u~enicite so POP, argumentirano, se najgolema prepreka za nivnoto vklu~uvawe vo redovnoto u~ili{te. Inkluzivnoto obrazovanie i pozitivnite iskustva steknati povratno vlijaat na postepeno menuvawe na stavovite i razvivaweto na pozitivno odnesuvawe kon u~enicite so posebni obrazovni potrebi. Ovaa konstatacija e logi~na zatoa {to negativnite stavovi voglavno se formiraat poradi nedovolna informiranost i nedostatok na iskustvo. Nedovolnata informiranost za licata so posebni obrazovni potrebi najdobro mo`eme da ja vidime na 9 tabela kade ispitanicite konstatirale deka op{testvenata zaednica ne se gri`i dovolno za licata so posebni obrazovni potrebi (55%).

578

Spored Booth i sor. (2000) indikatori za podobruvawe na inkluzivnata kultura se: sekoj e dobredojden; u~enicite si pomagaat eden na drug; personalot sorabotuva eden so drug; vrabotenite i u~enicite se po~ituvaat vzaemno; postoi sorabotka pome|u personalot i roditelite/staratelite; site raspolo`livi resursi se vklu~eni vo u~ili{teto. Smetame deka dokolku istite stanat realnost vo na{iot vospitno-obrazovniot sistem, }e dojde do podobruvawe na inkluzivnanta kultura vo redovnite u~ili{ta. Mo`eme da zaklu~ime deka postojat mnogu prednosti od inkluzivnoto obrazovanie za u~enicite so posebni obrazovni potrebi i nivnite vrsnici, semejstvoto i op{estvoto vo celina. Zatoa neophodno e site relevantni institucii i poedinci so svoeto u~estvo da doprinesat inkluzivnoto obrazovanie da stane trajna praksa vo vospitno-obrazovniot sistem na na{ata zemja. Iako sme seu{te daleku od ovaa cel, ohrabruva faktot deka inkluzijata, vo poslednite godini, e mnogu aktuelna tema vo na{ata Republika. Kako i da e, sakame da naglasime deka, {to i da se slu~i vo idnina, promenite vo vospitno-obrazovniot sistem ve}e se slu~uvaat vo sega{nosta i ovie promeni po~naa da go menuvaat na~inot na koj obrazovniot sistem reagira na raznolikosta. Ovoj proces na menuvawe pretpostavuvame deka mo`e da ne odnese i mnogu podaleku od ona {to denes go podrazbirame pod poimot inkluzija.

579

LITERATURA
Boneva, T. (2004). Stavovite na nastavnicite i u~nicite od redovnite u~ili{ta od op{tina Strumica kon u~enicte so pre~ki vo razvojot kako preduslov za uspe{na integracija (diplomska rabota). Skopje: Filozofski fakultet. Davidova, Q. (2004). Stavovite na u~nicite vrsnici i na profesorite od redovnite sredni u~ili{ta od op{tina [tip kon inkluzijata na u~enicite so posebni potrebi vo redovniot sistem na sredno obrazovanie (diplomska rabota). Skopje: Filozofski fakultet. Deleva, A. (2006). Analiza na stavovite na nastavnicite i roditelite od OU Krste Petkov Misirkov i OU Vlado Kantarxiev vo Gevgelija za procesot na inkluzija na u~enicite so posebni obrazovni potrebi (diplomska rabota). Skopje: Filozofski fakultet. Ga{i}- Pavi{i}, S. (2002): Vr{nja}ko socijalno pona{anje dece sa smetnjama u razvoju, Nastava i vaspitanje, br.5,452-469. \or|iovska, A. (2007). Stavovite na nastavnicite vo odnos na inkluzijata na decata so posebni obrazovni potrebi vo OU Goce Del~ev - Demir Hisar i OU Nikola Karev - Kru{evo (diplomska rabota). Skopje: Filozofski fakultet. Florian, L. (2005). Inclusion, special needs and the search for new understandings, Support for Learning, 20(2), 96-8. Imeri, A. (2008). Analiza na stavovite na nastavnicite od redovnit eosnovni u~ili{ta od op{tina Saraj kon inkluzivniot proces (diplomska rabota). Skopje: Filozofski fakultet. Jablan, B., E{kirovi}, B., Vu|ini},V.(2002): Subjektivni i objektivni uslovi za integrisanje slepe dece u redovnu {kolu, Nastava i vaspitanje, br.2, 227-230 Kalemxievska, A. (2006). Stavovite na nastavnicite i roditelite od OU Dame Krap~ev vo Skopje vo odnos na procesot na inkluzija (diplomska rabota). Skopje: Filozofski fakultet. Kari}, J. (2004): Stavovi prema uklju}ivanju dece sa posebnim potrebama u redovan sistem obrazovanja, Nastava i vaspitanje, br 1, 142-146. Kova~eva, O. (2004). Stavovite na u~nicite vrsnici i profesorite od redovnite sredni u~ili{ta od op{tina Strumica kon inkluzijata na u~enicite so posebni potrebi vo redovniot sistem na obrazovanie (diplomska rabota). Skopje: Filozofski fakultet. Mihova, A. (2008). Stavovite na roditelite i nastavnicite kon inkluzivniot proces na u~enicite so posebni obrazovni potrebi od OU Sv. Klimen ohridski vo Ohrid (diplomska rabota). Skopje: Filozofski fakultet. Radoman V. Uenici sa razvojnim smetnjama u novoj koli po meri deteta u zborniku Uvaavanje razliitosti i obrazovanje, Institut za pedagoka istraivanja, Beograd 2003.str.65-70.

580

Ramadani, T. (2008). Stavovite na nastavnicite od OU \er| Kastriot- Skenderbeu vo s. Ara~inovo- Skopje, kon inkluzivniot proces (diplomska rabota). Skopje: Filozofski fakultet. Riddell, S. (2002). Policy and Practice in Education: Special Education Needs. Edinburgh: Dunedin Academic Press. Sretenov, D. (2000). An evaluation of attitudes of pre-school teachers from different social and cultural milieu in Yugoslavia towards inclusion of children with mild learning difculties in regular pre-school (master work). Birmingham: The University of Birmingham. Stoj~evska, V. (2009). Analiza na stavovite na nastavnicite od OU Sv. Kiril i Metodij vo Skopje vo odnos na inkluzivniot (diplomska rabota). Skopje: Filozofski fakultet. Tanaskovska, M. (2006). Stavovite na u~nicite vrsnici i profesorite od redovnite sredni u~ili{ta od Skopje kon inkluzijata na u~enicite so posebni obrazovni potrebi vo redovniot sistem na obrazovanie (diplomska rabota). Skopje: Filozofski fakultet. Tentova, S. (2006). Analiza na stavovite na roditelite i nastavnicite od OU Ko~o Racin od Nov Dojran za procesot na inkluzija na u~enicite so posebni obrazovni potrebi (diplomska rabota). Skopje: Filozofski fakultet.

581

Daniela DIMITROVA-RADOJICHIKJ Natasha CHICHEVSKA-JOVANOVA INCLUSIVE CULTURES IN MAINSTREAM SCHOOLS Summary

Inclusive education is a rationale concept which means wholeness and long transformation of institutional systems in society, especial in education. There are a number of important and unresolved issues relating to inclusive education in theory and practice. With this article we like to consider the important of continued development of inclusive cultures in mainstream schools. There are many arguments that inclusive culture is most inuential aspect of inclusion. If the culture and the climate are not inclusion-friendly then the outcome, irrespective of polices or indeed practices, may not be successful. Results from analyse of attitude of educational staff and parents, and analyse of low, implicated a need of more attend on this aspects, in further. Inclusive cultures, police and practices are important aspects for successful inclusion of students with special needs in regular school.
Keywords: Inclusion, Inclusive culture.

582

583

: 343.91-053.6(497.7)1998/2007

1998&2007
19982007 , . . : , , , , , , , , , .

1. . . . , (Jugovi A, 2007, str.19) . . .

584

, . . (Jaovi, 1991, str.75-76) . (Milutinovi, 1988, str. 24) . ( , 2005, .4) . : . . . . . (Jankovi} I; Pe{i} V, 1988, str. 113) : , ; ; ; ; , ; . (Kovaevi V.1976) ,

585

2. ) : , .
1.
1998 % % 22714 20582 90,6 2132 9,4 1999 21382 19383 90,6 1999 9,4 2000 22035 20220 91,8 1815 8,2 2001 19464 18018 92,6 1446 7,4 2002 19437 18171 93,5 1266 6,5 2003 21439 20161 94,0 1278 6,0 2004 24079 22591 94,0 1488 6,0 2005* 25076 23814 95,0 1262 5,0 2006 25014 23514 94,0 1500 6,0 2007 24534 23305 95,0 1229 5,0

* 2005 .

(1998-2007) .. 1998 1999 9,4% . 2000- 5% . 6,2% . 13,6:1 .

2.
1998 % % 9176 7891 86,0 1285 14,0 1999 9723 8533 88,0 1190 12,0 2000 9232 8078 87,5 1154 12,5 2001 8597 7509 87,3 1088 12,7 2002 9449 8450 89,4 999 10,6 2003 10953 9926 91,0 1027 9,0 2004 10920 9916 91,0 1004 9,0 2005* 11528 10639 92,3 889 7,7 2006 12304 11317 92,0 987 8,0 2007 12487 11648 93,3 839 6,7

* 2005 .

586

.. 1998 14%. 1998 2002 10,6 %. 9% 2003 6,7% 2007 . (1998-2007) 10,2% . 8,2:1 .
3.
1998 % % 7062 6128 87,0 934 13,0 1999 7719 6783 88,0 936 12,0 2000 7435 6496 87,4 939 12,6 2001 6829 5952 87,0 877 13,0 2002 7159 6383 89,1 776 10,9 2003 8487 7661 90,2 826 9,8 2004 8974 8097 90,2 877 9,8 2005* 9607 8845 92,0 762 8,0 2006 10124 9280 91,7 844 8,3 2007 10315 9639 93,4 676 6,6

* 2005 .

. ( ) 10%, 13% 1998 10,9 % 2002- . 1998 6,6:1 . 2003 2004 9,8 % 2007- 6,6% . 10,4% . 9:1 . 2002 2006 3,7%.

587

3,7 5% 4% . (2002 2006) 24:1 . 9,9:1 .

4.
2002 % 64711 100 61889 95,6 2822 4,4 2003 % 72238 100 69329 96,0 2909 4,0 2004 % 78134 100 75403 96,5 2731 3,5 2005 % 79039 100 76409 96,7 2630 3,3 2006 % 78697 100 75867 96,4 2830 3,6

(2002) . 25,7:1 .
5.
2002 % 29164 100 27887 95,6 1277 4,4 2003 % 32763 100 31603 96,5 1160 3,5 2004 % 33863 100 32557 96,1 1306 3,9 2005 % 31418 100 30322 96,5 1096 3,5 2006 % 35265 100 34053 96,6 1212 3,4

2002- 4,4% . 25,8:1 . 3,7% .

6.
2002 % 20034 100 19040 95,0 994 5,0 2003 % 23814 100 22939 96,3 875 3,7 2004 % 24814 100 23851 96,1 963 3,9 2005 % 22586 100 21731 96,2 855 3,8 2006 % 25190 100 24216 96,1 974 3,9

588

2002- 5% . 24:1 . 4% .
7.
. . % % 2000 30405 27013 88,8 3392 11,2 2001 28729 25470 88,7 3259 11,3 2002 27771 24222 87,2 3549 12,8 2003 28617 24937 87,1 3680 12,9 2004 29646 26238 88,5 3408 11,5 2005 30501 27228 89,3 3273 10,7 2006 30595 27586 90,2 3009 9,8 2007 31035 31035 89,7 3198 10,3

2000 2007 11.3% . (2000 -2007) 7,9:1 . 1992-1997 6,1 9,2 % ( . 1998) 2000-2007 65%. ( ) . 2002-2006 66% . 3383 2037 . .

589

8.
2002 % 107312 100 104061 97,0 3251 3,0 2003 % 98148 100 95733 97,5 2415 2,5 2004 % 91573 100 88453 96,6 3120 3,4 2005 % 103481 100 100536 97,2 2945 2,8 2006 % 108742 100 105701 97,2 3041 2,8

2002-2006 3% . 33,5:1.
9.
2002 % 35997 100 33675 93,5 2322 6,5 2003 % 35097 100 33017 94,0 2080 6,0 2004 % 36222 100 34239 94,5 1983 5,5 2005 % 39135 100 36901 94,3 2234 5,7 2006 % 42988 100 41422 96,4 1566 3,6

, (2002-2006) 5,5% . 17,6:1 .

. , 1.000, 10.000 100.000 .

590

10. 1998-2007
18 . 1.447870 1.465869 1.483667 1.492220 1.499441 1.515725 1.530886 1.545684 1.560292 1.572945 . 6128 6783 6496 5952 6383 7661 8097 8845* 9280 9639 1000 4,2 4,6 4,4 4,0 4,3 5,0 5,3 5,7 5,9 6,1 14-18 . 134.125 133.693 132.245 132.151 132.487 131.003 129.877 128.630 126.518 124.602 . 934 936 939 877 776 826 877 762* 844 676 1000 7,0 7,0 7,1 6,6 5,9 6,3 6,8 5,9 6,7 5,4

1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

* 2005

1000 . 30% . (1998-2007) 1000 5 . 1000 14 18 6,5 . (2007) .

591

11. 1998-2007
( ) 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 1.581995 1.599562 1.615912 1.624371 1.631928 1.646728 1.660763 1.674314 1.686810 1.697547 1000 7062 7719 7435 6829 7159 8487 8974 9607* 10124 10315 4,5 4,8 4,6 4,2 4,4 5,1 5,4 5,7 6,0 6,1

* 2005

. 2003 5,1 1000 . 2007 6,1 1000 .

(, ) . 79,4 84,7% 81,7%. 6,1%; 4,3%; 2,6%; 1,2%; 1%. .

592

12.
1998 934 63 6,7% . / / 12 . 1,3% . 7 0,7% . 3 0,3 % .. . 2 . 0,1 % 778 83,3% .. 6 . 0,6% 30 . . 3,2% 9 1,0 % 22 2,3 % 2 . 0,2 % 1999 936 53 5,7% 1 0,1% / 12 1,3 % 4 0,4 % 1 0,1% 6 0,6 % 793 84,7% 2 0,2 % 50 5,3% 1 0,1% 11 1,2 % 2 0,2 % 2000 939 39 4,1 % 2001 877 45 5,1 % 2002 776 52 6,7 % 2003 826 51 6,2% 2 0,2 % / 9 1,1 % 2004 877 52 5,9% 5 0,6 % / 9 1,0 % 11 1,2 % 2005 762 60 7,9 % 5 0,6 % / 2006 844 54 6,4 % 1 0,1 % 1 0,1 % 13 1,5 % 9 1,1 % 1 0,1 % 5 0,6 % 672 79,6% 4 0,5 % 35 4,1 % 5 0,6 % 40 4,7 % 4 ,5 % 2007 676 49 7,2 %

/
/ 7 0,7 % 15 1,6 % 3 0,3 % 12 1,3 % 786 83,7% 4 0,4 % 39 4,15% 13 1,4 % 15 1,6 % 6 0,6 %

/
/ 8 0,9 % 11 1,2 % 6 0,7 % 4 0,4 % 729 83,1% 3 0,3 % 50 5,7 % 8 0,9 % 9 1,0 % 4 0,4 %

/
/ 9 1,1 % 13 1,7 % 1 0,1 % 13 1,7% 626 80,7% 6 0,8 % 36 4,6% 3 0,4 % 14 1,8 % 3 0,4 %

/
/ 11 1,62% 5 0,7 % 2 0,3 % 9 1,3 % 537 79,4% 7 1,0 % 22 3,2 % 5 0,7 % 24 3,5 % 5 0,7%

10 1,3 % 7 / 0,9 % 4 1 / 0,5 % 0,1 % 11 5 / 1,3 % 0,6% 674 696 608 81,6% 79,4% 79,8% 2 8 1 0,2 % 0,9 % 0,1 % 38 36 27 4,6 % 4,1 % 3,5% 7 16 / 0,8% 1,8 % 14 36 33 1,7 % 4,1 % 4,3 % 14 8 5 1,7 % 0,9 % 0,6%

3. - : , . .

593

13. ,
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2132 1999 1815 1446 1266 1278 1488 1262 1500 1229 100 93,8 85,1 67,9 59,4 59,9 69,8 59,2 70,4 57,6 1285 1190 1154 1088 999 1027 1004 889 987 839 % 60,3 59,5 63,6 75,2 78,9 80,4 67,5 70,4 65,8 68,3 934 936 939 877 776 826 877 762 844 676 % 43,8 46,8 51,7 60.7 61,3 64,6 58,9 60,4 56,3 55,0

100 1999 . 2002 78,9 % 2003 80,4% . 10 59,5% 1999 - 80,4% 2003 . 43,8% (1998) 64,6% 2003 . 2003 . . .

594

14.
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2132 1999 1815 1446 1266 1278 1488 1262 1500 1229 15415 1 1-2 2-4 4-6 6 -12 1 551 613 95 173 381 319 25,8% 28,8% 4,5% 8,1% 17,9% 15% 494 437 108 280 421 259 24,71 % 21,86 % 5,40 % 14 % 21,06 % 12,95 % 593 331 188 323 301 79 32,67 % 18,23 % 4,35 % 10,35 % 17,79 % 16,58 % 390 372 105 159 216 204 26,97 % 25,72 % 7,26 % 10,99 % 14,93 % 14,10 % 97 171 270 196 253 279 7,66 % 13,50 % 21,32 % 15,48 % 19,98 % 22,03 % 72 178 393 263 238 134 5,63% 13,92% 30,75% 20,57% 18,62% 10,48% 99 182 462 256 315 174 6,65 12,23% 31,05 17,20% 21,16% 11,69% 83 157 336 224 293 169 6,57 % 12,44 % 26,62 % 17,74 % 23,21 % 13,40 % 118 116 348 304 374 240 7,87% 7,73% 23,20% 20,27% 24,93% 16,00% 165 84 273 209 332 166 13,42% 6,83% 22,21% 17,00 % 27,01 % 13,50 % 1021 1688 3423 2535 3833 2915

1998 613 28,8% , 551 25,8% 6 12 . 480 . 1998 2132 54 % 6 . 1999 . 6 47%, 2000 50%, 2001 52,7% . 2915 19% 3833 25 % 6 12 . 44% 6 , 16,2% 4-6 60,2% 4 . - .

595

15.
. N % . . N % . . N % . . . N % . . 1998 934 217 23,2 156 61 684 73,3 527 157 29 3,1 21 8 4 0,4 4 1999 936 140 15,0 99 41 775 82,9 591 184 19 2,0 17 2 2 0,1 2 2000 939 119 12,7 50 69 786 83,7 350 436 21 2,2 15 6 13 1,4 13 2001 877 107 12,2 48 59 740 84,4 347 393 20 2,3 10 10 10 1,1 10 2002 776 99 12,8 38 61 655 84,4 282 373 17 2,2 13 4 5 0,6 5 2003 826 120 14,5 36 84 689 83,4 226 463 10 1,2 2 8 7 0,9 7 2004 877 148 16,9 52 96 685 78,1 216 469 38 4,3 14 24 6 0,7 6 2005 762 119 15,7 26 93 610 80,0 204 406 25 3,3 5 20 8 1,0 8 2006 844 122 14,5 36 86 695 82,3 226 469 18 2,1 9 9 9 1,1 9 2007 676 64 9,5 18 46 579 85,6 170 409 18 2,7 9 9 15 2,2 15

. 81,6%. 14,9%; ( ) 2,5% () . 99% . 41,3%. 15 (2007) . 1998 2007 79 1% . 2002 2006 .

596

16.
. . . N % N % N % N % N % 2002 994 454 45,7 155 299 391 39,3 140 251 114 11,5 64 50 8 0,8 27 2,7 2003 875 347 39,7 110 237 394 45,0 147 247 86 9,8 48 38 11 1,3 37 4,2 2004 963 394 41,0 112 282 422 43,8 165 257 89 9,2 51 38 7 0,7 51 5,3 2005 855 363 42,5 107 256 321 37,5 112 209 110 12,9 60 50 14 1,6 47 5,5 2006 974 410 42,0 118 292 397 40,8 152 245 97 10,0 61 36 12 1,2 58 6,0 4661 1968 42,2

1925 41,3

496 10,7

52 1,1 220 4,7

(2002-2006) 42,2%. 41,3% . 10,7% . 4,7% . . 1% .

597

Zaklu~ok Vo sporedba so vrsnicite od Srbija i Hrvatska vo Makedonija imame pogolemo u~estvoto na maloletnite lica vo vkupniot kriminalitet i toa vo site fazi od krivi~nata postapka. Spored stapkata na kriminalitetot kako fenomenolo{ka karakteristika u~estvoto na maloletnite storiteli na krivi~ni dela vo vkupniot kriminalitet e pogolemo re~isi za 30% vo odnos na vozrasnite. Krivi~nite dela od imovinska priroda (83,%) dominiraat vo vkupniot maloletni~ki kriminalitet. Vo golem broj slu~ai (44%) postapkata kaj maloletnite lica trae pove}e od 6 meseci {to ne e vo soglasnost so Zakonot za Maloletni~ka pravda i Zakonot za krivi~na postapka koi nalagaat na instituciite itno re{avawe na predmetite vo koi se obvineti maloletnite lica. Obemot, dinamikata i strukturata na maloletni~kiot kriminalitet kako i zastapenosta na maloletnite storiteli na krivi~ni dela vo vkupnata masa na kriminalitetot uka`uvaat deka ovaa pojava pretstavuva seriozen socijalen, nau~en i op{testven problem za sekoja sovremena demokratska zaednica koj bara anga`irawe na site raspolo`livi sredstva i merki od strana na dr`avata bidejki samo na toj na~in mo`e da se obezbedi posvetla idnina na op{testvenata zaednica i nejzinite gra|ani. (Recenzent: prof. d-r Nelko Stojanoski)

598

Jugovi A, 2007, Socioloki pristup u denisanju pojma i tipova poremeaja ponaanja u Poremeaji ponaanja i prestupnitvo mladih: Specijalno pedagoki diskurs, Beograd. str.19 , 2005, , , .4 Milutinovi, 1988, Kriminologija, Savremena administracija, Beograd, str. 24 Jaovi , 1991, Kriminologija maloletnike delinkvencije, Nauna knjiga, Beograd. str.75-76 Kovaevi V., (1976) Doktorska disertacija, Fakultet ya defektologiju, Sveuilite u Zagrebu, Zagreb. Ivan Jankovi, Vesna Pei, (1988) Drutvene devijacije kritika socijalne patologije, Nauna knjiga, Beograd, str. 113. http://webrzs.stat.gov.rs/axd/drugasrana.php?Sifra=0012&izbor=odel&tab=62 http://webrzs.stat.gov.rs/axd/drugasrana.php?Sifra=0012&izbor=odel&tab=163 http://webrzs.stat.gov.rs/axd/drugasrana.php?Sifra=0012&izbor=odel&tab=66 http://webrzs.stat.gov.rs/axd/drugasrana.php?Sifra=0012&izbor=odel&tab=68 http://webrzs.stat.gov.rs/axd/drugasrana.php?Sifra=0012&izbor=odel&tab=71 Statistiki ljetopis (2007) Republika Hrvatska - dravni zavod za statistiku, str.594-605 www.seenews.com/news/latestnews/bulgariannsi-anti- socialactsonminorsandjuvenilesin200 7-095039/ www.nsi.bg/socialActivities_e/basicCrime07.htm : 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007. : : 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007. , ( ) . . 15/2005 , . .87/2007

599

Zoran KITKANJ CRIMINALITY OF JUVENILES IN REPUBLIC OF MACEDONIA FROM 1998 UNTIL 2007 Summary This paper analize the basic characteristics of juvenile crime as well as penal and law reaction in the Republic of Macedonia for the period of 19982007 year in all fazes of the process. The data from macedonian sample are compared with juvenile deliquents from the total data of criminality in Croatia, Bulgaria, and Serbia, for the same period. Penal and law reaction on juvenile crime in Macedonia is also commented in this paper. Keywords: criminality, juvenile delinquents, size, dynamics, degree, structure, reported, accused, convicted, sanctions, penal-low reaction

600

601

Vladimir DAV^EV

: 141.112:800.1

MO@EME LI DA GO NADMINEME DUALIZMOT DUH-TELO? (NEKOLKU SOVREMENI FILOZOFSKI TEORII)

, , . . , . , . , . : , , , ,

VOVED Tradicionalnata filosofija problemot duh-telo vo osnova go vrzuva za spekulativnata metafizika vo koja najgolemo vlijanie ima Dekartoviot dualizam pome|u duhot i teloto. Dekartovata originalnost se sostoi vo kreativnoto radikalizirawe na odnosot duhot i telo {to jasno se izrazuva preku negovite metodolo{ki stavovi, kade su{tinski se zaostruva dualizmot na duhot i materijata. Za razlika od tradicionalnata filozofija, sovremenata filosofija i sovremenata nauka go promoviraat stavot deka dualizmot ne uspeva da obezbedi osnova za jasen pristap kon toa kako i vo kolkava mera psihonevralnite procesi se pridru`eni i prosledeni od perceptualnoto iskustvo, odnosno dali stanuva zbor za mentalno iskustvo ili ednostavno za odnesuvawe (behavior). Bihevioristi~kata revolucija vo psihologijata, isto kako i nejzinata filosofska - logi~kiot bihejviorizam i fenomenalisti~kiot pristap vo epistemologijata, sekoja na svoj na~in se obidoa da go nadminat problemot i da odgovorat na pra{awata vrzani za nego. Vo tie obidi psiholozite - bihejvioristi go asimiliraa svojot metodot vo semejstvoto# metodi na objektivnite nauki, a filosofite pottiknati od nekoi dostigawa

602

vo prirodnite naukata ja otfrlija metafizikata i go vovedoa metodot na logi~kiot pozitivizam. No i pokraj golemoto nau~no i filosofskologi~ko rekonstruirawe# na pojdovnite osnovi vo nadminuvaweto na problemot duh-telo i primena na novi metodi, ne e te{ko da se zaklu~i deka pogolemiot del od osnovnite filosofski pozicii zazemeni vo raspravata po problemot se u{te se na scena: materijalizmot, mentalizmot, duh-telo interakcionizmot, teorijata na emergencija, epifenomenalizmot, izomorfizmot, teorijata na dvoen aspekt i neutralniot monizam. [to se odnesuva, pak, do metodite, analititi~kiot i fenomenolo{kiot metod naidoa na najgolemo odobruvawe i podr{ka kaj pozitivizmot, koj se javi kako dominatna struja vo naukata na dvaesettiot vek. Zatoa ne treba da za~uduva toa {to analiti~kata filosofija i fenomenalizmot (ili za nekoi avtori neutralniot monizam) od edna strana i fizikalizmot od druga strana, se najizrazeni nositeli na pozitivisti~kiot duh vo filosofijata i naukata na dvaesettiot vek. Toa osobeno doa|a do izraz vo delata na Bertrand Rasel (Bertrand Russel), poto~no vo negovoto golem vlijanie pri preciziraweto i logi~kata rekonstrukcija na pristapot kon odnosot me|u psiholo{kite i fizi~kite poimi. (Mislam na Raselovata hierarhija na tipovite).

Nekoi sovremeni teorii za filozofijata na duhot Nesomneno e deka filozofskata rekonstrukcija# na problemot duh-telo, be{e motivirana od somnenieto dali e voop{to mo`no postoewe na ~isto fenomenolo{ki jazik. Zastapnicite na fizikalizmot i biheviorizmot (logi~kiot biheviorizam) kako {to se: K.G.Hempel (C.G. Hempel), Gilbert Rajl (G.Ryle), Vilard Kvajn (W.Quine), B.Skiner (B.Skinner), Vilfred Silers (W.Sellars), so pomali ili pogolemi razliki vo me|usebnite stavovi, go zastapuvaat misleweto deka analizata na sekojdnevniot jazik (obi~niot jazik) poka`uva deka idejata za mentalnoto# ima koreni vo intersubjektivnite termini {to gi upotrebuvame vo u~eweto na situaciite od sekojdnevniot `ivot, javnoto ozna~uvawe na stvarite, karakteristikite, odnosite, sostojbite, nastanite, procesite i sklonostite. Ovaa grupa na misliteli, tvrdi deka subjektivnite ili mentalnite# termini se zdobieni, odnosno na~inot na nivata upotreba e nau~en vrz intersubjektivna osnova. Dokolku bi ja otstranile ovaa intersubjektivna osnova bi gi deprivatizirale

603

psiholo{kite poimi i vo krajna linija bi gi reducirale na procesi, nastani i sostojbi na mozokot. Prva na udar sekako se najde introspekcijata. Taa za golem broj privrzenici na bihejviorizmot pretstavuva nesiguren metod na verifikacija na vistinitosta na mentalisti~kite iskazi, kako i aspektite i formite na pojavnoto vo direktnoto iskustvo. Imeno, koga mojot zabar }e me pra{a dali me boli zabot, ne tvrdam deka toj ne mo`e da ja prezeme vrz sebe ulogata na bihejviorist i da gi ispita moite iskustva vrz osnova na moeto odnesuvawe na objektiven na~in. No toa deka jas imam (ili nemam) zabobolka (bolka) i kolku i kako ja ~uvstvuvam mo`am da mu go soop{tam edinstveno jas vrz osnova na direktnoto iskustvo i introspekcija. Pra{aweto {to vo ovoj slu~aj se javuva e dlaboko povrzano so relacijata pome|u elementite na moeto direktno iskustvo i moeto odnesuvawe (vo ovoj slu~aj, nevropsiholo{ka sostojba). Postaveno vo ramkite na formalnologi~kiot na~in na govor toa stanuva pra{awe za logi~kata relacija na psiholo{kite poimi (spored nekoi teorii - mentalnite poimi) kon poimite i sostojbite vo jazikot# na odnesuvaweto. Problemot {to pri toa se javuva ja doveduva vo pra{awe i samata mo`nost da se odgovori na problemot za relacijata me|u mentalnoto i fizi~koto. Od navedenite pri~ini, poedini avtori se obiduvaat na problemot na relacija duh-telo da mu pristapat i da go razberat od aspekt na metajazik. Spored nivnoto mislewe ovoj pristap }e ovozmo`i problemot za interakcijata na duhot i teloto pove}e da ne se javuva kako teorija za racete, nozete, adrenalinot, bolkite, gr~evite, voznemirenosta i sli~no, tuku kako problem za teoriite {to gi opi{uvaat odnosite na ovie ne{ta. Bidej}i teoriite, nezavisno od toa dali stanuva li zbor za psiholo{ki, nevro - psiholo{ki, elektrohemiski i sli~ni, vo osnova se zbir na iskazi i tvrdewa. Sledstveno, teoriite {to se obiduvaat da go objasnata odnosot duh-telo bi mo`ele da bidat razbrani kako teorii za prirodata i funkcijata na jazikot koj odgovara na barawata da se ovozmo`at vistiniti i jasni opisi na ~ovekot (individuata) i negovata konkretnost - teloto. Ovoj pristap go promovira misleweto deka problemot duh-telo bi mo`el da se nadmine edinstveno ako kon raspravata po problemot se prijde taka {to mentalnoto# }e se pretpostavi vo odnos na ~ovekot kako individua vo celina, pri {to ~ovekoto se zema kako fizi~ki objekt (~ove~ko telo). Spored zastapnicite na ovie teorii, dokolku mo`eme da poka`eme deka nitu eden iskaz vo sferata na mentalniot govor#, bez razlika dali

604

stanuva zbor za iskaz kako: Jas ~uvstvuvam taga, Jas mam bolki vo nogata, ili Jas imam ~udno ~uvstvo, ne go upatuva toj {to go izgovara iskazot na ontologija {to vo sebe vklu~uva privatni mentalni entiteti, toga{ bi mo`ele da zaklu~ime deka potpolnata deskripcija na edna individua go pretpostavuva edinstveno nejzinoto telo i negovite delovi. , dokolku misleweto {to ne priznava postoewe na nekakvi posebeni mentalnite entiteti bi bilo izdr`ano, objektite# ozna~eni od mentalisti~kite predikati (tvrdewa) bi so~inuvale ednostavno edna mala potklasa na entitetite {to se ozna~eni od fizikalisti~kite predikati. Vo toj slu~aj mentalnoto i fizi~koto bi mo`ele da se razberat kako dva jazika ili dve {emi za odreduvawe na ist objekt - ~ove~koto su{testvo razbrano kako individua (unitas multiplex), a ne edinstveno kako organizam. Ova sfa}awe vsu{nost bi bilo edna forma na materijalizam ili fizikalizam poradi faktot deka sekoj objekt pretpostaven vo deskripcijata na individuata, bez razlika dali e mentalna ili fizi~ka kategorija, bi spa|ala vo domenot na ontologijata na fizi~kata teorija. Soglasno tradicionalnoto sfa}awa, za mentalno se prifa}a ona do {to e dojdeno ili ona {to e poznaeno vo procesot na introspekcija. Vrz taa osnova problemot 'duh-telo se razbira kako problem za odnosot na fenomenite na introspekcijata i objektite {to gi poznavame so pomo{ na zdraviot razum i prirodnite nauki. Me|utoa, za introspekcijata naj~esto se vrzuva sfa}aweto deka taa vo sebe vklu~uva nekakov privaten mentalen entitet so posebni privatni, edinstveni i neposredno na nivniot nositel, dostapni karakteristiki. Poradi toa sekoj priod poinakov od dualisti~kiot, kako {to se materijalizmot ili fizikalizmot, se soo~uva so problemot da poka`e ili deka identifikacijata na mentalnoto ne zavisi od introspekcijata, ili deka introspekcijata ne bara postoewe na poseben mentalen entitet. Dokolku pretpostavime deka introspektivnite iskazi mo`eme da gi smetame za iskreni izrazi na mentalnata sostojba na edna individua - bidej}i se poka`uva deka tie igraat zna~ajna rolja vo izrazuvaweto na mentalnite fenomeni - problemot za karakterot na mentalnoto bi se svel na razjasnuvawe na prirodata i sodr`inata na ovie iskazi. Ako privatnite entiteti igraat takva uloga, toga{ jazikot na introspekcijata }e treba da se odnesuva i da se povikuva na postoewe na takvi entiteti (entitet). Po s izgleda deka ne mo`e da se nadminat Vitgen{tajnovite argumenti deka takvite entiteti nikoga{ ne mo`at da dobijat sigurna

605

osnova vo jazikot. (Wittgenstein 1958, pp.244-246) Vo sekoj slu~aj, od faktot deka eden introspektiven iskaz e vistinit ne sledi deka toj mora da se povikuva na nekakov vnatre{en entite so cel da stane vistinit. Poinakov priod kon introspekcijata, {to bi gi izbegnal problemite na biheviorizmot i dualisti~kata pozicija, se obide da ostvari teorijata za identite ili vo odredena forma poznata kako teorija na redukcija. o interes na ona {to , bi nekoi momenti od ovaa teorija {to X X. Smart (John.J.Smart). : [to e toa {to iska`uvam koga }e ka`am deka vo ovoj moment jas imam pretstava za `olto-portokalova, trkalezna forma?# (J.J.C.Smart 1962, pp.79-82) To~niot odgovor na ova pra{awe spored Smart e deka toa {to e ka`ano ne e nitu nekakov, nesvedliv na fizi~ko, psihi~ki entitet (naj~est odgovor na dualistite), nitu pak deka toa ne e ednostavno ni{to (odgovor na biheviorizmot), tuku deka toa e eden vnatre{en proces, koj vo su{tina ne e ni{to drugo osven proces vo mozokot. Vrz osnova na vakvoto sfa}awe zastapnicite na teorijata za identite introspektivnite iskazi gi identifikuvaat so hipoteti~ki nevropsiholo{ki izrazi. Za nedostatocite na ovaa teorija mo`e mnogu da se govori, no mora da napomenam deka eden od problemite vo vrska so ovoj pristap e toa {to toj ja li{uva introspekcijata od nejzinata posebna karakteristika: mentalno# stanuva edinstveno ona {to e manifestirano vo odreden vid iskaz. Toa najdobro e izrazeno vo predlogot na Smart deka preveduvaweto na introspektivnite iskazi treba da se ostvari preku jazik koj e neutralen vo odnos na entitetite (topic-neutral language) ili procesite {to gi opredeluva. S, vakviot pristap poka`uva slabost pri utvrduvawe na osnovniot element {to introspektivnite iskazi gi pravi poinakvi od poedini drugi na~ini na izrazuvawe na sostojbi koi se sli~ni na introspektivnite iskazi, kako {to e toa primer so iskazite: Nivoto na mojot holesterol e visoko# ili Jas imam poka~en krven pritisok#. Toa {to nedostasuva vo ovoj priod e jasnata pretstava zo{to nie introspektivnite iskazi gi smetame za poinakvi od drugite na~ini na opi{uvawe na na{ata telesna sostojba ili izrazi koi se odnesuvaat na nas kako li~nost. Dokolku prifatime introspektivnite iskazi da bidat osnova za odreduvawe na kategorijata 'mentalno, toga{ mora da postoi nekoj na~in da se poka`e zo{to ovie iskazi gi smetame za poinakvi, ne zaboravaj}i pri toa deka treba da opredelime koi iskazi }e gi smetame za izvorno introspektivni. Viden napor da se nadminat i razjasnat nekoi aspekti

606

na problemot duh-telo relacija, sreavame kaj avtorot Majkl Artur Sajmon (Michael Arthur Simon) koj go zastapuva slednovo mislewe:
Razlikata pome|u prvo-lice iskazite od mentalisti~ki vid i drugite samo-odnosni (self-referring) iskazi le`i, veruvam, vo radikalnata i osnovana razlika vo logikata na ovie iskazi. Su{tinskata karakteristika na eden introspektiven iskaz e deka za negoviot avtor, i samo za negoviot avtor (onoj {to go iska`uva iskazot, V.D.), nikakov dokaz ne e relevanten za da mu dodeli vistinitost ili la`nost. ^ove~koto su{testvo e edinstveno me|u predmetite na nau~noto istra`uvawe, prvo zatoa {to e predmet ~ie {to odnesuvawe vklu~uva izrazuvawe {to ima kognitivno zna~ewe, vtoro zaradi toa {to nekoi od negovite razmisluvawa za samiot sebe se tretiraat kako . Obele`je na mentalisti~kiot jazik e deka za negovoto iska`uvawe ili samo-predikativna upotreba ... skoro sekoga{ e bez zna~ewe ili nedoli~no da se zapra{a onoj {to govori za dokaz ili potkrepa za vistinitost na iskazot - ne ednostavno poradi toa {to bi bilo besmisleno ili beskorisno da se pra{a za dokaz, kako {to e slu~aj so re~enicata Moeto ime e Sem Hol# - tuku poradi toa {to nikakov dokaz ne bi bil relevanten. Mentalisti~ki iskaz e onoj za kogo predmetot {to go odreduva negoviot logi~ki subjekt e vistinit ili la`en. (Simon 1979, p.520)

Spored , istaknuvawe na ova osnovno obele`je na introspektivnite iskazi se sostoi vo toa {to ova obele`je ni ovozmo`uva da gi razgrani~ime istite od drugite iskazi, bez da ja opredelime osobenosta na nivnata sodr`ina.Toa bi zna~elo deka ne e potrebno da se identifikuva nivnata sodr`ina bilo so nekakvi privatni mentalni entiteti, bilo so psiholo{ki strukturi i procesi. Ona {to go oddeluva mentalisti~k , e negoviot karakter koj ne e dobien vrz osnova na zaklu~ok. Poradi toa, smeta ovoj avtor, bez kakva i da metafizi~ka pretpostavka mo`eme da ja upotrebuvame introspekcijata kako osnova vo opredeluvawe na kategorijata 'mentalno. Vsu{nost, Majkl A.Sajmon, saka da uka`e na faktot deka dokolku eden introspektiven iskaz ima vistinitosna vrednost, toa ne povlekuva so sebe deka negovata smisla mora da se povikuva na postoewe na poinakov entitet od negoviot logi~ki subjek-li~nosta {to go soop{tuva toj iskaz. Eden introspektiven iskaz nema potreba da izrazuva nekakvi vnatre{ni# procesi i objekti (postoewe na duh kako misle~ka supstancija, na primer) so cel da go smetame za vistinit iskaz. Iskazite: Jas sum radosen#, Jas sum ta`en# i Jas se ~uvstvuvam zamoren# se site iskazi od takov vid, no tie ne treba da bidat interpretirani taka da pretpostavuvaat

607

postoewe na vnatre{en entitet. Se dodeka go imame vo vid toa deka tie se iskazi ~ij osnoven karakter e da soop{tuvaat tie se site vo soglasnost so tretiraweto na ~ovekot kako potpolna li~nost. Na razmisluvawe vo ovoj pravec naiduvame i kaj avtorot Tomas Nejgel (Thomas Nagel) koj veli:
Namesto da gi identifikuvame mislite, osetite, pretstavite i sli~no so procesi vo mozokot, jas predlagam da gi identifkuvame osetite na edna li~nost so nejzinoto telesno postoewe vo fizi~kite procesi ili iskustvata na fizi~ki procesi. Da zabele`am deka dvata termini na ovaa identifikacija se od ist logi~ki tip, imeno (da go izrazam toa so neutralna terminologija) subjektovoto poseduvawe na odredeni atributi. Subjektite se li~nosta i nejzinoto telo (ne negoviot mozok), a atributite se psiholo{kite sostojbi, do`ivuvawa itn....Psiholo{kiot termin za identitet mora da se odnesuva pove}e na toa deka li~nosta ima bolka vo nejzinata refleksija na bolkata,otkolku samata bolka, bidej}i i pokraj toa {to ne mo`e da se odre~e deka bolkata postoi i lu|eto ja ~uvstvuvaat, isto taka e jasno deka ova opi{uva sostojba na eden entite, li~nosta, dva entiteta, li~nosta i bolkata. (Nagel 1965, pp.339-356)

Me|utoa, ne smeeme da zaboravime deka vo na{iot govor isto taka se prisutni iskazi za procesite vo mozokot koi poseduvaat vistini vrednost kako {to e toa slu~aj so introspektivnite iskazi. Avtorot Majkl Sajmon e na mislewe deka bi mo`ele ovie iskazi za procesite vo mozokot da gi predo~ime kako edno objasnuvawe na introspektivnite iskazi. Toa bi bil ispraven na~in da se pristapi na problemot na relacija mentalno - fizi~ko, duri i vo slu~aj koga bi ja zastapuvale tezata deka ona {to se slu~uva pri introspekcijata vo su{tina se procesi {to se odvivaat vo mozokot. Od druga strana, tezata {to ja zastapuva Majkl Sajmon, deka mentalisti~kite iskazi i fizikalisti~kite iskazi se dva na~ini za odreduvawe na ist predmet na rasprava-li~nosta, bara dvete poimni {emi da bidat sposobni za sozadavawe na vistiniti iskazi za toj predmet bez pretpostavka za postoewe na dve kvantitativno nesvodivi komponenti. Pri toa osnovnata razlika pome|u mentalisti~kite i fizikalisti~kite na~ini ({emi) na klasificirawe bi se nao|ala ne vo predmetot {to go ozna~uvaat, tuku vo tipovite na tvrdewa {to se iska`uvaat za ist predmet. Taka razlikata me|u ovie iskazi mo`e da se zeme vo osnova kako razlika vo logikata na iskazite vo koi ovie tipovi na tvrdewa se javuvaat. Spored negovo mislewe mentalnoto i fizi~koto pretstavuvaat dve kategorii na tvrdewa {to opi{uvaat ista predmet -li~nosta razbrana vo celina.

608

Dali ovoj pristap ni ovozmo`uva da razjasnime nekoi te{kotiite so koi se soo~uva fizikalizmot, bilo da se izrazuva vo prirodnite nauki, bilo vo filosofijata? Imeno, dokolku fizikalizmot e vo pravo, toga{ vo psihologijata, isto kako vo fizikata bi mo`ele da se nadevame na vospostavuvawe na univerzalni zakoni, odnosno zakoni primenlivi vrz site ~ove~ki su{testva. No su{tinskoto barawe za uspeh na ovaa teorija e centralniot nerven sistem da bide opi{an so termini poinakvi od onie {to go odreduvaat odnosot na mentalnite sostojbi. Detalnata formulacija na otkrivaweto identi~nost me|u mentalnite do`ivuvawa i procesite vo nervniot sitem }e zavisi od eden op{t metod koj bi gi krakteriziral aktivnostite vo mozokot, taka {to oddelni pojavi od daden tip na mentalno do`ivuvawe vo razli~ni vremiwa i vo razli~ni li~nosti mo`at da bidat uniformno specificirani. Bez ovaa sposobnost, da bidat univerzalno primenlivi, iskazite za procesite vo mozokot nikoga{ ne }e mo`at da bidat zemeni kako ekstenzivno ekvivalentni na iskazite za mentalnoto. Empiriskite soznanija i dokazi so koi denes raspolaga naukata davaat mali {ansi deka uniformnosta od gore spomenatit tip }e bide ostvarena.1 Vtora pre~ka, na koja naiduvame koga go razgleduvame pra{aweto za toa koi procesi vo mozokot bi mo`ele da bidat identi~ni so mentalnite do`ivuvawa, se odnesuva na klasifikacijata na procesite vo mozokot i svesnoto iskustvo, za koi pretpostavuvame deka se identi~ni. Kako prvo, procesite vo mozokot mora da bidat razgrani~eni od onie {to nemaat nikakva vrska so svesnoto iskustvo, kavi {to se, na primer, onie procesi {to se odvivaat za vreme na spieweto. Me|utoa, ne postoi jasno razgarani~uvawe pome|u svesnite i nesvesnite aspekti# na pove}eto, od strana na mozokot, upravuvani funkcii. Percepcijata, re{avaweto na odreden problem ili izvr{uvawe na nekoja motorna aktivnost mo`at da bidat prosledeni so pogolem ili pomal stepen na svesnost#. Vtoro, do ovoj moment, kolku {to mi e mene poznato, ne postoi ednostaven i specifi~en na~in za odreduvawe na sostojbite na nervniot sistem koi bi bile asocirani
obro e poznato deka tragite na memorijata i drugite procesi vo korteksot ne mo`at da bidat identifikuvani na odredeno mesto vo mozokot, bidej}i se promenlivi i te{ko dostapni za detalna specifikacija. Taka na primer, za korelatot na odredeno zadovolstvo se pretpostavuva deka e nekade, no mo`e lesno da se ka`e deka toj mo`e da bide sekade vo odreden region, odnosno deka korelatot na sledno zadovolstvo od ist pojaven vid mo`e da bide nekade na potpolno drugo mesto. Toa n odvra}a od upotreba na prostorni koordinati kako sredstva za opredeluvawe na mentalno-nevralnata korelacija.

609

kon poedini mentalni do`ivuvawa.2 Duri i ednostavnite i osnovni mentalni sostojbi, kako `edta, na primer, vklu~uva vo sebe somatski mehanizmi vo talamusot i korteksot, no isto taka i nervni procesi vo hipotalamusot. Najposle, postoi problem so razgrani~uvawe na simultani mentalni do`ivuvawa. Odreden subjekt vo negovoto introspektivno soop{tuvawe mo`e da ni ka`e ili opi{e deka e svesen za nekolku istovremeni mentalni do`ivuvawa. nekoga{ bideme vo mo`nost pri upotreba na jazikot da vospostavime takva jazi~na konvencija vo koja bi govorele za identite na mentalnite i fizi~kite sostojbi, namesto za odreden stepen na korespondencija me|u niv, toga{ bi trebalo da sme sposobni da izrabotime detalna mapa# vo koja dvete {emi na deskripcija, za koi celo vreme govorime, bi bile precizno i nedvosmisleno vo korelacija. No malku e verojatno deka vakva mapa# voop{to }e bide ostvarena, so ogled na zabele`liviot nedostatok na izomorfizam vo na{iot sistem na klasificirawe i opi{uvawe na mentalnite do`ivuvawa i na procesite {to se odvivaat vo centralniot nerven sistem. Empiriskite barawa {to se postavuvaat pri vospostavuvawe na strog identitet pome|u mentalnite do`ivuvawa i procesite vo centralniot nerven sistem se mnogu pogolemi od onie {to gi pretpostavuva fizikalizmot i hipotezata za psiho-nevralna korespondencija. Sega{nite sostojbi vo naukata ne govorat za toa deka ovie barawa }e bidat ispolneti. Mislam deka tokmu od ovie pri~ini, avtorot Majkl Sajmon, ja zastapuva tezata za mentalniot i fizi~kiot jazik razbrani kako dve {emi za klsifikuvawe na ist predmet, pri {to ovaa teza ne bara ovie dva vida# jazika da bidat vo sekoja smisla intertranslativni, odnosno terminite od edniot da dozvoluvaat definirawe od strana na drugiot jazik. Bidej}i mentalisti~kite tvrdewa samite ozna~uvaat edinstveno fizi~ki organizmi, poimite preku koi tie se izrazuvaat nemaat potreba od toa da bidat prevedeni# vo nekoj ne-mentalisti~ki idiom so cel da bidat interpretirani kako iskazi za fizi~kite objekti. akviot pristap raspravata za problemot duh-telo ja podiga na nivo na meta-teorija koja ja razgleduva relacijata na dvata
2

Nekoj vo ovoj slu~aj bi mo`el vedna{ da pomisli na aparatot nare~en detektor na lagata#, no te{ko deka bi mo`ele da tvrdime deka rezultatite dobieni so negova pomo{ se univerzalno primenlivi na site ~ove~ki su{testva. Postojat golem broj primeri za la`nite podatoci dobieni od ovoj aparat, odnosno lu|e koi lesno go naditrile# ovoj aparat so nivnoto odnesuvawe.

610

jazici (mentalisti~kiot i fizikalisti~kiot) {to gi upotrebuvame vo deskripcijata na ~ove~koto su{testvo. Me|utoa, toa ne zna~i deka problemot duh-telo vo su{tina e lingvisti~ki problem. Treba vnimatelno da go razlikuvame istra`uvaweto na jazikot od istra`uvaweto na ona za {to jazikot govori. Tokmu na vtorovo se odnesuva ona {to dosega be{e ka`ano. Na ova izvonredno uka`uva avtorot Pol Riker:
... toa dvojno pripi{uvawe nekomu ili bilo komu drug e ona {to ni ovozmo`uva da go stvorime poimot duh (mind), zbirka psihi~ki predikati koi mu gi pripi{uvame sekomu. (Riker 2004, str.44)

Koga bi ja sporedile teorijata na Majkl Sajmon so teorijata na identitet - imaj}, pred vid deka glavna cel na teorijata na identitet e da poka`e deka postoi samo eden vid vnatre{ni procesi {to se javuvaat za vreme na ona {to go narekuvame mentalna aktivnost i deka tie procesi ne se ni{to drugo osven izraz na fizi~ki promeni vo organizmot - bi mo`ele so pravo da ja smetame za edna varijanta na teorijata na identitet. Sekako, treba da se napomene deka postoi razlika me|u teorijata {to ja ponudi Majkl Sajmon i teorijata na identitetot, a toa e deka mentalisti~kite i fizikalisti~kite predikati vo jazikot so~inuvaat dve kategorii vo rasprava po zaedni~ki predmet, {to ne bara, nitu pretpostavuva, mentalnite entiteti da bidat fizi~ki entiteti od bilo kakov vid ili pak dvete, kako {to toj gi narekuva, {emi od izkazi da bidat vzaemno prevodivi. Vo osnova, tezata na Sajmon e - voop{to ne postojat mentalni entiteti. Jazikot za mentalnoto e samo na~in da se iska`at i opi{at nastanite, procesite i do`ivuvawata svrzani so ~ovekot i negovoto telo (razbran kako individua), bez da se povikuvame na bilo {to vnatre. Idiomite na mentalnoto i fizi~koto se samo razli~ni na~ini na govor za ista stvarnost. Negovata osnovnata pretpostavka e deka vo re{avaweto na pra{awata vrzani so problemot za odnosot na mentalnoto i fizi~koto treba pove}e da go pretpo~itame modelot na monizmot otkolku bilo koja forma na psiho-fizi~ki dualizam.

611

Materijalisti~kiot/fizikalisti~kiot pristap vo nadminuvaweto na problemite na odnosot na umot (duhot) i teloto e popularen vo sovremenata filozofija, osobeno vo sovremenata filozofija na umot. Dokolku ovoj pristap kon razbirawe na problemot duh-telo se poka`e plauzibilen i kompatibilen so stavovite na materijalisti~kata ili fizikalisti~kata ontologija, mo`ebi toa bi bila alternativata {to }e dade odgovor na dualisti~koto gledawe na bitieto. , . , , , , . , . , , , , , , , . , , - , . (Recenzent: prof. d-r Ana Dimi{kovska)

612

LITERATURA
Eler, Klaus 2002. Subjektivnost i samosvest u antici, Plato, Beograd. Nagel, Thomas 1965. `Physicalisam`, Philosophical Review, Vol.LXXIV, pp. 339-56. Riker, Pol 2004. Sopstvo kao drugi, Jasen, Nik{i}. Smart, J.J.C. 1962. `Sensations and Brain Processes`, Philosophy of Mind, ed., V.C.Chappell, Englewood Cliffs, N.J: Prentice-Hall, Inc., p.79-82. Simon A. Michael 1970, `Materialisam, Mental Language, and Mind-Body Identity`, Philosophy and Phenomenological Research, Vol.XXX No.4, June, pp.514-32. Simon A. Michael 1982. Understanding Human Action, SUNY Press. Wittgenstein, Ludvig 1958. Philosophical Investigations, Part I, Press, Oxford.

613

Vladimir Davchev CAN WE OVERCOME THE MIND-BODY DUALISM? (SOME MODERN PHILOSOPHICAL THEORIES) Summary This text analyses several theories that have been trying to answer a philosophical question that has existed for centuries. The mind-body dualism is a challenge for many authors. There are numerous theories, the advocates of which claim that each offers solution to this problem. However, none of these theories is without shortcomings. The author of this text is trying to analyse several contemporary theories that see the solution of the problem of dualism between the body and the mind within the meta-language and the theory of identities. The text offers the views of Michael Arthur Simon, J.J. Smart and Thomas Nagel. Considering Simons theories and the views of other authors, Vladimir Davcev aims to show how modern philosophical thought deals with this everlasting problem, and whether and how much has been achieved to overcome it. Key words: dualism, introspection, mind, physicalism, theory of identity.

614

615

Denko SKALOVSKI HEGEL I GLOBALIZACIJATA Ukinuvawe na posebnosta1

: 141.134.073-027.511

Kratka sodr`ina Vo esejot se obiduvame da poka`eme deka Hegeloviot dijalektiki poim na posebnost, zaedno so poimite na edinenost i op{tost, se relevantni vo interpretacijata na nekoi sovremeni socijalni procesi, kakov {to e, na primer, globalizacijata. Nastojuvaj}i toa da go doka`eme, se zapirame vrz pet aspekti: 1. Poimot posebnost kaj Hegel; 2. Poimot globalizacija; 3. Ukinuvaweto na poimot posebnost vo poimot globalizacija; 4. Filosofski konsekvenci; i 5. Praktini konsekvenci. Kluni zborovi: UM, STVARNOST, GLOBALIZACIJA, POSEBNOST, DIJALEKTIKA

VOVED Bi bilo krajno neumesno, prepotentno i zdodevno vo eden kratok tekst kako ovoj da se objasnuva Hegeloviot poim na posebnost (Besonderheit). Me|utoa, vo funkcija na mojot obid - prigodno hegelijanski da protolkuvam nekoi procesi vo sovremeniot svet, koi tolku masovno i lakonski gi sumirame pod tnr. poim na globalizacija, - }e mi dozvolite da napravam edno takvo kratko potsetuvawe. Inaku, nema smisla da se zboruva za Hegel kako za predizvik na sovremenosta, a da ne se napravi obid za edna mala hegelijanska hermenevtika na aktuelniot moment na sovremeniot svet. Was vernnftig ist, das ist wirklich, und vas wirklich ist, das ist vernnftig. ([to e umno, toa e stvarno, i {to e stvarno, toa e umno.)

Tekstot e proizlezen od moeto kratko izlagawe na Denot na Filosofijata, vo noemvri 2006, a po povod 200 godini od izdavaweto na Hegelovata,Fenomenologija na duhot. Zna~i, tekstot e napi{an pred avgust 2008-ta, koja go ozna~i po~etokot na krajot na globalizacijata.

616

Toa e uveruvaweto na sekoja nepristrasna svest, kako i filosofija, pa ottuka taa trgnuva vo sogleduvawe, kako na duhovniot, taka i na prirodniot univerzum.2 (Hegel) Bez ovaa Hegelova misla, nema filosofirawe vo Hegelov duh. Zna~i, nastojuvajki da ostaneme vo toj duh, a da ne ostaneme na nivo na obi~na hegelijanska stilska ve`ba, }e se zapreme vrz slednite pet to~ki: 1. 2. 3. 4. 5. Poimot posebnost kaj Hegel; Pimot globalizacija; Ukinuvaweto na poimot posebnost vo poimot globalizacija; Filosofski konsekvenci na ukinuvaweto na poimot posebnost; Prakti~ni-stvarnosni konsekvenci na ukinuvaweto na poimot posebnost vo poimot globalizacija. * * * Kako edniot od trite klu~ni poimi na Hegelovata poznata 1. dijalekti~ka trijadi~nost na site mislovni i stvarnosni ne{ta (vo slu~ajov, zaedno so op{tosta-Allgemeinheit i edine~nosta-Einzelheit) poimot posebnost e konstitutiven element na celiot dijalekti~ki mislovnostvarnosen sistem, {to zna~i deka toj, pomalku ili pove}e, go sre}avame vo site dela na Hegel; sepak, najmnogu vo negovata Nauka za logikata, potoa Enciklopedijata na filosofskite nauki, i najposle, vo Osnovnite crti na filosofijata na pravoto. Za posebnosta Hegel najeksplicitno zboruva vo Naukata za logikata. Toj tuka veli:
Odredenosta (Bestimmtheit) kako takva mu pripa|a na bitieto i na kvalitativnoto; kako odredenost na poimot taa e posebnost. (...) Totalitetot obzoruva (erscheint), dokolku odredenosta na posebnosta se zeme kako obi~na razli~nost (Verschiedenheit), kako celosnost. () Posebnoto e op{toto smo, no so taa razlika od, ili odnos kon, drugoto, {to e toa negovo obzorje kon nadvor. () Op{tosta i posebnosta obzoruvaat od edna strana kako momenti na nastanuvaweto na edine~nosta. Me|utoa, ve}e e poka`ano, deka se tie, samite po
2

Vidi Hegel, G.V.F. Osnovne crte lozoje prava, Veselin Maslea-Svjetlost., Sarajevo, 1989. (str. 17)

617

sebe, totalen poim, so {to vo edine~nosta ne preminuvaat vo drugost, tuku deka se tie ve}e vnatre vo ova zasadeni (gesetzt) kako po sebe i za sebe.

I na krajot, zboruvajki za `ivata individua, Hegel veli: Niz ova samoodreduvawe op{tiot `ivot (ili `ivotot voop{to - zab. na D.S.) e ne{to posebno. Podocna, vo Enciklpedijata na filosofskite nauki, Hegel e ve}e poekspliciten i pokoncizen:
Poimot kako takov gi sodr`i momentite na op{tosta, kako slobodna ednakvost so sebe samiot vo nejzinata odredenost, posebnosta, (kako) odredenost vo koja op{toto nepomateno ostanuva ednakvo na sebe samoto,.... (...) Op{tosta, posebnosta, edine~nosta, zemeni apstraktno, se isto {to i identitet, razlika i pri~ina. No op{tosta e so sebe identi~na izri~no vo ona zna~ewe vo koe e voedno sodr`ana posebnosta i edine~nosta.3

Naveduvaweto na vtoriot moment na poimot, odreduvaweto na ona op{to kako posebnost, e razdeluvawe, so ogled na ne{to nadvore{no; a vo Osnovnite crti na filosofijata na pravoto, i kako mnogustruko posebno.4 Gledame deka Hegel, prvo, posebnosta nasekade eksplicitno ontolo{ki ja vrzuva za op{tosta i edine~nosta, {to e sosema logi~no poznavaj}i go negoviot dijalekti~ki logi~ki sistem kako metod, no, se razbira, ednovremeno i kako na~in na postoewe, kako panlogizam na Bitieto, Su{testvoto i Poimot (Sein, Wesen i Befrif); Vtoro, gledame deka Hegel posebnosta nasekade ja smeta za ona {to e razli~no, razdeleno, mnogustruko, no i ona {to e, ednovremeno, i odredeno, i postojano (bestimmt). 2. Pominauvaj}i na pomot globalizacija, preminuvame na terenot na stvarnosta (Virklichkeit); socijalnata stvarnost, koja tvrdi deka e umna (vernftig), deka e umno skroena, deka e umen poredok; poredok koj e pravi~no na-reden i po-reden, kako navodno nov svetski po-redok, a koj se povikuva - ni pomalku, ni pove}e - na Hegel. (Fukujama i negovite sli~nomislenici) Kako navodno umen poredok, ili svet globaliziran po zakonite na umot (a pove}e li~i na zakonite na bez-umieto), toj ja ukinuva posebnosta
3

Vidi Hegel, G.W.F., Wissenschaft der Logik II, Werke 6, Suhrkam, Taschbuch Wissenzchaft, Frankfurt/M.,1986. (str. 280-281,297,474) Vidi Hegel, G.W.F., Enciklopedija lozojskih znanosti, Veselin Maslea-Svjetlost, Sarajevo, 1987 (str.155-156, 195)

618

vo nejzinite konkretni i prakti~ni-stvarnosni razli~ni odredenosti, zamenuvaj}i gi so op{tosti: nacionalnata ekonomija so multinacionalni kompanii; nacionalnata dr`ava, proglasena za dinosaurus, a socijalnata uni{tena, ja zamenuva so globus imperijalis; nacionalnata svest, kako svest za odredena posebnost - ja obvinuva za nacionalisti~ka. Samo nacionalnoto, ili nacionalnite kulturi, kako odredeni posebnosti, se po{tedeni i uspevaat da pre`iveat, imeno kako multikulturalizam. Vsu{nost, i glavno, i toa e demagogija prepolna so paradoksi, izmislici, besmislici i la`na gri`a, a za prikrivawe na vistinskite, globalizatorski nameri za uniformirawe, mekdonaldizacija na site `ivotni stilovi i kulturni simboli.(Bek) Organizacijata na Obedineti nacii, kako obedineti to~no odredeni posebnosti vo edna op{tost - me|unarodna zaednica, se ukinuvaat i se zamenuvaat so nova op{tost, ne{to kako Obedineta Koka Kola, ili ne{to sli~no na toa.5 Smetame deka Ulrih Bek e tuka najblisku do vistinata:
Globalizmot e misloven virus koj do sega gi pogodi site partii, site uredni~ki oddeli i site institucii. Glavnata to~ka na nade`ta ne mu e deka lu|eto treba da imaat ekonomski naviki, tuku deka sekoj i s politika, nauka, kultura - treba da e podredeno na primarnosta na ekonomijata. Na nekoj na~in, neoliberalniot globalizam tuka li~i na negoviot neprijatel: marksizmot. Ova e povtorno ra|awe na marksizmot kako menaxment ideologija - eden vid ekonomski New Age, obnoveno dvi`ewe ~ii apostoli i proroci, namesto da {irat letoci na podzemni stanici, propovedaat spas na svetot vo duhot na pazarot. (...) No, sekoj {to misli deka globalizacijata zna~i sproveduvawe na zakonite na svetskiot pazar, gre{i. Ekonomskata globalizacija ne e avtomatski, mehani~ki proces; toa e kompleten politi~ki proekt koj vklu~uva internacionalni igra~i, institucii i diskursni koalicii (Svetska Banka, STO, OECD, multinacionalni i drugi internacionalni organizacii) koi ja sproveduvaat neoliberalnata ekonomska politika.6

Dokolku sepak nekoi posebnosti opstojuvaat, tie se zameneti so novi, od tipot na homoseksualcite, feministkite, malcinskite etni~ki enklavi, i drugi posebnosti, koi se diskurzivno polesni, a socijalno i politi~ki pomalku rizi~ni.
5 6

Isto, str. 17. Vidi Bek, U., [to e globalizacija?, Tera Magika, Skopje, 2003.(str. 203)

619

Od drugata, pak, strana na posebnosta, na stranata na edine~nosta, se manifestira deklarativen humanizam, gri`a za edine~nite, individualni ~ovekovi prava (human rights), no ovojpat so uni{tena socijalna nacionalna dr`ava. Taka, na terenot na globaliziraniot globus ostanuvaat op{tosta i edine~nosta; pazarot na transnacionalniot kapital i slobodnite poedinci, kako vraboteni, ili kako rezervna armija na nevraboteni poedinci - ~ove~ki resursi (fran. resource- sredstvo, rezerva); op{ta masa na deklasirani i a-nacionalni edinki, oslobodeni od svoite interesi kako mnogu odredena posebnost (na interesi). Zna~i, na posebnosta, kako na primer: rabotni~ka klasa, nacija, golema etni~ka grupa, nacionalna dr`ava, globalizacijata veli ZBOGUM. (Kako {to na vremeto Andre Gorc se zboguva so proletarijatot, denes se zboguvame so nacionalnata dr`ava; ili, da ne odime daleku, negacijata na imeto Republika Makedonija mo`eme da ja pozdravime kako obid za zbogum na identitetot i kvalitetot na edna odredena nacionalna posebnost.) 3. Ukinuvaweto na poimot posebnost e ukinuvawe na Hegelovata dijalektika voop{to, eo ipso, na istorijata voop{to, i na sekoja filosofija, hermenevtika na istorijata - Hegelova, na{a, i se~ija. Globalizacijata kako poop{tuvawe i individuacija, zad koi ne se krie ni{to drugo tuku objektivniot duh (ne daj Bo`e da stane i apsoluten) na svetskiot pazaren kapital i negovite edine~ni naemni zavisnici - bez dijalekti~ko posredni{tvo na posebnosta - e pervertirawe na Hegelovata dijalektika, i filosofija voop{to, vo banalna, prosirna, pa duri i naivna ideolo{ka i dnevnopoliti~ka floskula na neoliberalizmot. Ukinuvaweto na posebnoto e ukinuvawe na celata dijalektika kako takva, kako na umot, taka i na stvarnosta. Dijalektikata se proglasuva za staromoden termin i se zamenuva so novi psevdodijalekti~ki termini, kako na primer: paradoks, ambivalentnost, ekstaza i sl. Poimot Istorija se ukinuva vo nejziniot pazaren metafizi~ki kraj, so s posledniot ~ovek i seta ostanata neoliberalna lakrdija{ka dogmatika. (Fukujama i negovite sli~nomislenici) Globalizacijata ne e humanisti~ki sinteti~ki zafat, ne e dijalektika koja saka dobronamerno da ~uva nekakvo edinstvo na sprotivnosti. Taa e rastura~ki zafat - koj rasturaweto saka da go kontrolira, manipulira, dominira, eksploatira i profitira. No vo posledno vreme globalizacijata

620

stanuva zafat koj na zafa}a~ot ne mu poa|a od raka, folklorno ka`ano - esapot ne mu izleguva na pazar. Glavnata pri~ina e sudirot i borba so Drugi zafa}a~i. 4. Dijalektikata na stvarnosta, za sre}a, se poka`a kako po`ilava, povitalna, otkolku dijalektikata na umot. Taa, barem do sega vo istorijata, i po cena na ogromni `rtvi i kompromisi, sekoga{ uspevala da otkrie serum protiv stvarniot i mislovniot virus. DA, na site n treba malku globalizacija, (Xeparoski), ako zaradi ni{to drugo, toga{ zaradi komparacija i zdrava konkurencija na edine~ni i posebni kvaliteti. No sepak NE, vo svojata su{tina, globalizacijata e virus. Da, globalizmot e misloven virus, a globalizacijata e stvarnosen virus, me|u drugoto, i kako BEGSTVO od kategoriite na nacionalnata dr`ava.7 5. Najposle, spontanoto nastanuvawe, no i svesnoto, namerno i umno sozdavawe na noviot (a mo`ebi i ne tolku nov) svetski poredok na multipolarnost (zasega samo vo skromna politi~ka forma na multikultura ili multikulturalizam).8 - e nova pojava na pove}e-posebnost(i), pluralnost na posebnosti, pa i soperni~ki ideologii. Mo`ebi toa }e bidat novi pandani na globalizacijata i mo`ebi }e ja vratat zagubenata nade`, zagubenata vera vo zakrepnuvaweto na dijalektikata kako najgolema mo} na umot, razumot i smislata, a do koi se doa|a po pat na dijalog i razbirawe (od Platon i Aristotel, preku Hegel i Marks, do Levinas8, Bodrijar i ostanatite postomodernisti). Potrebna e nova, globalna, no ne i globalizira~ka mo} na dijalekti~kiot um na stvarnosta, mo`ebi tokmu onakov svetski um kakov {to Hegel go zamisluval i premnogu idealisti~ki, i premnogu globalizira~ki9;
7 8

Isto, str.153-154. ^arls Tejlor, komentiraj}i go stavot na Entoni Apaja, }e go konstatira slednoto: Apaja go iska`uva idealot za avtonomijata na poedinecot, istra`uvaj}i ja negovata neprijatna vrska so kolektivniot identitet. Vidi Tejlor, ^., Multikulturalizam, Ogledi za politikata na priznavawe, Evro Balkan, 2004, (str. H). Apaja e sosema vo pravo: mnogu e neprijatno da si vo vrska so eden kolektiven identitet, na primer Makedonec/Makedonka, pri turisti~ka poseta ili {oping vo Solun - Egejska Makedonija, pardon, Grcija. Me|utoa, neprijatnosta za ovoj Makedonec/Makedonka doa|a od sosema drugi, za Apaja nesfatlivi i nedo`iveani pri~ini. Ova ne e cinizam, tuku samo gol istoriski i politi~ki fakt. ^ove~kata edinka najnapred bi trebalo da ja promisluvame vo formalnata ramka na nejzinata pripadnost na eden rod - ~ove~kiot rod. Taa e del od celina koja se deli na vidovi i se zavr{uva so nedellivo edinstvo, so logi~ki posledniot identiet na Poedinecot, situiran pome|u empiriskite dadenosti, i prepoznatliv spored determiniranite

621

dijalekti~ki um koj }e bide dovolno sloboden i duhovno mo}en da se nosi so pluralnosta na Drugite slobodni i mo}ni umovi, i dovolno materijalen, za da ja vrati nade`ta deka taa, stvarnosta, }e se le~i od svojata bezumnost, a so toa }e go le~i i Umot. (Recenzent: prof. d-r Vladimir Dav~ev)

Stru~ni termini (kaj Hegel): Allgemeinheit - op{tost Begrif - poim Besonderheit - posebnost bestimmt - postojano, ve}e odredeno Einzelheit - edine~no, poedine~no erscheint - obzoruva, osamnuva gesetz(t) - zasadeno, vkoreneto, (o)zakon(eto) Sein - bitie, Vernnftig - umno Verschiedenheit - razli~nost, raznolikost Wesen - su{testvo wirklich - stvarno, navistina

znaci na vidot i vremeto kade {to toa edinstvo se postavuva kako bivstvuva~ko vo svojata posebnost, (podvlekol - D.S.) koja, spored Aristotel, edinstveno postoi,(podvlekol - D.S.) nadvor od idealnata ili apstraktna egzistencija na rodovite. Vidi Levinas, E., Meu nama, Izdava~ka kwi`nica Zorana Stojanovia, Novi Sad, 1998, str.241.

622

Denko SKALOVSKI HEGEL AND THE GLOBALIZATION Summary In this essay we try to demonstrate that Hegels dialectical concept of peculiarity, together with the concepts of generality and singularity, is relevant to interpret some contemporary processes in the world, such as globalization. Trying to prove that such interpretation is possible, we have ve points of view: 1. The concept of peculiarity at Hegel; 2. The concept of globalization; 3. The abolition of the concept of peculiarity in the concept of globalization; 4. Philosophical consequences; 5.Practical consequences. Our conclusion is that there is a need of a new dialectic of reason, and dialectic of reason and practice. Keu words: reason, reality, globalisation, peculiarity, dialectics

623

Sini{a DASKALOVSKI

: 327.51.071.51(100-622 )

ISKUSTVA OD OTVARAWETO NA TRETIOT KRUG NA PREGOVORI ZA PRO[IRUVAWE NA SEVERNOATLANSKATA ALIJANSA

Kratka sodr`ina So pokanata za priklu~uvawe na Albanija i Hrvatska, otvoren e tretiot krug na pregovori za pro{iruvawe na Severnoatlanskata alijansa vo periodot od zavr{uvawto na Studenata vojna pa do odr`uvaweto na NATO samitot vo Bukure{t od 2 do 4 april 2008 godina. Vo ovoj trud napraven e obid da vrz baza na analiza na istra`uvaniot material a vo vrska so voenata organizacija (dimenzioniraweto,tro{ocite, aktivnostite vo mirovnite operacii i dr.) na zemjite od Jadranskata grupa, pa i po{iroko, se utvrdat realnite sostojbi kako odgovor na pra{aweto za potrebata od eventualni korekcii, koi bi se stavile vo funkcija na odbranbenite potrebi i interesi na Republika Makedonija. Pri toa, se pojde od soznanijata i iskustvata na zemjite, a vo vrska so voenata organizacija od prvta i vtorata runda na pro{iruvawe. Isto taka se pojde i od soznanieto deka pragot na standardite za priem se zgolemuval od edna do druga runda na pregovori za ~lenstvo. Kako i od soznanieto deka od pokanata do priemot, pa i posle priemot e ostaven prostor za eventualni pomali dopolnuvawa na nedostatocite. Klu~ni zborovi: SAMIT, PRO[IRUVAWE, NATO, JADRANSKA GRUPA, VOENA ORGANIZACIJA.

Kus istoriski prikaz za pro{iruvaweto na NATO Na 4 April 1948 godina vo Va{ington-SAD, e konstituiran Severnoatlanskiot sojuz-NATO(Nort Atlantic Treaty Organization), voeno-politi~ka organizacija, kako odgovor na odbranbeno-bezbednosnite predizvici i rizici so koi se soo~ile del od evropskite dr`avi neposredno po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna. Severnoatlanskiot dogovor go potpie{ale deset evropski(Belgija, Holandija, Danska, Velika Britanija, Island, Italija, Luksemburg, Norve{ka, Portugalija i Francija) i dve severnoamerikanski dr`avi (SAD i Kanada). Dogovorot e sostaven od

624

preambula i 14 ~lena.1 Vo ^lenot 10 pravno-normativno se regulira pra{aweto za pro{iruvaweto na Alijansata, pri {to se izdvojuva opredelbata da so ednoglasen dogovor mo`e da bide pokaneta koja bilo evropska zemja, dokolku e vo pozicija da gi unapredi principite na ovoj Dogovor i da pridonese za bezbednosta na severnoatlanskata oblast.2 So toa se otvara mo`nosta za pristapuvawe na novi ~lenovi i {irewe na sojuzot, {to i }e se slu~i nekolku godini pokasno. Poto~no, 1952 godina kon Sojuzot }e pristapat Grcija i Turcija, 1955 godina Germanija i 1982 godina [panija. Taka Sevrnoatlanskiot sojuz od 12 }e se zgolemi na 16 zemji ~lenki vo periodot na Studenata vojna. So zavr{uvaweto na Studenata vojna, vo uslovi na radikalni op{testveno-politi~ki, op{testveno-ekonomski, socijalni, odbranbeno-bezbednosni i drugi promeni so koi }e bidat zafateni pred se evropskite zemji so real socijalisti~ki poredok, }e se otvorat mo`nosti za nivno integrirawe so Alijansata. Se razbira deka toj proces }e potrae nekolku godini, za da kona~no na Samitot vo Madrid 1997 godina bide upatena pokanata do ^e{kata Republika, Ungarija i Polska da otpo~nat pregovori za ~lenstvo vo Alijasata. So toa }e se otvori prviot krug na pregovori za pro{iruvawe na Alijansata vo periodot po zavr{uvaweto na Studenata vojna. Na naredniot samit na NATO vo Va{ington 1999 godina, krugot }e bide zatvoren, Alijansata }e broi 19 ~lena. Vtoriot krug na pro{iruvawe }e bide otvoren na na Pra{kiot samit na NATO vo 2002 godina, koga }e bidat pokaneti sedum dr`avi od koi tri (Estonija, Latvija i Litvanija) porane{ni Sovetski Republiki, tri (Bugarija, Slova~ka i Romanija) porane{ni ~lenki na Var{avskiot pakt i edna (Slovenija) porane{na Jugoslovenska Republika. Nekolku meseci pred odr`uvaweto na Istambulskiot samit na NATO 2004 godina na Alijansata }e i se priklu~at sedumte pokaneti zemji, so {to }e dojde do poln izraz afirmacijata na takanare~enata politika na otvorena vrata i toa so istoriski konotacii. Kako zna~ajno za ovie dva kruga na pro{iruvawe se izdvojuva soznanieto deka i vo prviot i vo vtoriot krug od zemjite aspiranti za ~lenstvo vo Alijansata bilo barano zadovoluvawe na odredeni kriterijumistandardi koi gi vospostavila Alijansata. Sepak, tie se izostruvaat i

Za Severnoatlanskiot dogovor vidi pove}e vo: Prira~nik za NATO,2001, str.593596. Isto,str.595..

625

zgolemuvaat od eden do drug krug na pro{iruvawe.3 Taka, ve}e so otvaraweto na tretata runda na pro{iruvawe na Samitot na NATO vo Bukure{t od 2-4 April 2008 godina se ~ini se najizosterni vo odnos na predhodinite dve rundi na pro{iruvawe, a so koj }e se soo~at dr`avite aspiranti za vlez vo NATO od poznatata Jadranska grupa. Iako o~ekuvawata }e bidat da se pokanat bez isklu~ok vo paket site tri zemji, toa }e se slu~i samo so Hrvatska i Albanija. Republika Makedonija nema da ja dobie pokanata, no }e i bide ostaveno prostor da go nadmine problemot okolu imeto nametnat od Grcija, so {to bi se ottsranil i posledniot uslov za dobivawe na pokanata.

Jadranskata grupa vo tretata runda na pro{iruvawe Jadranskata povelba e potpi{ana od strana na oficijalnite prestavnici na Republika Makedonija, Hrvatska, Albanija i SAD na 2 maj 2003 godina vo Tirana so cel prodlabo~uvawe na sorabotkata na zemjite od regionot i pribli`uvaweto kon standardite na NATO a so pomo{ na SAD. Prestavuva u{te eden obid vo nizata koi {to gi prezemaat SAD kako vode~ka sila vo Severnoatlanmskiot sojuz pa i samiot NATO vo kontinuitet i toa osobeno po zavr{uvaweto na Studenata vojna. Evidentno e deka stanuva zbor za regionalen pristap, {to voedno prestavuva i eden od zna~ajnite principi na pro{iruvaweto i na Evropskata Unija. Se razbira deka e mo`en i poinakov pristap vo koj centralno mesto i uloga imaat poedina~nite ocenki i priem na po edna ili najpove}e dve dr`avi vo Alijansata, kako {to be{e slu~ajot vo periodot na Studenata vojna.4 Vsu{nost, izvesni predupreduvawa ili signali bea ispra}ani od pove}e mesta i toa posebno pred odr`uvaweto na NATO samitot vo Riga, 2006 godina i NATO samitot vo Bukure{t, od 2-4 April 2008godina. Sepak, toa ne se slu~i, vo su{tina stanuva zbor za konsatalacija na drugi sili i odnosi vo periodot po zavr{uvaweto na Studenata vojna, se oblikuva nova konfliktna okolina vo ~ie sredi{te se iregularnite i difuzni zakani. Toa bara poinakov pristap i formirawe na drugi odnosi na so3

Vidi pove}e vo:NATO after Prague, NATO Ofce of Information and Press 1110 Brussels-Belgium, Web site: www.nato.int, p.2. Vo periodot na studenata vojna, i toa 1952 godina na Alijansata i se priklu~ija Grcija i Turcija, vo 1955godina Sojuzna Republika Germanija i vo 1982 godina [panija.

626

rabotka i pro{iruvawe, razli~ni od onie vo periodot na Studenata vojna. Za toa svedo~i i prvata runada na pro{iruvawe na Alijansata koga vo 1999 godina }e i se priklu~at ^e{kata Republika, Ungarija i Polska, vkupno tri dr`avi. Potoa, vo Vtorata runda na pro{iruvawe i toa 2004 godina na Alijansata i se priklu~ija Bugarija, Estonija, Latvija, Litvanija Romanija, Slova~ka i Slovenija, vkupno sedum dr`avi. I vo tretata runda na pro{iruvawe od planiranite tri dr`avi pokaneti se dve, Hrvatska i Albanija. Na Republika Makedonija i e ostaven prostor, odnosno vreme, i toa najnapred do 9 Juli, a potoa se do iznao|aweto na re{inie na sporot so Grcija a vo vrska so imeto. Taka, se oformuva soznanieto deka vo postudenoviot period vo tri rundi na pro{iruvawe na Alijansata }e i se priklu~at dvanaeset, a so R.Makedonija duri i trinaeset dr`avi i toa za nepolni dve decenii. Dodeka, vo celokupniot period na Studenata vojna vo isto tolku, tri rundi na pro{iruvawe na Alijansata }e i se priklu~at samo ~etiri zemji. No, kako {to ve}e konstatiravme vo periodot po zavr{uvaweto na Studenata vojna nastanuva nova konstalacija na sili i odnosi vo svetot, nova konfliktna okolina koja uslovuva i nov odnos kon idnite partneri na bezbednosno-odbranben plan. Jadranskata grupa e sostavena od zemji aspiranti za integracija so NATO koi so me|usebna sorabotka i pomo{ od SAD pravat obid da dadat pridones za bezbednosta vo regionot, {to e vo duhot na Alijansata i novoto vreme. Vsu{nost, toa e eden od delovite na mozaikot koj u~estvuva vo oblikuvaweto na novata bezbednosna arhitektura. Za drugite delovi Alijansata poka`uva interes za sorabotka mnogu porano, i toa neposredno po zavr{uvaweto na Studenata vojna. Imeno, na NATO samitot vo Rim 1991 godina donesena e Deklaracija za mir i sorabotka, i toa so zemji od oblasta ~ii celi se poistovetuvaat so celite na Alijansata. Vo toj kontekst se izdvoeni zemjite od Centralna i Isto~na Evropa, na koi im e ponudena prakti~na pomo{ vo realizacijata na trnazicijata. Iako sorabotkata opfa}a {irok spektar na pra{awa, vo fokusot na vnimanieto se onie od politi~ka i odbranbeno-bezbednosna priroda.5 Na inugurativniot sostanok na Sevrnoatlanskiot sovet za sorabotka odr`an na 20 dekevri 1991 godina u~estvuvaa, pored prestavnicite na NATO, prestavnici na {est zemji od Isto~na i Centralna Evropa i prestavnici na tri balti~ki dr`avi. Vospostavuvaweto na Severnoatlanskiot sovet za sorabotka prestavuva dobra osnova za natamo{en razvoj na {irokiot priod kon bezbednosta
5

Vidi poop{irno vo Prira~nik za NATO-2001, c.d.str.17-19 i 48-51.

627

i prodlabo~uvawe na odnosite so site zemji vo Evropa koi poka`uvaat interes za ovakov vid na sorabotka. Kako proizvod na vakviot priod i pred se noviot strategiski koncept na Alijansata ve}e na naredniot Samitot na NATO vo Brisel vo Januari 1994 godina od strana na voda~ite na NATO dadena e izjavata deka,,o~ekuvaat i }e po`elat dobredojde na pro{iruvaweto na NATO koe bi pristignalo do demokratskite zemji na Istok.6 Evidentno e primaweto i zajaknuvaweto na signalot od samitot na NATO vo 1991 godina koga }e se zapo~ne so konceptot za sorabotka preku Severnoatlanskiot sovet za sorabotka-SASS (Nort Atlantic Cooperation Council-NACC), a }e prodol`i so donesuvaweto na programata Partnerstvo za mir na NATO samitot vo Brisel 1994 godina. Programata Partnerstvo za mir - PzM (Partnership for Peace-PfP) e vo funkcija na podgotovka na zemjite aspiranti za ~lenstvo vo Alijansata, i toa niz planiranite specifi~ni aktivnosti, koj se fokusirani pred se vo oblasta na odbranata.7 Soglasno na procenkite i interesot programata Partnetstvo za mir }e ja prifatat 30 zemji, {to prestavuva zna~aen kvantum na zaeinteresirani dr`avi. Ve}e na naredniot samit na NATO, vo Madrid 1997 godina }e se poka`e deka najgolem progres vo ispolnuvaweto na zada~ite od programata }e imaat ^e{kata Republika Polska i Ungarija koj }e dobijat pokani za otpo~nuvawe na postapkata za ~lenstvo vo Alijansata. Od aspekt na na{eto istra`uvawe, 1997 godina e zna~ajna i po toa {to Severnoatlanskiot sovet za sorabotka }e bide zamenet so Evroatlanskiot partnerski sovetEAPS (Eupo-Atlantic Partnership Council-EAPC), kako forum koj obezbeduva redovni konsultacii i sorabotka pome|u ~lenovite na Alijansata i zemjite partneri, me|u koi ima i takvi koi ne se kandidati za ~lenstvo vo Alijansata. Sepak, ovoj forum i Partnerstvoto za mir imaat pred se zna~ajna uloga vo diferencijacijata na zemjite koi se zainteresirani za integracijata so NATO, a potoa i druga uloga koja e vo funkcija na unapreduvaweto na bezbednosta vo Evropa. Vsu{nost, kako proizvod na u~estvoto vo SASS-EAPS i sproveduvaweto na aktivnostite od pertnerstvoto za mir }e dojde najnapred do pokana, a potoa i do priem na ^e{kata Republika, Ungarija i Polska8 vo Severnoatlanskiot sojuz i toa na samitot vo Va{ington 1999 godina. Na Va{ingtonskiot samit na NATO sosema
6 7 8

The Readers Guide to the NATO Sumimit in Washington 23-25 April 1999.p.83. Vidi po{iroko vo:Prira~nikot za NATO vo Glava 3, str.74 i 75. ^e{kata republika, Polska i Ungarija, najnapred 1991 godina mu pristapuvaat kako ~lenovi na SASS a potoa 1994 godina na Partnerstvoto za mir.

628

jasno }e bide dadeno do znaewe od liderite na Alijansata deka Sojuzot e otvoren za priem na novi ~lenovi, a kako ,,prakti~na manifestacija na Otvorena vrata }e bide prezentiran Akcioniot plan za ~lenstvo-AP^ (Membership Action Plan-MAP). Vsu{nost, stanuva zbor za programa na aktivnosti od koi zemjite aspiranti gi izbiraat onie koi najpove}e }e im pomognat vo podgotovkite za vlez vo Alijansata. Politi~kite i ekonomskite pra{awa, odbranbeno-voenite pra{awa, resursite, bezbednosnite i pravnite pra{awa po obim i sodr`ina gi opredeluvaat delovite koi mo`at da bidat razgleduvani vo sekoj AP^. Zemjite aspiranti vo kontekst na podgotovkite za ~lenstvo vo Alijansata se povikuvaat da podnesat godi{na nacionalna programa, koja sekoja godina }e bide razgleduvana od strana na ministrite za nadvore{ni raboti i ministrite za odbrana.9 Slovenija, Slova~ka, Romanija, Litvanija, Latvija, Estonija, Bugarija, Albanija i Republika Makedonija kako aspiranti za vlez vo NATO }e se izjasnat za u~estvo vo MAP. Se razbira deka ostanuva preporakata za natamo{no u~estvo na aspirantite za NATO vo SASS-EAPS i PzM, na koi im se dodava i AP^, koj ne garantira, avtomatski i za~lenuvawe, no e edna od skalite koi trebe aspirantite da gi iska~at za da se dobli`at do posakuvanata cel, integracija so NATO. Od liderite na NATO jasno e dadeno do znaewe deka sekoja zemja pretstavuva zaseben slu~aj ~iji napredok posebno }e se razgleduva i vrz osnova na napredokot i zadovoluvaweto na NATO standardite }e dobie pokana da otpo~ne pregovori za ~lenstvo. Na NATO Samitot vo Praga 2002 godina, }e bidat povikani da otpo~nat pregovori za ~lenstvo so Alijansata sedum od devette aplikanti i u~esnici vo AP^, {to aludira pove}e na poziciite na regionalniot pristap, no vo koj ima i premisei na poedine~niot. Toa krajno prestavuva kombinacija od pove}e premisi koi ja pravat celinata na pristapot za priem vo Alijansata. Kako i da e, na NATO samitot vo Instanbul 2004 godina, Alijansata }e go zatvori Vtoriot krug na pro{iruvawe po zavr{uvaweto na Studenata vojna, so edna impozantna brojka od sedum novi ~lenovi, {to se razbira ima istorisko zna~ajna dimenzija i }e dostigne brojka od vkupno 26 zemji ~lenki. Od aspekt na na{eto istra`uvawe kako zna~ajno se izdvojuva sogleduvaweto deka iako Republika Makedonija i Albanija }e zemat obvrska za u~estvo vo AP^, vpro~em kako i sedumte pokaneti i primeni zemji vo Alijansata, sepak nema da dobijat pokani, {to e proizvod na oficijalnite
9

Po{iroko za Akcioniot plan za ~lenstvo vidi vo:The Readers Guide to the NATO Summit in Washington 23-25 April 1999, p.73-81.

629

NATO ocenki deka se nedovolno podgotveni za da mo`at da go otpo~nat procesot na priklu~uvawe kon Alijansata. Od druga strana, imalo i jasni signali deka e napraven zna~aen is~ekor kon pribli`uvaweto i deka trebe da se prodol`i so aktivnostite za pribli`uvawe kon Alijansata. Vo taa smisla e formirana i Jadranskata grupa od koja se o~ekuva dopolnitelen impuls i zajaknuvawe na poziciite za priklu~uvawe kon NATO. [to se odnesuva do Hrvatska, taa vo ovoj period }e fati priklu~ok i }e zeme u~estvo vo zajaknuvaweto na grupata, istovremeno silno izrazuvaj} i gi svoite aspiracii za vlez vo Alijansata. Vakviot odnos i se razbira pred se anga`manot i istrajnosta da se dostignat NATO standardite ve} e na samitot na NATO vo Riga 2006 godina }e vrodat so plod. Republika Makedonija, Albanija i Hrvatska }e bidat izdvoeni kako zemji so koi se planira idnoto pro{iruvawe na Alijansata, i toa so otvarawe na nov krug na pro{iruvawe na sledniot Samit vo 2008 godina.10 Evidentno e deka ovie tri zemji, bez isklu~ok imaat zad sebe baga` koj zna~ajno vlijael vrz opredelbata na Alijansata da gi pro{iri pokanite za ~lenstvo. Vo praktikata na Alijansata vakvite slu~ai zavr{uvaat so pokana i krajno so ~lenstvo vo Alijansata. Eklatanten primer se i prvata i vtorata runda na pro{iruvawe po zavr{uvaweto na Studenata vojna. Isto taka, kako soznanie se izdvojuva i periodot do vra~uvaweto na pokanata vo koj izdvoenite ~lenki trebe da porabotat na dovr{uvaweto na prevzemenite reformi i nadminuvawe na voo~eni slabosti. Taka na primer vo delot za Albanija centralno mesto imaat naporite za borbata protiv korupcijata i organiziraniot kriminal, a potoa se ohrabruva kontinuiraniot progres, osobeno onoj vo vladeeweto na pravoto i reformite vo odbranata. Od Hrvatska se o~ekuva celosna sorabotka so Internacionalniot kriminalen tribunal za Porane{na Jugoslavija, kako i nejziniot zna~aen progres vo politikata, ekonomijata, vladeweto na pravoto i reformite vo odbranata, koi moraat da bidat usvoeni. I kako posledna vo redosledot, na Republika Makedonija i se pora~uva, jakite napori za podobruvawe na politikata, ekonomijata, odbranata, vladeeweto na pravoto moraat da bidat dokraj zavr{eni.11 Od seto ova a vo vrska so Jadranskata grupa, se oformuva soznanieto deka ja dostignala granicata na zrelost za da bide tretirana kako gupa koja }e dobie pokana i toa na naredniot samit za da otpo~ne pregovori
10

11

Vidi po{iroko vo: Deklaracijata na samitot vo Riga, to~ka 30. Riga Summit Declaration, www.nato.int/docu/ 2006. Isto, to~ka 31,32 i 33.

630

za ~lenstvo so Alijansata. I tokmu toa e vo fokusot na na{eto vnimanie i analiza koja ponatamu }e ja prodlabo~ime so poseben osvrt na sekoja edinka posebno.

Albanija Kako proizvod na eden relativno dolg proces na sorabotka, dijalog i partnerstvo pome|u Alijansata i Albanija na Samitot vo Riga od strana na liderite na Alijansata }e bide planirano idnoto pro{iruvawe na Alijansata so zemjite od Jadranskata grupa, me|u koi i Albanija. Vsu{nost, Albanija e prva od zemjite na Jadranskata grupa koja ve}e vo mart 1992 godina }e mu se priklu~i na Severnoatlanskiot sovet, formiran kako nov konsultativen forum na NATO so zemjite od Isto~na i Centralna Evropa i toa vo dekemvri 1991 godina. Vospostaveniot dijalog i sorabotka na Albanija so Alijansata vo nejziniot ran period, }e pridonese vo golema mera Albanija da stane ~lenka so formiraweto na programata Partnersto za mir i toa vo 1994 godina. Sli~na ako ne i identi~na epizoda }e se odigra i pri formiraweto na Akcioniot plan za ~lensto 1999 godina, koga Albanija zaedno so u{te nekolku evropski zemji,12 me|u koi i Makedonija, vedna{ }e i se priklu~i na programata. AP^ predviduva izrabotka na godi{na programa za ~lenstvo koja se povtoruva se do momentot na ispolnuvaweto na standardite koi gi predviduva Alijansata. Do 2006 godina Albanija ve}e ima sraboteno nekolku GNP^ (Godi{na nacionalna programa za ~lenstvo) koj dozvoluvaat na Samitot vo Riga da bide planirana kako del od Jadranskata grupa so koja na naredniot samit }e se otpo~nat pregovori za pro{iruvawe na Alijansata. Vo taa smisla se izdvojuvaat postignatite rezultati vo skoro site reformirani oblasti. Taka na primer vo delot za odbrana i posebno vooru`enite sili, masovnata i glomazna armija so 40,000 aktiven del i 155,000 rezerven sostav vo po~etokot na tranzicijata,13 se transformira vo mala i profesionalna armija so 21,500 aktiven del vo ~iji sostav seu{te ima voeni obvrznici koj slu`at 12 meseci, bez rezerven sostav i 500 pripadnici na paravoenite sili, i toa neposredno pred odr`uvaweto na NATO samitot vo Riga.14 Sporedbeno
12 13 14

Vidi po{iroko vo: The Military Balance 2006, London, 2006, p.55: The IISS. The Military Balance 1992-1993, London 1992, p.68: The IISS. The Military Balance 2006, London 2006, p.113: The IISS.

631

so NATO zemjite ova prestavuva zna~en is~ekor kon NATO, no koj seu{te ima potreba od prodol`uvawe na reformite vo ovaa sfera. Taka na primer, mo`no e natamo{no namaluvawe na dimenziite na aktivniot del do 0,4, odnosno 0,3 % zafa}awe od populacijata, kako {to e slu~ajot so najgolem del od NATO-zemjite. Potoa mo`ni se zgolemuvawa na kvantumot na paravoenite sili koj zafa}aat do 10% od celokupniot kvantum na vooru`enite sili, vo koj rezervniot sostav e skoro identi~en so aktivniot del, 15 {to ne e slu~aj kaj Albanija. Toa se razbira se relacii vo ramkite na NATO a kade vooru`enite sili na Albanija mo`at da se dvi`at. Ponatamu, odbranbeniot buxet od 116 milioni SAD $, iako }e bele`i izvesno nagolemuvawe, sepak prestavuva 1,34% zafa}awe od bruto doma{niot proizvod, {to krajno podrazbira natamo{no zgolemuvawe do 2% od BDP kako preporaka od NATO. Od analizata na zemjite ~lenki na NATO a vo vrska so odbranbeniot buxet se voo~uva deka i kaj nekoi od niv ima pomali zafa}awa od 2%. No, trebe da se zeme vo obzir pred se kolkav e BDP, i ponatamu mo`e da se prejde na edna druga kategorija, per capita- tro{oci po glava na sekoj `itel. Vo sekoj slu~aj ima mesto za razli~ni opcii, no vo osnova i ponatamu da se zgolemuva odbranbeniot buxet do 2% od BDP. Sli~na situacija imame i so inflacijata koja e 2,4% i mo`e da trpi mala korekcija vo smisla na namaluvawe pod 2%, a rastot na godi{no nivo od 5,5% e na zavidno i prifatlivo za NATO nivo. Ako kon seto ova go dodademe i zna~ajnoto u~estvoto od 167 rasporedeni sili vo mirovnite operacii i trendot na sledeweto na promenite vo NATO i nivno inkorporirae vo svoite odbranbeni strukturi, toga{ slikata za dobivawe na tretmanot kako vozmo`en kandidat za ~lenstvo vo NATO stanuva pojasna.

Hrvatska Vo ramkite na ekspanzijata na NATO, najnapred, Hrvatska }e mu pristapi na Evroatlanskiot partnerski sovet, prethodno SASS i toa vo 2000 godina. Istata godina }e pristapii i kon programata Partnerstvo za mir, i vo 2002 godina kon Akcioniot plan za ~lenstvo. Ova uka`uva na faktot deka Hrvatska se do krajot na dvaessetiot vek }e ima mnogu mal udel vo ekspanzijata na NATO, {to e proizvod na vlijanieto na niza eksterni i interni faktori i pred se vooru`eniot konflikt so koj }e bide
15

Vidi: Tabela

632

preokupirana pove}e godini. I se taka do 2000 godina od koga go zapo~nuva pohodot kon Alijansata i toa so silen intenzitet. Intenzitetot se zajaknuva so pristapuvaweto kon Akcioniot plan za ~lenstvo vo 2002 godina i Jadranskata grupa vo 2003 godina. Neposredno pred odr`uvaweto na NATO samitot vo Riga hrvatskata vooru`ena sila vo svojot sostav }e ima aktiven del od 20,800, rezerva od 108,000 i paramilitarni sili od 10,000 ili vkupno 139,700 pripadnici na vooru`enite sili.16 Presmetaniot procentualen odnos na zafa}awe na sekoj del posebno vo ramkite na vooru`enite sili iznesuva: 16 % AVS, 77% rezerva i 7% paravoeni sili. Za sporedba ovie relacii kaj NATO se 44-46-10 %, {to uka`uva na faktot deka dokolku Hrvatska saka da gi dostigne potrebno e natamoi{no reformirawe na vooru`enite sili, poradi usoglasuvaweto so trendot na NATO vooru`enite sili. Ponatamu, dokolku se presmeta procentualnoto zafa}awe na aktivata od naselenieto }e dobieme rezultat deka toa iznesuva 0,5 %, {to e vo ramkite na NATO i trpi sosema mala korekcija za da dojde do na primer kako {to imaat najgolem del od zemjite na NATO i toa 0,3-0,4 % od naselenieto. Evidentno e deka disproporcijata e predizvikana od procentualnoto zafa}awe na rezervniot sostav koe iznesuva 2,4 % od naselenieto, i toa mo`e da trpi zna~ajni namaluvawa, {to ne e slu~aj so paravoenite sili koi mo`at i da se zgolemat za izvesen procent dostignuvaj}i 10 % od vkupnata vooru`ena sila. Vo odnos na odbranbeniot buxet, izdvoenite 626 milioni SAD $, zafa}aat 1,6 % od BDP, {to trpi natamo{no zgolemuvawe do 2% od BDP planirani od NATO. No, toa voop{to ne ja namaluva zna~ajnosta na izdvojuvawata koj otpa|aat po glava na `itel a iznesuvaat 139 milioni SAD $. Ova, dotolku pove}e {to i izvesen broj na zemji ~lenki na NATO se so pomali izdvojuvawa po glava na `itel.17 Od drugite pokazateli se izdvojuva inflacijata so 3,3 % i rastot od 3,3 %, {to isto taka trpi izvesni korekcii i toa najpove}e za inflacijata koja bi trebelo da se namaluva do nivo ispod 2,9 %. I kako zna~ajno, iako nezna~itelno sepak Hrvatska vo godinata pred samitot vo Riga }e ima rasporedeno vo mirovni misii 72 lica, i seriozni planovi za ponatamo{no intezivno sledewe na sovremeniot razvoj na Alijansata i negovo inkorporirawe soglasno posebnosta vo ramkite na svojot odbranbeno-bezbednosen sistem.
16 17

Isto, str.120. Vidi po{iroko vo istiot izvor, str.62,85,86, 96, 398 i 399.

633

Makedonija Niz prizmata na NATO ekspanzijata, za Republika Makedonija mo{ne zna~ajna e 1995 godina koga }e pristapi kon Severnoatlanskiot sovet za sorabotka i kon programata Partnerstvo za mir. Vospostaveniot dijalog, sorabotka i pratnerstvo so Alijansata, blagoprijatno }e vlijae vrz opredelbata Republika Makedonija so formiraweto na Akcioniot plan za ~lenstvo vo 1999 godina, postane negov konstitutiven del. So izrabotkata na Godi{nata programa za ~lenstvo koja proizleguva od AP^, a posle ocenkata vo Brisel, Republikata }e ima uvid vo srabotenoto i {to trebe ponatamu da se sraboti na patot kon zadovoluvaweto na standardite na NATO. Vo godinata na odr`uvaweto na samitot na NATO vo Riga, Republikata }e ja ima sraboteno sedmata po red godi{na programa za ~lenstvo. Ova vo golema mera }e pridonese Republikata zna~ajno da se pribli`i kon ostvaruvaweto na standardite na NATO vo delovite koi go pravat mozaikot na AP^. I kako proizvod na toa liderite na Alijansata od Riga }e ispratat jasen signal za Republika Makedonija i drugite dve ~lenki od Jadranskata grupa deka planiraat otpo~nuvawe na proces za pro{iruvawe na Alijansata ve}e na sledniot samit vo 2008 godina. Evidentno e deka Republika Makedonija zna~ajno se pribli`ila do ostvaruvaweto na standardite za vlez vo Alijansata i toa vo 2006 godina, koga spored podatocite na Londonskiot institut sa strategiski istra~uvawa,,The Military Balance -2006 Aktivniot del na vooru`enite sili ima 10,890 pripadnici, rezervata 21,000 i 7,600 paravoeni sili.18 Presmetaniot procentualen odnos na ovie tri dela od vooru`enite sili iznesuva 28-53-19, {to e razli~no od sredniot procentualen odnos na zafa}awe vo ramkite na NATO koj iznesuva 44-46-10 %. Lesno se voo~uva deka se potrebni izvesni korekcii kaj R.Makedonija, za {to e svesen i NATO, i poradi toa dava izvesen period na poblisko prilagoduvawe, kako vo slu~ajot so Jadranskata grupa i toa od Riga do Bukure{t. No, najnapred za aktivniot del so prika`ani 10,890 pripadnici, dokolku se presmeta procentualnoto zafa}awe od naselenieto, toa iznesuva 0,5%, {to vo odnos na zafa}awata na AVS vo Alijansata koj za najgolem broj na zemji iznesuva od 0,3-0,4 % trpi sosema mali korekcii. Vo odnos na rezervniot sostav, koj trebe da e ne{to pogolem vo odnos na AVS vo NATO, mo`e da pretrpi pogolemi namaluvawa so koi }e se pribli`i do AVS i paravoenite sili da se koregiraat do
18

The Military Balance 2006, London, 2006, p.128: The IISS.

634

procent od vkupnite zafa}awa na vooru`enata sila, ne pogolem od 10%. Ponatamu, vo odnos na odbranbeniot buxet od 130 milioni SAD $ Republikata odvojuva pove}e od 2% zafa}awa od BDP, {to e nad zalo`bite na NATO za zafa}awa od 2% od BDP. Sli~na e i sostojbata so inflacijata od 0,6 % i rastot od 3,8%, {to gi zadovoluva standardite na NATO. Koga kon seto ova se dodadat i planot za transformacija na vooru`enite sili i u~estvoto vo mirovnite operacii, toga{ se pove}e se zatvara krugot na obvrski, a ja otvara vratata za otpo~nuvawe na procesot za pro{iruvawe. Pokonkretno vo Belata kniga za odbranata, od oktomvri 2005 godina stoi deka: ,,ARM }e ima aktiven sostav od 7.696 lica i tranzicionen rezerven sostav od 4,850 lica,19 {to e aposolutno vo ramkite na NATO standardite i toa posebno aktivniot del. Vo odnos na u~estvoto vo bezbednosnite misii na NATO, }e bide izdvoeno od strana na potpresedatelot na SAD Dik ^ejni kako fator koj }e ja oformi poddr{kata na SAD za vlez vo NATO i EU, i toa nekolku meseci pred odr`uvaweto na samitot na NATO vo Riga.20 Se razbira deka pred odr`uvaweto na Samitot vo Riga se sre}avaat i poinakvi razmisluvawa, opomeni i predlozi, {to u{te trebe da se napravi, pa i razmisli okolu toa dali da se aplicira za pro{iruvaweto na NATO. Sepak, preovladuvaat oficijalnite i toa pred se od liderot na Alijansata, SAD, no i analizata na Londonskiot institut za strategiski studii od 2006 godina, a za delot koj se odnesuva na ekspanzijata na NATO vo koj zamjite od Jadranskata grupa se izdvojuvaat kako vozmo`ni kandidati za NATO vo 2008 godina.21 Vo periodot od zavr{uvaweto na NATO samitot vo Riga pa do samitot vo Bukure{t, Albanija, Hrvatska i Makedonija, kako prifatlivi kandidati za {ireweto na NATO sekoja posebno i site zaedno }e rabotat na zajaknuvaweto na svojata pozicija za dobivawe na pokanata za ~lenstvo vo Alijansata. Nekoi od niv, kako na primer R.Makedonija }e napravi i ~ekor pove}e vo sproveduvaweto na aktivnostite vrzani za NATO i toa posebno vo odbranbeniot del i zgolemenoto u~estvo vo mirovnite operacii.22
19

20 21 22

Bela kniga na odbranata, Ministerstvo za odbrana na Republika Makedonija,Skopje,2005, str.24. Dnevnik,ponedelnik,8maj 2006 godina,str.11. The Military Balanc 2006, London,2006.p.55: The IISS. R.Makedonija vo 2006 godina re~isi trojno }e go zgolemi svoeto u~estvo vo ISAF vo Avganistan, za prv pat }e rasporedi edinici vo ALTEA vo Bosna i Hercegovina, }e prezeme del od funkciite na NATO {tabot vo Skopje i }e ja prodol`i misijata vo Irak. Spored GNP^ 2006-2007 brojot na anga`iraniot personal vo mirovni misii iznesuval 174. Vidi:Ministerstvo za odbrana na Republika Makedonija, GNP^ vo

635

Se razbira deka progres e napraven i vo ramkite na drugite delovi od GNP^,23 za {to vo celina e formirano soznanieto i usvoena Rezolucija od strana na Parlamentarnoto sobranie na NATO, kako podr{ka na ~lenstvoto vo NATO na zemjite od grupata A3 (Albanija, Hrvatska i R. Makedonija) i toa vo Rejkjavik, oktomvri 2007godina, nekolku meseci pred odr`uvaweto na NATO samitot vo Bukure{t. So toa se ~ini deka e napraven i posledniot filter, posle koj bi trebelo da sledi i formalno otpo~nuvawe na procesot na pro{iruvawe na Alijansata. Sepak, toa nema da se slu~i, na samitot vo Bukure{t }e bidat pokaneti dve od trite zemji na Jadranskata grupa. Napraven e presedan, za koj e svesna Alijansata, koja od edna strana }e go ispo~ituva pravoto na veto, a od druga }e prepora~a i vreme i skratena postapka za vra~uvawe na pokana za ~lenstvo i na tretata zemja od Jadranskata grupa, na R. Makedonija. Seto ova, jasno uka`uva na faktot deka zemjite aplikanti trebe da bidat podgotveni da pored standardnite kriteriumi se soo~at i so novi predizvici se do nivnoto integrirawe vo Alijansata. So toa, u{te edna{ se poka`a deka korpusot na pra{awata za ekspanzijata na NATO ne e zatvoren, naprotiv, toj e otvoren i se razbira prodlabo~en i dava edna analiti~ka podloga za prevzemawe na natamo{ni, kontinuirani istra`uva~ki zafati.

23

NATO:2006-2007 godina,septemvri 2006, str.56. Neposredno pred odr`uvaweto na Parlamentarnoto sobranie na NATO vo Rejkjavik,Makedonija }e pridonesuva so 202 lica vo mirovni misii. Vidi:GNP^ vo NATO2007-2008 godina, Ministerstvo za odbrana na R.Makedonija, Septemvri 2007,Poglavje-2, str.3 Vidi po{iroko: GNP^ vo NATO:2007-2008, c.d.

636

Zaklu~ni sogleduvawa 1. Od kusiot istoriski prikaz na pro{iruvaweto na NATO, se oformuva soznanieto deka e mo`no uslovno da se napravi podelba na pro{iruvaweto i toa na dva dela. Prviot del }e go opfati pro{iruvaweto vo periodot na Studenata vojna i Vtoriot period po zavr{uvaweto na Studenata vojna. 2. Za prviod period na pro{iruvawe kako zna~ajno se izdvojuva soznanieto deka toa se ostvaruva niz tri rundi na pro{iruvawe i toa so po edna zemja aspirant vo prvite dve rundi i dve zemji vo tretata runda na pro{iruvawe. Stanuva zbor za zemji koi imaat isti ideolo{ko politi~ki predznak i koi trebe da gi zadovolat voglavno op{tite kriteriumi koi proizleguvaat od ~lenot 10 na Severnoatlanskiot dogovor. 3. Za vtoriod period na pro{iruvawe na Alijansata kako zna~ajno se oformuva soznanieto deka za relativno kratko vreme vo koe se nadminati ideolo{ko - politi~kite nebulozi se otvoreni tri kruga na pro{iruvawe, od koi dva se zatvoreni so priem na deset zemji vo paket i toa tri vo prviot i sedum vo vtoriot i tretiot krug do denes-juni 2008godina, se u{te ne zatvoren vo koj se pokaneti dve zemji so otvorena mo`nost da bide pokaneta i treta zemja-R.Makedonija, dokolku se nadmine problemot nametanat od Grcija a vo vrska so imeto. 4. Vo odnos na ekspanzijata na NATO se oformi soznanieto deka postepeno i kontinuirano }e se formiraat forumi i progarmi vo koi niz sorabotka, dijalog i partnerstvo so zemjite aspiranti }e se vospostavat odnosi i kriteriumi koi }e trebe da se ispolnat za da se steknat uslovi za priem vo Alijansata. U{te edna{ se poka`a deka so odminuvawe na vremeto i kriteriumite se uslo`nuvaat i so toa go ote`nuvaat patot kon priemot vo ~lenstvoto. Taka najte{ko }e pominat zemjite aspiranti od A3 grupata koi go otvorija tretiot krug na pro{iruvawe na Alijansata. 5. Isto taka se oformuva i soznanieto deka pored najzna~ajnite za ekspanzijata na NATO forumi i programi-SASS, PzM i AP^, se vospostaveni i drugi forumi i programi koi se vo funkcija na odbranata i zajaknuvawe na bezbednosta vo Evroatlanskiot region. Se poka`a deka so ispolnuvaweto na kriteriumite i obvrskite od

637

SASS, PzM i AP^, se otvara mo`nosta za otpo~nuvawe na procesot za pregovori za priklu~uvawe kon Alijansata. Vo prvata faza se odi duri dotamu kako vo slu~ajot so A3 grupata {to neposredno pred da otpo~ne procesot na priklu~uvawe se poso~at kako vozmo`ni kandidati koj trebe da dobijat pokana na sledniot Samit. 6. Na samitot vo Bukure{t se poka`a deka Alijansata }e go ispo~ituva vostanovenoto pravo na veto i pokraj toa {to nema da ima zabele{ka na kriterijumite kako eden od najzna~ajnite uslovi za vra~uvawe na pokanata za ~lenstvo. 7. Za Republika Makedonija kako zna~ajno se izdvojuva soznanieto deka so ispolnuvaweto na kriteriumite napravila golem is~ekor kon realizacijata na strategiskata cel za integracija so Alijansata. Toa obvrzuva da opstojuva na toj kurs pa i da go unapreduva vodej}i pri toa smetka i za makedonskata posebnost vo uslovi koga ne mo`e da smeta na uslugite na Alijansata kako nejzina ~lenka. Toa za voenata organizacija posebno e zna~ajno i vo taa smisla se prepora~uva ostvaruvawe na relacii pome|u avs-rezervniot sostav i parami-litarnite sili od 45-45-10 % kako vo NATO voenite strukturi. Isto taka se prepora~uva razgleduvawe na mo`nosta od zgolemuvawe na tro{ocite za odbrana po glava na `itel, iako procentualnoto zafa}awe od 2,3 % do planirani 2,7% gi zadovoluva kriteriumite na NATO. Vo odnos na u~estvoto vo mirovnite operacii se oformuva soznanieto deka tie se na zavidno nivo i toj trend trebe da prodol`i, kako {to trebe da se prodol`i so tranzicijata na vooru`enite sili do nivo na ostvaruvawe na celosna kompatabilnost so vooru`enite sili na NATO. (Recenzent: prof. d-r Dimitar Mir~ev)

638

Tabela: Odnosot na aktivnite, rezervniot sostav i paravoenite NATO vooru`eni sili, 2006
NATO Belgija Danska Francija Germanija Italija Holandija Norve{ka Portugalija [panija V. Britanija SAD ^e{ka Ungarija Polska Bugarija Estonija Latvija Litvanija Romanija Slova~ka Slovenija Turcija Luksemburg Island Grcija Kanada Vkupno Aktiva (000)* 37 21 255 285 191 53 26 45 147 217 1,546 22 32 142 51 5 5 14 97 20 7 515 0,9 / 164 62 3,960 Rezerva (000) * 19 130 22 355 57 32 210 211 319 242 956 / 44 234 303 24 11 7 104 0 20 379 / / 325 37 4,041 Paramil. (000)* / / 104 / 254 7 / 48 73 / / / 12 21 34 3 / 15 80 0 5 102 0,612 / 4 9 778 A vo % ** 66 14 67 44,5 38 57 11 15 27 47 62 100 36 36 13 16 31 39 34,5 100 22 52 60 / 33 58 44 R vo %** P vo %** 34 86 6 55,5 11 35 90 69 59 53 38 / 50 59 78 75 69 19 37 / 62,5 38 / / 66 34 46 / / 27 / 51 8 / 16 14 7 / / 14 5 9 9 / 42 28,5 / 15,6 10 40 / 0,8 8 10

* Podatocite se zemeni od The Militaru Balance 2006, London 2006:The IISS. ** Presmetani vrednosti izrazeni vo procenti

639

LITERATURA
Prira~nik za NATO, 2001. Ofce of Information and Press NATO-1110 Brussels-Belgium. ISBN 92-845-0155-5. HB0801MAC, NATO 2001. Vidi pove}e vo: NATO after Prague, NATO Ofce of Information and Press 1110 BrusselsBelgium, Web site: www.nato.int. The Readers Guide to the NATO Summit in Washington 23-25 April 1999. Riga Summit Declaration, www.nato,int. /docu / 2006. The Military Balance 2006, London,2006: The IISS. The Military Balance 1992-1993, London,1992: The IISS. Bela kniga na odbranata, Ministerstvo za odbrana na Republika Makedonija, Skopje, 2005. ^ejni ja podr`a Jadranskata grupa za vlez vo NATO i vo EU #, Dnevnik 8 Maj 2006. Ministerstvo za odbrana na Republika Makedonija, Godi{na nacionalna programa za podgotovki na Republika Makedonija za ~lenstvo vo NATO: 2006-2007. Ministerstvo za odbrana na Republika Mkaedonija, Godi{na nacionalna programa za podgotovki na Republika Makedonija za ~lenstvo vo NATO: 2007-2008 godina, Septemvri, 2007.

640

Sinia DASKALOVSKI THE EXPERIENCE FROM THE OPENING OF THE THIRD CYCLE NEGOTIATIONS FOR ENLARGEMENT OF THE NORT ATLANTIC ORGANIZATION Summary With the invitation of Albania and Croatia to join the Alliance, the new third cycle of negotiations is being opened for enlargement of the Northatlantic Alliance from the end of the cold war until the NATO Summit in Bucurest, from 2nd to 4th April 2008. In this paper an effort has been made on the basis of analysis of the researched material and in connection with the military organization (proportions, expences, aktivities in the peace operations, etc.) of the countries from the Adriatic Group, and wider, to state the real situations as response to the question for need of possible corrections, which will be put in function of the defence needs and interests of the Republic of Macedonia. The starting points were tha awarenes and experiences of the countries and in connection with the military organization of the rst and second round of enlargement. Also we started from the knowledge that the benchmarks of standards for acceptance had increased from one to another round of negotiations for membership. There was also awareness that from the invitation for becoming member state and after its acceptance, there was space for possible corrections and additions. Key words: Summit, enlargement, NATO, Adriatic Group, military organization.

641

Zorica SALTIROVSKA

: 327.36(100)

REGIONALNA SORABOTKA ZA BEZBEDNOST I INSTITUCII

Kratka sodr`ina Regionalizmot i regionalnata sorabotka s pove}e e predmet na interes na me|unarodnata politika. Studenata vojna i dekolonizacijata rezultira so vospostavuvawe na regionalni organizacii {irum svetot, a krajot na studenata vojna i napredokot na globalizacijata dovedoa do takanare~eniot nov regionalizam, so vospostavuvawe na brojni regionalni sorabotki, obnovuvawe i zasiluvawe na aktivnostite na postojnite, no i sozdavawe na pove}e sub-regionalni organizacii. Zna~aen del na ovaa po{iroka pojava e bezbednosnata sorabotka na dr`avite od regionot. Nekoi institucii, kako NATO, OBSE i Regionalniot forum na ASEAN, se prvenstveno bezbednosni organizacii. Mnogu regionalni i subregionalni organizacii go premostuvaat jazot me|u tradicionalnite definicii za bezbednost i nejzinite po{iroki koncepti koi vklu~uvaat demokratija, ~ovekovi prava i ekonomski i ekolo{ki pra{awa. I pokraj toa {to mnogu od niv nemaat otvoreno jasna i direktna bezbednosna uloga, sepak se organizirani i funkcioniraat taka {to se podrazbira deka promoviraat stabilnost, odbegnuvawe na konflikti i kolektivna odr`livost na nivnite zaednici, koristej} i go pred s ohrabruvaweto na dr`avite za integracija kako va`en faktor za bezbednost vo regionot. Nekoi regionalni organizacii, odigrale va`na uloga vo nadminuvaweto na dlaboko vkoreneti konflikti me|u nivnite ~lenki, pridonesuvaat za miroqubivi me|unarodni odnosi, prevencija i re{avawe na konflikti pome|u i vnatre vo dr`avite i za konsolidirawe na demokratijata i za{titata na ~ovekovite prava. Sevkupnata efikasnost vo nivnoto funkcionirawe e rezultat na vospostavuvawe na novi koncepciski modeli na regionalna bezbednosna sorabotka, razvivawe formi za pokrivawe so naj{irok raspon na sovremeniot bezbednosen spektar i kombinirawe na bezbednosni so nebezbednosni merki za strategiski i operativni celi. Klu~ni zborovi: REGION, REGIONALNI INSTITUCII, REGIO NALIZAM, BEZBEDNOST, EVRO-ATLANSKA SORABOTKA

VOVED Bezbednosta e sostojba kon koja te`neat site `ivi su{testva. So sozdavawe na sistem od funkcii i aktivnosti, tie se obiduvaat da go postignat posakuvaniot stepen na bezbednost, da se prilagodat i da steknat

642

novi bezbednosni mo`nosti i iskustva vo soglasnost so zakanite so koi treba da se soo~at. Tokmu bezbednosta e edna od osnovnite pri~ini za zdru`uvawe na dr`avite vo grupi, koi se naj~esto regionalni ili subregionalni. Promenata vo bezbednosnoto odnesuvawe vo vremeto na Studenata vojna, bila najdobro primena od strana na silnite demokratski dr`avi koi postavile aktivni principi i metodi za gradewe na posakuvanata bezbednosna okolina. Dekolonizira~kiot proces i postepenata pacifikacija na post-kolonijalnite konflikti, dozvolija zgolemuvawe na mnogu novi regionalni i subregionalni organizacii koi direktno ili indirektno u~estvuvaat vo bezbednosta. Nekoi regioni ja imaat najdeno kooperativnata formula za bezbednost, dodeka vo drugi pak, ostanale mnogu bezbednosni opasnosti. So promenite koi nastanaa vo me|unarodniot sistem so zavr{uvaweto na Studenata vojna, nastapuva novo sfa}awe za mirot i bezbednosta. Sepak bezbednosta, nezavisno od toa na koj segment se odnesuva - individualna, nacionalna ili me|unarodna, s u{te e eden od urgentnite problemi na me|unarodnata zaednica.

Region, bezbednost i regionalna bezbednosna sorabotka Regionot e {iroko koristen, no nejasen i sporen termin. Naj~esto asocira na nekoj kontinent, podkontinent ili oblast okolu nekoe more (na primer Balti~ko ili Kaspisko More). Poimite ~esto se koristat vzaemno zamenlivo i razlikata me|u niv ponekoga{ e nejasna. Sepak, samata geografija ne definira regioni vo me|unarodnata politika. Regionite se politi~ki zamisleni gradbi tokmu kako {to se i naciite. Tie se oblikuvaat, od edna strana od konceptot na lokalnite dr`avi za identitet i vrski, i od druga strana od na~inot kako nadvore{nite subjekti reagiraat na niv. Priznavaweto na svoevolno formirawe na regionalni i subregionalni sistemi, me|udr`avni grupirawa i organizacii, isto taka e pottiknato od istoriski i kulturni faktori i red subjektivni sogleduvawa i prioriteti. (B. Russett, 1967). Regionite mo`e da se rezultat na svesna politi~ka programa, da se formirani od strana na vladite i na niv da se smeta deka }e postojat i vo idnina. Tie mo`e direktno ili indirektno da ja oblikuvaat bezbednosnata politika. (J. Allison, 2005:199). Definicijata i aspektite na bezbednosta se opredeleni od vzaemnoto dejstvo na pove}e motivi karakteristi~ni za odreden krug na zemji. Ako

643

se razgleduvaat razli~ni regioni i zaednici, mo`e da se voo~at tri procesi na promeni koi se vo osnovata na dene{nite koncepcii na opasnost i bezbednost: raznovidnost na agendata za bezbednost, raznovidnost na u~esnicite i prednost na re{enijata koi vklu~uvaat akcija namesto vozdr`uvawe. (P. D. Wezeman, 2003). Raznovidnosta na agendata za bezbednost e funkcionalno {irewe na konceptite za opasnost i bezbednost, formite na nasilstvo ja {irat bezbednosnata politika ~ija su{tina ne se samo vojnite me|u dr`avite, tuku i vnatre{nite dr`avni konflikti, terorizmot kako i vnatre{nite zakonski slabosti i kriminalot, a za nekoi analiti~ari i nasilstvoto pome|u li~nosti. Pokraj toa, bezbednosnata politika vklu~uva i pove}e fenomeni koi ne go vklu~uvaat ~ove~kiot faktor kako direkten predizvikuva~, no negovata bezbednost e zagrozena. Takvi fenomeni se: siroma{tijata, bolesti kako hiv/sida i pandemi~na influenca, cunamite, zemjotresite, uraganite, klimatskite bezredija, vulkanski erupcii, zagaduvawa, poplavi, pa s do dolgotrajniot proces na globalno zatopluvawe i namaluvawe na prirodnite resursi. Site ovie nevoeni rizici, bele`at enormen rast, a so {tetite koi gi predizvikuvaat vo siroma{nite dr`avi sozdavaat kr{livi op{testva i ranliva populacija. Tradicionalnite voeni sili i sovremenata voena oprema mo`e da se koristat za spravuvawe so mnogu od spomenatite tipovi katastrofi. Za vreme na Studenata vojna, analizite za zakanite i rizicite i u~esnicite vo niv, bea fokusirani na tradicionalnite narodni dr`avi i alijansite vo koi tie ~lenuvaat. Od 1990 godina analizite na bezbednosnite problemi i nivnite re{enija, pogolemo vnimanie im posvetija na drugiot tip na u~esnici koi operiraat pod nacionalnoto nivo: buntovni~ki dvi`ewa, etni~ki i regionalni zaednici, multinacionalni kompanii i institucii, teroristi i kriminalni mre`i. Koga agendata e pro{irena za da vklu~i novi vnatre{ni humani dimanzii na obezbeduvawe, lu|eto koi se vklu~eni i kako `rtvi i kako obezbeduva~i, treba da se smetaat za u~esnici vo bezbednosta. Nevoenite u~esnici ne se subjekt na voena disciplina i nemaat trenirani rezervi, pa vladite ili instituciite nastojuvaat da aktiviraat me{ana vojska i timovi od civili, javen i privaten sektor, bidej}i taa treba da operira na mnogu na~ini i spored mnogu pravila. Vo poslednite dve decenii evidentno e nastojuvaweto da se primenuvaat aktivni metodi vo gradeweto na posakuvanata bezbednosna okolina. So pa|aweto na barierite od Studenata vojna se intenzivira voenata

644

sorabotka me|u biv{ite protivnici preku asistencija vo modernizacijata i reformite na vooru`enite sili, kako i sorabotka vo obu~uvaweto za mirovni misii vo stranstvo. Ova se slu~uva{e me|u Istokot i Zapadot na Evropa vo ramkite na Evroatlanskoto partnerstvo na NATO i OBSE, no i vo drugi regioni vo svetot. Funkcionalnoto {irewe na bezbednosnata agenda rezultira so mislewata na bezbednosnata politika deka izbegnuvaweto na rizici e pobezna~ajno od re{itelnosta za akcija. Celta na aktivnata politika e odstranuvawe na zakanite, pred tie da se manifestiraat. Prevencijata od kriminal, bolesti, nesre}ni slu~ai i sli~no, e isto tolku zna~ajna kolku {to prevencijata od konflikti stana vo poslednive godini. Me|unarodnite i regionalni i subregionalni organizacii nudat sili na mirovni misii pa za taa cel gi pottiknuvaat svoite ~lenki da izgradat sposobnosti za me|unarodni intervencii. Vo toj proces se vklu~uvaat i dr`avi koi ne se ~lenki, no imaat aspiracii za vlez vo regionalnite organizacii bidej}i problemite vo regionot se zaedni~ki. Toa zna~i deka dr`avite imaat isti ili sli~ni interesi i celi koga e vo pra{awe bezbednosta poradi {to sorabotkata me|u niv se zgolemuva, jakne doverbata koja e klu~ za stabilnost vo regionot. Za da se razbere i koncipira regionalnata bezbednosna sorabotka, analiti~arite izdvojuvaat najmalku ~etiri modeli na sorabotka: Sojuzi, Kolektivna bezbednost, Bezbednosni re`imi i Bezbednosni zaednici. (Sipry, 2006:199). Sojuzite se eden od najstarite formi na me|unarodna sorabotka proektirani istovremeno i za napad i za odbrana protiv zaedni~ki nadvore{en ili vnatre{en protivnik. Sojuzot ja zgolemuva svesnosta na ~lenkite od postoewe na zakana naso~ena protiv niv so {to mo`e da gi vlo{i tenziite i da ja prodlabo~i linijata na podelenost. Od druga strana pak, sojuzot ja namaluva verojatnosta od vojna me|u svoite ~lenki so promovirawe na doverba, odbegnuvawe na raspravii, me|usebno re{avawe na problemite i sorabotka ne samo na bezbednosen plan, tuku i vo drugi nebezbednosni oblasti. Sistemot na kolektivna bezbednost ima za cel da ja spre~i vojnata so toa {to }e dade odgovor na sekoj ~in na agresija ili zakana za mirot me|u ~lenkite. Za da bide efikasen vakov sistem, vo nego mora da se integrirani site dr`avi od regionot ili svetot, a vnimanieto da bide naso~eno vo vnatre{nosta na nivnite akcii. Globalnite (ON) i pogolemite regionalni organizacii (EU, OEBS) bi mo`ele da se nabquduvaat kako institucii koi otvoreno se stremat i barem delumno proizveduvaat kolektivna bezbednost. Iskustvoto poka`alo deka poradi

645

golemiot broj na ~lenki i te{kotiite okolu donesuvaweto na zaedni~ka procenka i iska`uvaweto na zaedni~ka volja za dejstvuvawe protiv napa|a~ite, se pogolemi. Pristapot deluva dobro koga ima soglasnost me|u golemite sili, no pa|a koga }e se soo~i so pogolemi opasnosti, posebno koga ima sudir na interesite na golemite sili. (Sipry, 2006:200). Sigurnosniot re`im definira normi na odnesuvawe na dr`avite i obezbeduva na~in na primena, poddr{ka i proverka na tie normi. Vo bezbednosen smisol, re`imot mo`e da pokriva {iroki preporaki na odnesuvawe kako {to se: neupotrebata na sila i po~ituvawe na postoe~kite me|unarodni granici ili mo`e pokonkretno da regulira koristewe na odredeni tipovi na oru`ja ili aktivnosti. (Jervis, R.:357). Kako bezbednosen re`im mo`e da se razberat nekolku regionalni institucii me|u koi i OEBS i nekoi Latino-Amerikanski inicijativi. Nekoi analiti~ari tvrdat deka bezbednosnite re`imi nemaat potreba da se potpiraat na geografsko sosedni ~lenovi, a najdobro funkcioniraat koga se globalni. Bezbednosnata zaednica se definira kako grupa na dr`avi pome|u koi ima realno obezbeduvawe deka ~lenovite na taa zaednica nema fizi~ki da se borat eden protiv drug, tuku }e gi re{avaat sporovite na drug na~in. (Deutsch, K.: 5). Taa inicira posilni, poizdr`ani i porazbirlivi vzaemni dejstva me|u ~lenkite, od kolku nekoj od prethodnite modeli. Po~nuvaj}i so otstranuvawe na rizik od sudir vo grupata, mo`e da razvie sili poobemni od zbirot na nejzinite bezbednosni zada~i. Aktivnostite na EU pridonesoa za otstranuvawe na konfliktite me|u dr`avite, no ne i vnatre vo niv. Tendenciite za slabeewe na me|unarodnite granici zna~at pogolema mo`nost dr`avite da bidat zafateni so me|unarodni zakani (terorizam, kriminal, bolesti i dr.). Bezbednosnite zaednici i nivnite otvoreni programi imaat tendencija da gi naso~uvaat dr`avite kon soo~uvawe so novi bezbednosni predizvici odkako starite }e bidat re{eni, a posebno imaat tendencija da go izvezuvaat vi{okot na bezbednost vo forma na mirovni misii. (Sipry: 201). Iskustvoto poka`uva deka razli~ni institucionalni formi mo`e da bidat soodvetni za razli~ni tipovi na bezbednosni zada~i vo razli~ni opkru`uvawa. Pri~ina za postoeweto na pove}e bezbednosni institucii vo eden region e toa {to dr`avite preferiraat da se obra}aat kon razli~ni aspekti na bezbednosta na razli~ni proceduralni na~ini. Regionalnite bezbednosni institucii najdobro mo`e da se razberat preku funkciite koi gi imaat vo uslovi na bezbednosta.

646

Funkcioniraweto i efikasnosta na regionalnata bezbednosna sorabotka Za da se razbere modernata regionalna bezbednosna sorabotka, analiti~arite od SIPRI predlagaat ~etvorna op{ta ramka koja ja so~inuvaat: bezbednosniot dijalog i upravuvaweto so konflikti, novite formi na voena sorabotka, demokratijata i ~ovekovite prava i ekonomskata integracija i po{irokata nevooru`ena bezbednosna programa za rabota. (Sipry, 2006). Regionalnite bezbednosni institucii slu`at kako ramki za komunikacija i dijalog me|u ~lenkite. Redovnite sostanoci pomagaat da se izgradi doverba me|u dr`avite, da se odbegne pogre{na komunikacija, da se re{at nesoglasuvawata i da se razvie ~uvstvo za zaedni~ki interesi i identitet. Vo toj kontekst, Evropskata Unija napravila mnogu ~ekori vo pravec na nadminuvawe na istoriskite neprijatelstva me|u zemjite od Zapadna Evropa. Vsu{nost, mo`e da se ka`e deka re{avaweto na konfliktot e posledica od regionalnata sorabotka. (Haftendorn, 1999). Pro{iruvaweto na EU i NATO se bazira glavno na pogledot deka nivniot uspeh vo jakneweto na bezbednosnata zaednica vo Zapadna Evropa, mo`e da se pro{iri na Centralna i Isto~na Evropa. Taka, vo tekot na devedesettite godini, bea napraveni dopolnitelni efekti vrz re{avaweto na konfliktite vo zemjite - kandidati za ~lenstvo, ohrabruvaj}i gi vladite da sklu~at dogovori za reafirmirawe na postojnite granici garantiraj}i im gi pravata na etni~kite malcinstva i da vospostavat novi formi na sorabotka kako {to se zdru`enite mirovni sili i prekugrani~nite ekonomski zoni. Nekoi regionalni organizacii razvile precizni i formalni mehanizmi za prevencija, upravuvawe i re{avawe na konfliktite me|u ~lenkite. Taka na primer, od krajot na Studenata vojna OEBS razvi polupostojani misii i upotreba na specijalni pratenici vo oblasta na postoe~ki ili potencijalni konflikti i go koristi Visokiot Komesarijat za nacionalni malcinstva vo spre~uvaweto i re{avaweto na konflikti povrzani so etni~kite malcinstva. Zaedni~kata nadvore{na i bezbednosna politika (ZNBP) e najrazviena primer za regionalna konstrukcija koja odi nad vnatre{nite mirovni celi za da nadvore{no se upotrebat kolektivni na~ini na dejstvuvawe. Sozdadena e za da pomogne da se odbegne upravuvaweto so konflikti nadvor od granicite na EU. Iako EU imala svoi dobro poznati proma{uvawa i nazaduvawa, ovoj trend ima{e postojano raste~ka ambicija, a od 2000 godina se vospostavuva voeniot instrument na ZNBP - Evropskata

647

Bezbednosna i odbranbena politika. Vo ovoj moment, najsilnite dvi`ewa vo regionite nadvor od Evropa odat vo pravec na podobruvawe na zaedni~kite regionalni interesi vo svetskata ekonomija ili vo pravec na otstranuvawe na nadvore{ni nesakani bezbednosni vlijanija so postignuvawe na podobra kontrola nad sopstvenite regionalni vnatre{ni slabosti. (Sipry, 2006:203). Regionalnata voena sorabotka istoriski se fokusirala na sorabotka pottiknata i direktno naso~ena kon nadvore{ni neprijateli preku regionalni spogodbi za kontrola na oru`jeto i merki za voena doverba i gradewe na bezbednost. Najdobro razvienite paket-merki se vo ramkite na OEBS, CFR - dogovorot i zonite bez nuklearno oru`je dogovoreni vo razli~ni delovi vo svetot. Od 1990 godina po~naa da se pojavuvaat novi formi na regionalna voena sorabotka. Vo Evropa toa se prvenstveno Partnerstvoto za mir na NATO i Evropskata bezbednosna odbranbena politika na EU. Ovie zdru`uvawa se glavno vklu~uva~ki, baraj}i na~ini da se opfati najgolemiot broj na zemji ili site zemji od regionot. Tie se orientirani kon otvoreni procesi i go naglasuvaat aktivniot voen dijalog i sorabotka nasproti tradicionalnite metodi na kontrola na oru`jeto, apstinencija i formalno vozdr`uvawe. Tie imaat fleksibilnost kon prakti~nite voeni predizvici kako {to se: reformirawe na voenite sili, odr`uvawe na mirot i poddr{ka na aktivnosti za humanitarna pomo{. Nivnite metodi imaat karakter na odbranbena diplomatija, multilateralen i bilateralen dijalog me|u ministrite za odbrana i voenite sili so cel da se vnese doverba i transparentnost, kako i da im se pomogne na partnerite vo konkretni predizvici kako {to se: namaluvaweto na voenite sili i vospostavuvawe na demokratska, civilna kontrola nad vojskata. (Cottey A., Forster A., 2004: 365). Najtipi~en primer e PzM na NATO vospostaveno vo 1994 godina koe istovremeno be{e i centralno sredstvo za pomo{ vo podgotovkite na zemjite - kandidati za ~lenstvo vo NATO. Kako {to e dokumentirano vo SIPRI, NATO i EU (preku EBOP) po Studenata vojna evoluiraa vo dava~i na razli~ni tipovi na krizni intervencii {irum svetot. Tie imaat mehanizmi so koi im ovozmo`uvaat na ne~lenkite da se pridru`at kon koalicii na zemjite - ~lenki koi se formiraat za sekoja operacija. Demokratijata i ~ovekovite prava stanaa raste~ki predmet na interes na bezbednosnite planovi. Vrskite me|u vladeeweto i bezbednosta zna~ajno napreduvaat so po{iroko prifa}awe na definiciite za ~ovekovata

648

bezbednost, koja na zloupotrebata na ~ovekovite prava gleda kako na glavna zakana za ~ovekovata bezbednost. Dramati~noto globalno pro{iruvawe na demokratijata vo 70-tite godini na 20-ot vek kon dr`avi koi predhodno bile avtoritarni, dade kredibilitet na idejata za globalna zaednica na demokratii, vo ~ii ramki regionalnite organizacii mo`e da igraat prirodna uloga vo promovirawe i za{tita na dobro vladeewe i ~ovekovi prava me|u dr`avi so sli~ni kulturi i istorii. (Rummel R. J., 1994: 9). Sovetot na Evropa igra va`na uloga vo postavuvaweto na standardi za ~ovekovi prava i demokratija za svoite ~lenovi, nabquduvaj}i dali zemjite - ~lenki `iveat spored tie standardi i stavaj}i gi pod politi~ki pritisok dr`avite koi mo`ebi gi prekr{ile. Demokratijata e i preduslov za ~lenstvo. Sozdavaweto na NATO ima{e jasni demokratizira~ki motivi kon zemjite kako Germanija i Italija, iako postoeweto na Studenata vojna go napravi sojuzot toleranten kon avtoritetni re`imi na Grcija, Portugalija i Turcija vo razli~ni periodi. Od krajot na Studenata vojna Evropskite organizacii napravija zna~aen napor za promovirawe na demokratija i ~ovekovi prava nadvor od svoite granici. Sovetot na Evropa, EU i NATO go pro{irija ~lenstvoto kon Centralna i Isto~na Evropa i Mediteranot, a aktivno gi podr`uvaat i zemjite koi se soglasuvaat so takvata politika i im pomagaat vo transformiraweto na nivnite postkomunisti~ki politi~ki i birokratski strukturi. EU i NATO sega se soo~uvaat so zada~ata da go pro{irat ovoj model kon povoeniot Zapaden Balkan kade posledicite od vojnite se glaven predizvik za demokratizacija. Sovetot na Evropa i OEBS isto taka odigraa va`na uloga vo promovirawe na demokratijata i ~ovekovite prava vo Centralna i Isto~na Evropa i porane{niot Sovetski Sojuz so vospostavuvawe na osnovni zakonski standardi vo ovaa oblast, so nadgleduvawe na izborite i davaj}i im na dr`avite soveti i tehni~ka pomo{. (Sipry, 2006: 207). Regionalnata ekonomska sorabotka i integracija ima va`ni bezbednosni dimenzii i aplikacii. Mo`e da bide pottiknata od `elbata da se namali verojatnosta od politi~ki sudiri i ekonomska nezavisnost na dr`avite. Pokompleksnata me|unarodna zavisnost ja zgolemuva dr`avnata ranlivost i vodi kon bezbednosno nazaduvawe ne samo na sopstvenata, tuku i na teritoriite na tranzitnite dr`avi. Problemot naj~esto e povrzan so bezbednosta vo kontekst na snabduvaweto so energija, no va`i i vo nekolku drugi dimenzii. Regionalnite institucii se zna~aen del od pogolemoto pra{awe na globalnata ekonomska bezbednost. (Nye J., Keohane

649

R., 2001). Pokraj ekonomijata, regionalnite organizacii se edni od glavnite institucionalni ramki vo koi se izvr{uva idejata za po{irok bezbednosen plan za rabota i pokraj tradicionalnata politi~ko voena bezbednost. Mnogu organizacii prifatile koncepti na kombinirana bezbednost. Ovoj razvoj najdaleku oti{ol vo Evropa kade zaedni~kiot i kombiniran koncept na bezbednost na OEBS bil razvien vo 1990-tite za da vklu~i ekonomski i ekolo{ki pra{awa pokraj tradicionalnite politi~ko-voeni gri`i, demokratijata i ~ovekovite prava. Po teroristi~kiot napad na SAD vo 2001 godina zapo~nuva razvojot na zaedni~ki inicijativi protiv terorizmot, no i protiv nelegalnata trgovija so oru`je za masovno uni{tuvawe i negovite pridru`ni materijali i tehnologii, protiv kriminalot i {vercot so droga. Sistematskata me|unarodna sorabotka e logi~en odgovor za transnacionalnite zakani i ima potencijal da gi zabrza globalnite odgovori kon mnogu predizvici i rizici, {to e mnogu zna~ajno za razvojot na regionalnite integracii vo idnina.

Kvalitetot i promoviraweto na regionalnata bezbednosna sorabotka Pri ocenuvaweto na kvalitetot na regionalnata bezbednosna sorabotka zna~ajno e da se analiziraat pet kriteriumi: a) Dali sorabotkata e prinudna i hegemonisti~ka; b) Dali postavuva nulta sorabotka so nadvore{niot svet; v) Dali e kruta i stati~na; g) Dali e ve{ta~ka i povr{na; i d) Dali e efikasna vo uslovi na upravuvawe so resursite i nivnata upotreba. (Sipry: 215). Za da se oceni nekoja grupa kako nametnata, nadvore{nite nabquduva~i mora da trgnat od ona {to go znaat za nejzinoto poteklo i istorija, da vidat kolku akciite na grupata gi odrazuvaat interesite na ~lenkite i kako funkcionira nejzinoto vnatre{no upravuvawe. Pri toa mo`e da se otkrie nedostatok na demokratija vo raboteweto na grupata na me|udr`avno nivo, {to e ~esto povrzano so nedemokratski i antidemokratski udari vo dr`avite - osnova~i na grupite. (Azbatov, A., 1997: 146). Vakvite strukturi mo`e da bidat duri i poefikasni od demokratskite vo otstranuvaweto na konflikti i odbegnuvaweto na nadvore{no me{awe. No, bidej}i celite se postignuvaat so prinuda, sekoga{ postoi mo`nost na povr{ina da izbijat vistinskite `elbi i interesi na ~lenkite, {to vodi kon sudir

650

pome|u i vo niv. Na kraj, raspa|aweto na grupata privremeno }e vlijae vrz stabilnosta na regionot i vrz polo`bata na grupata vo me|unarodnata ramnote`a na sili. Prinudnoto i nedobrovolno grupirawe verojatno }e propadne, bidej}i hegemonite naj~esto gi odr`uvaat ili vlo{uvaat tenziite pome|u ~lenkite, a nedostatokot na demokratija go ote`nuva spravuvaweto so bezbednosnite dimenzii. Vakvata grupa isto taka ima problemi da se prilagodi kon izmenetoto opkru`uvawe zaradi privrzanosta kon hegemonot kon isprobani i doverlivi metodi na kontrola. Nesorabotkata na grupata so nadvore{ni zemji ne ja pravi avtomatski negativna, no trajnata napregnatost me|u grupite rezultira so postojani trki vo vooru`uvaweto koi gi optovaruvaat ~lenkite i go zgolemuvaat rizikot od konflikti. Isto taka, sekoe prodol`eno sprotivstavuawe te`nee da vovle~e novi igra~i kako podr`uva~i i simpatizeri, snabduva~i so oprema i sli~no. Cenata na odbegnuvawe na celosen konflikt me|u blokovite vo Studenata vojna, be{e platena so serija preneseni vojni na teritorii i dr`avi ~ij nesiguren stepen na razvoj gi napravi podlo`ni na toa. Sosema e jasno deka e najdobro grupata u{te vo po~etokot da si postavi konstruktivni celi i da gi posveti site svoi resursi na niv. Dokolku grupata ostvaruva sorabotka, na svoite ~lenki im nudi pogolema sloboda za primena na razli~nite kapaciteti so koi raspolagaat. Takvata grupa }e raboti polesno i so drugite me|unarodni akteri vo borbata protiv bezbednosnite predizvici, a mo`e i podolgo da pre`ivee bidej}i pozitivnite celi mo`e generalno da bidat pro{ireni i preformulirani za novite uslovi. Krutata ili stati~na priroda na regionalnata grupa mo`e da se odnesuva i na demokratskite i na nedemokratskite tvorbi. Pri toa, mnogu e va`no kolku formalnoto upravuvawe so grupata mo`e da se prilagodi kon nadvore{nite promeni i kon vnatre{nite slu~uvawa. Stati~nata grupa ne mo`e da se prilagodi kon rizikot da bide isfrlena od igra ili zapostavena, dodeka nejzinite ~lenki baraat satisfakcija na drugo mesto. Dokolku ~lenkite mo`e da se pridvi`at kon povisoka cel, gasneweto ili zamrznuvaweto na nekoja grupa ne mora da bide lo{o za bezbednosta. Pozagri`uva~ki se slu~aite kade akterite istapuvaat nadvor od regionalni ramki prevzemaj}i bezbednosni akcii po sopstven izbor, kako {to napravija SAD so sozdavaweto na ne - ON i ne - NATO koalicii za intervencii vo Avganistan i Irak. (Sipry, 2006: 219). Najlo{ slu~aj e koga grupata i nejzinite principi formalno opstojuvaat, dodeka ~lenkite prevzemaat zgolemeni akcii bez disciplina ili poddr{ka. (Allison, R., 469).

651

Izve{ta~enata i povr{nosta se karakteristi~ni za strukturite koi se formirani za da go odvle~at vnimanieto od vistinskite bezbednosni problemi na regionot, da go pretstavat regionot kako dobar pred drugite regioni ili da gi veli~at zemjite koi prevzemaat akcii. Mo`e da zapo~nat vo vreme koga grupata opa|a, koga ~lenkite odat na sostanoci od navika pra}aj}i pretstavnici od s ponizok rang. Sepak, dokolku postoi neednakvo nivo na entuzijazam me|u u~esnicite, naglo opa|awe na aktivnostite, duplirawe ili umno`uvawe na grupi bez vzaemno dopolnuvawe, propu{tawe na zna~ajno anga`irawe so nadvore{ni akteri koi se va`ni za dadenata agenda, ili ~lenkite se vo sudir so o~iglednite celi i pravila na grupiraweto (Allison, R., 473), toga{ e pogolema verojatnosta za grupata da bide oceneta kako izve{ta~ena i povr{na. Rizik za pogre{na procenka postoi koga grupite izgledaat dovolno dobro za da zbunat i da sozdadat ~uvstvo na la`na bezbednost vo regionot. Nefunkcionalna grupa mo`e da bide grupa koja premnogu pridonesuva vo odnos na ona {to go dobiva ili grupa koja pridonesuva premnogu malku za da postigne kriti~na masa za formuliranite celi. Isto taka zna~ajno e i toa dali grupata im izgleda efikasna na sopstvenite gra|ani i finansieri i na nadvore{nite faktori. Kontradikcii nastanuvaat koga na~inot na rabota e prifatliv i soodveten za vnatre{nite subjekti, a nema smisol za nadvore{nite koi grupata nastojuva da gi impresionira, kako {to se slu~uva pome|u SAD i EU. (Sipry, 2006: 218). Na kraj mo`e da se zapra{ame: Zo{to vo nekoi regioni bezbednosnata sorabotka e efikasna i trajna, a vo drugi ne? Dosega{nata istorija i iskustvo od regionalnite grupirawa, uka`uvaat na nekolku zna~ajni faktori ~ii efekti vrz bezbednosnata sorabotka se mo{ne slo`eni. Tuka sekako mora da se spomene goleminata na dr`avata i ramnote`ata na mo} ta. Vo NATO na mo}ta i vodstvoto na SAD se gleda kako na faktor koj go napravil i zadr`al sojuzot vo `ivot, dodeka istorijata uka`ala na nekolku scenarija kade prisustvoto na edna ili pove}e pogolemi dr`avi ohrabruva drugi da se zdru`at so cel da gi izbalansiraat silite. Mo`e da se ka`e deka grupite koi opkru`uvaat gigantski ~lenki te{ko mo`e da se nametnat i da bidat visoko integrirani, bidej}i golemata dr`ava nema da prifati diktirawe na sopstvena teritorija, a ostanatite }e bidat vnimatelni so ednostavno prifa}awe na toj dr`aven model. (Bailes, A. J. K., 2006: 219). Drug zna~aen faktor za uspe{na bezbednosna sorabotka se me|uregionalnite odnosi. Sorabotkata treba da e polesna koga ima

652

minimum napnatost, a maksimum zaedni~ki bezbednosni interesi pome|u sosedite. Vo gradeweto na ZEU prisustvoto na nekolku pogolemi dr`avi so sprotivni planovi i razli~na regulativa bile motiv i dvigatel, isto kolku {to bile i pre~ka za integracija. Isto taka, i istorijata i kulturata imaat golemo vlijanie na modernata regionalna sorabotka. Region koj pretrpel katastrofalen vnatre{en sudir mo`e da bide voveden vo novi formi na multilateralno upravuvawe vo duhot na nikoga{ pove}e#, kako {to e so EU i ZEU po Vtorata Svetska Vojna. Istorijata e pre~ka koga nudi samo modeli na podelba ili na multilateralni eksperimenti vo koi kompletno e izgubena doverbata i koga pomiruvaweto po prethodnata vojna ne e dovr{eno, pa preostanatite barawa ili raspravii okolu granicite pre~at na gradeweto na regionalni strukturi od po~etok. (Neumann, I. B., 1994: 53). Pra{aweto, pak, na kulturnata kompatibilnost pome|u sosedite e duri i pove}e od slo`eno. Silni kulturni sli~nosti mo`e da ja napravat sorabotkata mnogu lesna. Sepak, uspe{no integriranite regioni kako {to e Evropa, nastanale vo uslovi na religiozni, etni~ki, jazi~ni, kako i razliki vo odnesuvaweto, a vodeni od `elbata za nadminuvawe na ovie razliki koi vodat do konflikti. Visokoto nivo na integracija podrazbira podednakvi prava za site etni~ki grupi i polna sloboda na dvi`ewe. Kulturnata razli~nost nema da bide pre~ka za bezbednosnata integracija dokolku strate{kite interesi se dovolno silni, a razlikite se izramneti so kultura na kompromis. (Cottey, A., 2006: 221). Iskustvoto poka`uva deka ima te{kotii i zamki vo obidot da se sozdadat aktivni bezbednosni zaednici nad mnogu golemi oblasti kade vistinskite zaedni{tva vo kulturata stanuvaat preslabi da ja izdr`at te`inata na zaedni~kite standardi potpreni vrz niv. Dr`avite ne mora da bidat demokratski za da rabotat na bezbednosno grupirawe, no doka`ano e deka grupi protkaeni so demokratija mo`e da integriraat podlaboko i podobro da opstanat.

Zaklu~ok Regionalnata bezbednosna sorabotka ne e minliva pojava. Vklu~uva golemo mnozinstvo od dr`avite vo svetot, iako nekoi se vo grupata podlaboko, posmireno i podobrovolno od drugi. I pokraj toa {to razviva formi za pokrivawe na {irok dijapazon na sovremeniot bezbednosen spektar, sepak mnogu nabquduva~i s u{te se pra{uvaat dali mno{tvoto

653

aktivnosti rezultira so zgolemena bezbednost za dr`avite i narodite. Od istoriska perspektiva postoi silen dokaz deka mnogu od organizaciite pridonele kon prevencija i re{avawe na konflikti vo i me|u dr`avite. Istovremeno, tie imaat i slabosti kako {to e glomazniot na~in na donesuvawe na re{enija, obi~no bazirani na konsenzus. Na toj na~in, regionalnata bezbednosna sorabotka ne mo`e vo celost da ja zameni nacionalnata akcija ili re{enijata doneseni preku Sovetot za Bezbednost na ON, tuku samo da gi nadopolni. Kooperativnite regionalni priodi imaat pojasni prednosti koga se zafa}aat so prioriteti kako {to e dolgoro~noto gradewe na mir, promoviraweto na demokratijata i ~ovekovite prava i drugi internacionalni bezbednosni predizvici. Pri pojava na rizici na nekontroliran na~in, kako {to e kaj lokalnite konflikti, kapacitetite za lokalen odgovor im ovozmo`uvaat na OON da bide fokusirana tamu kade {to e najpotrebna izedna~uvaj}i gi bezbednosnite standardi na podolg rok. Vo slu~aj na me|unarodni zakani, organiziranite regioni mo`e maksimalno da gi stavat vo funkcija sopstvenite odbranbeni kapaciteti vklu~uvaj}i ja i legitimnosta za intervencija so voena sila. Pritisokot za globalna bezbednosna sorabotka e u{te pove}e zasilen poradi novite zakani po bezbednosta kako {to se terorizmot, trgovijata so oru`je za masovno uni{tuvawe i drugi predizvici. Perspektivite na regionalnata bezbednosna sorabotka se dosta komplikuvani, pred s poradi kulturnite i zakonskite razliki me|u akterite koi vo stvarnosta se soo~uvaat so najgolemiot zaedni~ki predizvik - sozdavawe na stabilen i bezbeden region.

654

LITERATURA
Allison, J. K. and Cottey, A., (2006), Regional security cooperation in the early 21st century, Sipry Yearbook. Allison, R., (2004), Regionalism, regional structures and security management in Central Asia, International Affairs, vol. 80, no. 3. Azbatov, A., (2005), Russian foreign policy thinking in transition, Oxford: Oxford University Press. Cottey, A., and Forster, A., (2004), Reshaping Defense Diplomacy, Oxford: Oxford University Press. Dentsch, K. W. (1969), Political Community and the North Atlantic Area: International Organization in the Light of Historical Experience, Greenwood Press: New York. Haftendorn, H., (1999), Imperfect Unions: Security institutions over Time and Space, Oxford: Oxford University Press. IISS strategic dossier, (2008), European military capabilities. IISS, The Military Balance, 2008. Jervis, R., (1982), International Organization, Security regimes, vol. 36, no.2. Lawrence, F., (2006), The Transformation of strategic Affairs, Adelphi Paper 379, (Abington: Routledge for the IISS). Newman, I. B., (1994), A region - building approach to northern Europe, Review of International Studies, vol. 20, no. 1. Rummel, R. J., (1994), Power, genocide and mass murder, Journal of Peace Research, vol. 31, no. 1. Rupert, S., (2006), The utility of force: The art of War in the Modern World, London: Penguin. Russett, B. M., (1967), International Regions and the International System, Rand MacNally: Chicago. SIPRI Yearbook 2006: Armaments, Disarmament and International Security.

655

Zorica SALTIROVSKA REGIONAL COLLABORATION FOR SECURITY Summary Regional security collaboration is not a transient phenomenon. It includes a vast majority of the countries in the world, although some of them are in this group deeper, more sincere and more voluntarily than are others. Despite its developing forms for vast coverage of the contemporary security specter, the observers are questioning if the undertaken activities result in increased safety for the countries and peoples. From a historical point of view, a rm proof exists, proving that many of these organizations have contributed in preventing and resolving conicts in and between countries. However, they show certain disadvantages, such as the negligent way of making decisions, usually based on consensus, Thus, regional security collaboration can not fully replace national action or decisions made by the Council of security of the UN, but solely complement them. Cooperative regional approaches have explicit advantages, dealing with priorities, such as long-term peace building, promoting democracy and human rights and other international security challenges. When risks appear in an incontrollable way, for instance, the local conicts, local response capacities enable the UN be focused where most needed, equalizing security standards in the long-term. In the case of international threats, organized regions are able to maximally put in function their own defense capacities, including the legitimacy for military force intervention. The pressure for global security cooperation is even more amplied due to new security threats, such as terrorism, (mass destruction weapons trade) the trade with weapons for mass destruction, and other challenges. The perspectives of the regional security collaboration are utterly complicated, above all because of the cultural and legal differences between actors, who in reality face the biggest mutual challenge - creating a stable and secure region. Keywords: REGION, REGIONAL INSTITUTIONS, REGIONALISM, SECURITY, EURO-ATLANTIC COLLABORATION

656

657

: 159.9.01(035)(049.3) 303.442(035)(049.3)

8 , : 1. ? 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. ?, . , . , , , . , . , . , , , , , , . , ,

658

, , , . , . , , ( ) . , , : , , . . : , , . ( ) : . , , , : , . , , . ( ), ( ), () () .

659

, , , . , , . , ( ), . , 63 , . (, ), , . . , . . , . , ( 26) , ( 17) . , : , .

660

, , . , , . , , , . ( ., , , , .), . . ( ) , , , , . , , . , , , , , .

- -,